Letnik VII. — Laško, oktober 1973 — Številka 10 (74)
SMERNICE OBČINSKE SKUPŠČINE
ZA KOMUNALNO OPREMLJENOST
ZAZIDALNIH OKOLIŠEV
Ko so odborniki občinske skupščine bili na prejšnji seji seznanjeni s poročilom in z ugotovitvami oddelka za inšpekcijske službe in ko so proučili nakazane predloge, je občinska skupščina zavzela do obravnavanih vprašanj svoja stališča ter v zvezi s tem naročila pristojnim upravnim organom, naj pripravijo dopolnitev nekaterih odlokov.
Med temi sta: odlok o odlaganju smeti in o parkiranju vprežnih vozil v Laškem ter odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenja na javnih površinah v občini Laško. Ta slednji odlok je v veljavi že od leta 1965.
Močno zastarel je tudi odlok o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij, ki je bil sprejet leta 1958 in dopolnjen leta 1962. V tem odloku bi bilo zato potrebno nanovo temeljito obdelati poglavja in posamezne člene, ki se nanašajo na: odvoz smeti, fekalij, prepoved reje živine na določenih območjih, deratizacijo, zunanji izgled zgradb, itd.
Kot nova pa se naj pripravita: odlok o malih vodotokih, da bo možno ukrepati glede čiščenja in vzdrževa-
V PODJETJU »PETA« RADEČE
26. septembra je bila v industrijskem podjetju »Peta« Radeče ustanovna konferenca mladinskega aktiva. V tem razmeroma mladem delovnem kolektivu se je že dolgo kazala želja po izoblikovanju mladinske organizacije, ki bi še tesneje povezala mlade delavce in njihove skupne interese. To željo so mladinci potrdili tudi s svojo udeležbo na konferenci. Za svojega predsednika so izbrali IVANA KNEZA, za sekretarja pa MARJANA SIMONČIČA.
nja teh vodotokov ter predpis o varovalnih gozdovih za zavarovanje zdravilišč v Laškem in v Rimskih Toplicah.
Poročilo je vzpodbudilo občinsko skupščino, da je zavzela in ponovno poudarila svoja stališča tudi glede gradnje kanalizacije, hidrantne mreže, komunalne opremljenosti zazidalnih kompleksov ter stanovanjske politike v občini. V zvezi s tem skupščina ugotavlja, priporoča in daje naslednje smernice:
• Na območju celotne občine je treba v bodoče bolj sistematično u-rejati gradnjo kanalizacije. Temu problemu se posveča vse premalo pozornosti, rešuje se delno, parcialno, velikokrat nenačrtno, škodljive posie-
Z ustanovitvijo tega novega aktiva je občinska konferenca ZMS Laško potrdila svojo dejavnost in željo po čim večji aktivnosti vseh mladih v laški občini.
Mladinci naše občine so tako dobili svoj 28. aktiv. Občinska konferenca ZMŠ Laško pa pripravlja še ustanovitev mladinskih aktivov v gostinskem podjetju »Savinja«, Komunalnem podjetju in Krajevni skupnosti Rečica.
BOŽENA PAVCNIK
dice pa se že danes kažejo. Danes še do neke mere vzdržno stanje, bo postalo čez nekaj let neznosno, nevzdržno, če ne bomo začeli problema reševati takoj in z vso resnostjo.
•	Vzporedno z načrtno gradnjo kanalizacije je treba začeti misliti in načrtovati tudi čistilne naprave.
•	Zazidalne komplekse je treba pred gradnjo komunalno opremiti. V ta namen bi bilo nujno pristopiti k družbenemu dogovarjanju med stanovanjskim podjetjem upravljalci cest, vodovodov, kanalizacije, elektro podjetij, delovnih in drugih organizacij, družbeno-politične skupnosti in drugih, da bi se v te namene zagotovila zadostna finančna sredstva in skladno z zazidalnimi načrti komunalno opremila gradbišča.
•	Zagotoviti je treba takšno stanovanjsko politiko, da bo večji poudarek na družbeni, blokovni gradnji, gradnji vrstnih hiš ter da se bo gradnja odvijala izključno le po sprejetih zazidalnih načrtih, ne pa po vsem območju občine.
•	Pripraviti bo treba ustrezne dogovore, ki bodo zavezovali tudi delovne organizacije, da bodo vlagale razpoložljiva sredstva za stanovanjsko izgradnjo predvsem v družbeno gradnjo po zazidalnih načrtih in da bodo vsaj do določene faze gradile stanovanjske bloke in vrstne hiše za svoje delavce, predvsem pa, da se bo zemljišče racionalno koristilo zaradi pomanjkanja zazidalnih površin.
•	Pri komunalnem urejanju zemljišč, zazidalnih kompleksov ali pri izdelovanju zazidalnih načrtov je treba obvezno predvideti in zagotoviti tudi gradnjo hidrantske mreže.
•	Na vseh področjih bi bilo treba v večji meri ter dosledneje spoštovati zakone, in ne nazadnje tudi občinske odloke. To velja tako za občane, kot tudi za delovne in druge organizacije, društva, samoupravne skupnosti, organe oblasti in druge.
INFORMACIJA
O KRAJEVNEM SAMOPRISPEVKU NA STRANI 7 IN 8
USTANOVLJEN AKTIV ZMS
VKLJUČIMO SE V KRVODAJALSKO AKCIJO
Krvodajalska akcija v Laškem poteka organizirano že od leta 1952. Začetnik tega pokreta, pokojni dr. Mrmolja, je s svojimi sodelavci žel zavidljive uspehe. Laško je bilo v bivšem okraju Celje dolga leta na častnem drugem mestu — presegalo je plan in predvidene potrebe.
2al, danes ne več. Statistika ne laže in ta pravi, da je Laško v Sloveniji na predzadnjem mestu, v celjski regiji pa na zadnjem.
Oglejmo si številke!
V letošnji junijski akciji je bilo predvidenih 200 krvodajalcev. Prijavilo se je 114 oseb, kri je dalo 105 oseb ali 52,5 % od predvidenih. Od predvidene količine 65.000,00 je bilo odvzete 32.335,00 (49,74 «/o.
škim, Brez in Rečice. Po skromni presoji živi na tem prostoru vsaj
3.000	oseb, ki bi glede na svoje zdravje in starost lahko bili krvodajalci. V primerjavi predstavlja 105 udeležencev samo 3,5 % omenjenega števila.
Komu rešujemo življenje in zdravje?
Ponesrečencem v prometu!
Ponesrečencem pri delu!
Porodnicam!
Drugim bolnikom!
Po avtentičnih virih zdravstvene službe so na prvem mestu in daleč največji »potrošniki« krvi ponesrečenci v prometu. Krivci so znani. Ko je predsednik Občinskega odbora RK pozval in prosil 200 absolven-
Z DAROVANO KRVJO REŠUJEMO ŽIVLJENJA IN ZDRAVJE SOOBCANOV
tov vozniškega tečaja za voznike a-materje ob izročitvi diplom, naj postanejo krvodajalci, sta se odzvala samo 2.
Vsak komentar je odveč, kaže na socialno nezrelost in s tem tudi na neupravičenost do vozniškega dovoljenja. Čas je, da 9. novembra t. 1. ob krvodajalski akciji ti mladi in neizkušeni vozniki-amaterji zbrišejo s sebe ta nečedni madež.
Ne gre za to, da bi presegali plane in potrebe, toda za kritje potreb na našem teritoriju bi pa le morali častno prispevati, ne pa da smo obtičali na zadnjem mestu. Smo res zatrli v sebi čut humanosti? Se res ne zavedamo, da bo morda že jutri marsikdo od nas potreboval kri? In če te ne bo? Vsaka brezbrižnost se maščuje in dokazuje nesocialne odnose med nami — v naši socialistični skupnosti. To ni fraza! Bridka in preresnična stvarnost je to.
Občinski odbor RK prosi vodilno osebje v delovnih kolektivih, naj se zavzamejo za to obče človeško akcijo, naj v podjetjih zastavijo svoj vpliv, in uspeh gotovo ne bo izostal. Danes nas daleč nadkriljuje Žalec, v naši občin{i pa prednjačita Rimske Toplice in Radeče.
Naj bo nam vsem svetal zgled u-pokojenec FRANC KOŠAK iz Rečice, ki je dal kri čez petdesetkrat, stalni krvodajalec in velik človekoljub dr. PEČAR iz Rimskih Toplic in vseh tistih 15 naših tovarišev, ki so darovali kri že več kot dvajsetkrat.
RK Laško prosi in poziva vse zdrave občane, da letos, dne 9. novembra darujejo majhno količino krvi za bolnega sočloveka.
OBČINSKI ODBOR RK LAŠKO
Od teh 105 krvodajalcev je bilo članov delovnega kolektiva Volna 37 (35.24 %), iz TIM 25 (23,81 %), sledijo Pivovarna in gospodinje s po 6 člani (11,42 '/oh Bor in upokojenci s po 5 člani (9,52 °/o), prosveta, Zdravilišče in ŽTP s po 3 člani (8,58 '/o), iz treh delovnih organizacij po 2 člana (5,73 '/») in iz nadaljnjih 6 organizacij po 1 član (5,70 '/o).
Iz vrst neposrednih proizvajalcev v združenem delu (delavcev) je bilo 89 krvodajalcev. Če k temu prištejemo še 6 gospodinj in 5 upokojencev, odpade na vse ostale poklice le 5 o-seb ali 4,76 '/o. Takšna je statistična slik» iz letošnje junijske prvodajal-ske akci je.
Podatki obsegajo območje Laškega, Marija Gradca, Vrha nad La-
RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE VETERINARSKE POSTAJE LAŠKO
ZA CAS OD 20. 10. DO 15. 11. 1973
1973	Zivinozdravnik
Telefonska
številka
(Kličite LM Radeče)
(Kličite LM Radeče)
20. 10.—22. 10.	Dipl. vet. Železnik Egon, Strmca 6
27. 10.—29. 10. Dipl. vet. Valitar Boris, Radeče 1. 11.	Dipl. vet. Železnik Egon, Strmca S
3. 11.— 5. 11. Dipl. vet. Vahtar Boris, Radeče 10. II.—12. 11. Dipl. vet. Železnik Egon, Strmca 6
Dežurstvo v zgoraj navedenih dneh traja od 12. ure prvega dne do 7. ure zjutraj tretjega dne.
Dežurni veterinar opravlja umetno osemenjevanje v času dežurstva na poziv lastnika plemenice na določenem mestu.

I V SPOMIN PR. PERNATU |
BOŽIDAR JAKAC: PORTRET DR. PERNATA, 1956
30. avgusta je po krajšem bolehanju umrl v Laškem upokojeni sodni svetnik dr. Arnold Pernat v 91. letu starosti. Bralcem »Našega dela« je gotovo še v spominu članek v lanski decembrski številki, ki smo se pokojnega spomnili ob njegovi 90-letnici in podrobno opisali njegovo delovanje. Ob tem članku je pokojni vzkliknil: »To je prav za prav moj nekrolog (posmrtni članek), le s to razliko, da ga lahko še sam berem!«
Kmalu po 90-letnici je pokojnega privezala na posteljo pljučnica, vendar si je dr. Pernat s prihodom pomladi od nje opomogel, čeprav ni bil več tako čvrst kot nekdaj. Duševno je bil še vedno svež in je z zanimanjem spremljal vsa dogajanja, še vedno rad prebiral knjige in se rad pošalil v družbi.
Se v zadnjih mesecih in celo v zadnjih tednih pred smrtjo je pokojni pokazal zanimanje in ljubezen do dveh mest: do svojega domačega kraja, Ormoža, in pa do Laškega.
V poletnih mesecih je namreč Ormož praznoval 700-letnico in dr. Pernat je z zanimanjem spremljal vesti o prireditvah, ki so bile v proslavo tega odgodka. Naročil se je tudi na obsežen zgodovinski zbornik, ki ga je tamkajšnja občinska skupščina izdala v proslavo tega dogodka.
Pred praznikom'»Piva in cvetja« v Laškem pa je ugotovil, da so razvaline našega starega gradu preveč zaraščene, da se jih skoraj nič ne vidi. »Ko sem bil jaz predsednik Olepševalnega društva, smo vsako leto poskrbeli, da akacija ni preveč zakrila razvalin,« je izjavil in v ta namen obiskal krajevno skupnost in končno tudi predsednika občinske skupščine, da so ustregli njegovemu predlogu! Ko je v začetku poletja priredilo Društvo upokojencev sprejem v Domu upokojencev za vse člane, stare nad 80 let, se je tega sprejema u-
deležil tudi dr. Pernat s soprogo. Na sprejemu je imel pokojni zelo lep, naravnost filozofsko sestavljen govor, primeren za tako priliko, ki je ganil vse navzoče.
Pokojni je še užival pomladno in poletno cvetje, ki je cvetelo na njegovem vrtu. Rad in s ponosom se je oziral po steni, ki je bila vsa poraščena s cvetočimi vrtnicami-plezal-kami. V avgustu je srce začelo pešati in pokojni se je začel poslavljati. Uresničile so se besede s stare ure, ki jih je pokojni tolikokrat kazal svojim obiskovalcem: »Tja gre čas, sem prihaja smrt; človek, pripravi se...«
njegov portret, kakor ga je narisal naš priznani umetnik prof. Božidar Jakac (ki je pokojnika počastil tudi s svojo udeležbo na pogrebu). Dalje objavljamo sliko vodovodnega odbora, ki je pod predsedstvom dr. Pernata vodil leta 1928 gradnjo vodovoda v Laškem. Končno priobčujemo tudi sliko dr. Pernata z lovskim motivom. Naj bo to v počastitev moža, ki je 54 let posvetil našemu mestu, najprej kot predsednik sodišča, nato pa kot vodja muzejske zbirke in poverjenik spomeniškega varstva, ves čas pa tudi kot turistični delavec.
Miloš Rybär
GRADBENI ODBOR ZA VODOVOD LASKE MESTNE OBČINE LETA 1928 — OD VSEH ŽIVI SAMO DR. FRAN ROS
Ko sem ga 10 dni pred smrtjo obiskal, je hodil po sobi od okna do okna dn zrl skoznje: na vrt in proti Sv. Krištofu (tam je tudi že preveč zaraščeno, je rekel, saj se cerkvice skoraj- ne vidi več). Telesno je bil že zelo slab, v pogovoru se je pa še za) vse zanimal, kot nekdaj, ko je bil vodja muzeja in poverjenik za spo-niško varstvo.
Teden dni za tem je ležal v postelji in težko govoril. Ko sem povedal, da odhajam na dopust, mi je rekel: »Tudi jaz odhajam; ko se vrnete, me ne boste več našli.« Res je bilo tako: namesto na dopust sem prišel na pogreb. Številna sožalna pisma so prišla iz domovine in tujine; sožalje je izrekel vdovi tudi predsednik Skupščine občine Laško. Pri pogrebu se je po svojih zastopnikih poslovilo od pokojnega Društvo upokojencev dn Turistično društvo, Lovska družina pa je svojega pokojnega člana počastila s častnim spremstvom.
V spomin dr. Pernatu objavljamo
DR. PERNAT OB SVOJI LOVSKI TROFEJI
KMEČKI PUNTARJI V JURKLOŠTRU 1573
NADALJEVANJE ČETRTEGA DELA
Vse druge izjave o puntarskem programu so zasliševale! izsilil z mučenjem od ujetih puntarjev po končanem uporu, zato nimajo toliko veljave. Izjava o 60.000 puntarjih je seveda pretirana, toda ko bi nadaljevali pot čez Celje in Vransko do Ljubljane, kot je bilo predvideno, bi jih pa tudi toliko nabrali.
Ta pogovor je imel Gregorič z o-skrbnikom Prunnerjem pred samostanom. Oskrbnik je nato dovolil, da vstopi Gregorič v samostan, bodisi sam ali pa s tolmačem; Gregorič je prosil, naj ga spremlja 7 puntarjev, kar je oskrbnik privolil (ker je bilo v samostanu ravno toliko moških). Ko so pa odprli samostanska vrata, je priteklo še okrog 20 puntarjev s hriba in so se tudi vrinili v samostan. Tedaj so se ravno vrnili s Planine trije jurkloštrski ogledniki, ki jih je oskrbnik poslal k Stereu; bili so zelo prestrašeni, ko so pred samostanom zagledali tako množico kmetov, saj so pričakovali samo prihod puntarjev s Planine, sedaj pa se
je pojavila še velika množica puntarjev od savske strani.
Ko je bil Gregorič z nekaj ljudmi v samostanu, ga je oskrbnik vprašal, s čim naj puntarjem postreže. Gregorič je ukazal, naj privalijo pred samostanska vrata sod vina in naj prinesejo kruha. Oskrbnik je v svojem poročilu pozneje zapisal, da jim je postregel, kakor je nabolje mogel in se zaradi tega opravičuje, ko pravi, da ga je skrbelo za svoje »uboge podložnike«, za samostan in za pristavo na Marofu, zato je raje žrtvoval sod ali dva vina in kruh, sicer bi bili puntarj>i vse opustošili. Ko so valili sod vina skozi vrata, se je nasilno vrinilo v samostan še okrog 60 puntarjev, kar jim oskrbnik Prun-ner seveda ni mogel preprečiti, saj je imel premalo ljudi. Tako so se torej puntarji gostili: pred samosta-
nom jih je bilo okrog 500, v samostanu pa okrog 90.
Med pogostitvijo je Gregorič pokazal pisma, ki so jih puntarji zaplenili kurirju Inocenca Moškona. Eno pismo je bilo namenjeno Mo-škonovem stricu Janezu Krstniku Valvasorju, imetniku laškega gospostva, ki je večinoma prebival na gradu Srajbarski Turn pri Krškem, nečak Inocenc je pa v njegovem i-menu upravljal laško gospostvo.
MILOS RYBÄR
dipl. pravnik in prof. zgodovine
Drugo pismo je pisal Valvasorjev svak Kisi, J; ret j e pa Hans von Helfenberg (Soteski). Pisma so puntarji zaplenili verjetno v okolici Krškega, ker pa niso znali brati, jih je zanimala njihova vsebina. Gregorič je ukazal že imenovanemu Stefanu Plächlerju, ki je bival v samostanu, naj mu pisma natančno prebere in dobesedno prevede( pisana so bila
nemško) in mu pri tem grozil celo s smrtjo, če tega ukaza ne bo točno izvršil. Plächler je pisma sicer prebral in prevedel, vendar je izpustil nekatere odlomke. Nato se je Gregorič obrnil k oskrbniku in zahteval, da mu pove, kakšne stvari je skril v samostanu župnik iz Loke Jakob Kekelj (ali Kokelj), katerega so puntarji zaman iskali v Loki. Gregorič je izjavil, da je zanesljivo obveščen, da je župnik skril v samostanu 17 tovorov robe; zato mu mora oskrbnik povedati vso resnico, sicer bo izgubil glavo. Oskrbnik se je zaklinjal, da ni v samostanu druge župnikove imovine razen enega vola, ki ga je župnik kupil od nekega jurkloštrskega podložnika, vendar ga ni mogel zaradi velikega snega odgnati v Loko, zato je prosil, naj ostane vol za nekaj dni v samostanu.
Iz te izjave izvemo, da je bil tedaj programu so zasliševale! izsilili z mu-rali torej puntarji gaziti pot od Brega do Lisce in od Lisce do Jurklo-štra.
Po Prunnerjevem odgovoru se je Gregorič posvetoval s svojimi, ali naj verjame tem zagotovilom, ko se pojavi pred samostanom nova množica puntarjev. Bilo je to tistih 120 kmetov, ki jih je Šterc pustil na Marofu, ko se je vrnil na Planino in to skupino je oskrbnik Prunner pravzaprav pričakoval. Tako je bilo sedaj v Jurkloštru skupno okrog 720 puntarjev. Dva izmed novodospele skupine sta se vrinila v samostan in rekla oskrbniku, da je dobro zanj, ker jim je poslal naproti odposlance oziroma oglednike, sicer bi mu slaba predla. Teh 120 puntarjev je bilo presenečenih, ko so zagledali v Jurkloštru toliko drugih puntarjev. Niso si mogli misliti, da je to Ilija Gregorič s svojo skupino, saj je bilo predvideno, da se bodo srečali šele v Laškem. Gregoriča tudi nihče od nove skupine ni poznal osebno, zato se je vodja puntarjev, ki so prispeli z Marofa, obrnil k Gregoriču in rekel, da je vendar Ilija Gregorič ii-kazal, naj ne prideta dve skupini puntarjev pred samostan v Jurkloštru. Treba je bilo sedaj tej skupini raztolmačiti, da je to sam Ilija Gregorič in da je spremenil smer pohoda.
Ko sta si obe skupini puntarjev med seboj pojasnjevali te zadeve, je prišel sel s Planine s pismom za o-skrbnika Prunnerja. Gregorič je pismo videl in ga iztrgal Prunnerju iz rok ter zahteval, da mu pove vsebino. Prunner je povedal, da mu planinski grajski oskrbnik Stefan Sie-benaicher sporoča, da so na območje Kozjega in Pilštanja vdrli Turki in da ima v gradu zaprtega puntarskega voditelja Pavla Sterea. Na vest o prihodu Turkov je Gregorič vzkliknil: »Bog daj, da pridejo Turki! Na posestvih plemičev Kegleviča in Ratkaja imamo 3.000 ljudi.« V poznejšem poročilu piše oskrbnik Prunner, da ne ve, kaj naj pomeni ta Gregoričeva izjava.
Gregorič se je po teh vesteh odločil, da odide takoj s puntarji na Planino, da osvobodi Sterea. Prunnerju je še zagrozil, da bo nosil s svojimi ljudmi vred vse posledice 'za svoje izjave; zvečer so se pa puntarji z Gregoričem nameravali vrniti v Jur-klošter, da bi tukaj prenočili. Z Gregoričevo skupino se je vrnilo na Planino tudi tistih 120 puntarjev, ki so pravkar prispeli z Marofa in ki so šele tukaj zvedeli, da- je njihov voditelj Sterc na Planini zaprt.
(PETI DEL SLEDI)
KMEČKA VOJSKA NA POHODU
MILOS RYBÄR, dipl. pravnik in prof.
800 LET
Grof Friderik II. in njegov sin Ulrik II. sta leta 1444 naklonila Jurklo-štru marijagraško graščino z vsem njenim gospostvom, to je z dohodki od vinogradov, s petimi podložnimi kmetijami in s pripadajočim mlinom (verjetno je to sedaj pogoreli Turkov mlin). Dalje sta oba grofa tedaj naklonila samostanu eno kmetijo v Rečici, dva mlina v Laškem in še kme-tijev 5 drugih krajih. Kartuzijani naj s temi dohodki postavijo v samostanu 4 nove hišice za patre. Kartuzijani so ostali lastniki graščine in gospostva v Marijagradcu do leta 1578, ko so zaradi dolgov začeli razprodajati svoja posestva.
Leta 1456 so z nasilno smrtjo grofa Ulrika II. izumrli celjski grofje. To je bil za Jurklošter hud udarec. Zlata doba samostana se je končala. Turki tudi Jurkfoštru niso prizanesli; 1471 so obiskali tudi Jurklošter in ga upostošili.
Iz zgodovine Jurkloštra je treba o-meniti še eno dejstvo: kartuzijani so vzdrževali v Laškem javno kopališče. To kopališče nima z laškimi termalnimi vrelci ničesar opraviti, ampak je bilo kopališče z navadno vodo, seveda ogrevano, kakor je bilo v navadi ob koncu srednjega in v začetku novega veka, zato si oglejmo, kakšna kopališča so bila tedaj v navadi.
V nekdanjih časih so bile higienske razmere res zelo slabe in ljudi iz tistih dob si predstavljamo kot prave umazance, vendar tako mnenje ni vedno povsem upravičeno. Kopanje v potokih, rekah, jezerih in v morju je bilo že od nekdaj v navadi v poletnih mesecih, za kopanje v hladnih.letnih časih pa so bila potrebna kopališča z ogrevano vodo. Rimljani so že poznali tako ogrevana zidna kopališča in v Rimu so še
KOPALIŠČE V 1«. STOLETJU
zgodovine:
JURKLOŠTRA a«
sedaj ohranjene nekatere kopališke stavbe od tedaj. Eno tako kopališče je imelo nad vhodom napis: »Vstopi sem brez skrbi, da boš lahko odšel brez bolezni; ne more se namreč pozdraviti tisti, ki je poln skrbi.«
V srednejm veku so bila taka kopališča večinoma lesena in v njih je bil velik bazen z ogrevano vodo. Kopalnih oblek v današnjem smislu ni bilo, moški kopalci so bili prepasa-ni z nekakimi brisačami, ženske so imele predpasnike, oboji pa so imeli na glavi pokrivala. S posebnimi brezovimi ali hrastovimi metlicami so se tepli po koži, da bi pospešili krvni obtok. Lastnik ali najemnik kopališča se je imenoval kopališčnik (nemško Bader) ali kopališki mojster. Njemu so bili v pomoč kopališki hlapci (za moške) in dekle (za ženske), ki so bili prav tako napravljeni kot kopalci in so z zajemalkami zajemali vodo in z njo polivali kopalce ter jih umivali po hrbtu. Kopališki mojster je kopalce masiral, strigel, bril, jim puščal kri (ob previsokem krvnem pritisku) in jim zdravil stare rane. Bolniki s svežimi ranami niso smeli v kopališče, ker je veljalo pravilo: »Bolne oči, glavobol, zobobol, (sveže) rane, vročica in poln želodec, vse to naj se izogiba kopališča«. Poklic kopališčnika je veljal za obrt in se ga je bilo mogoče izučiti kot vsako drugo obrt; kopališki mojstri iz več krajev so se združevali v svoj ceh. Nemški izraz kopališčnika je v popačeni slovenščini dobil v izrazu padar pomen ranocelnika oziroma v sedanjem času kar mazača.
Kopališča so bila torej ob koncu srednjega veka in v začetku novega veka v splošni uporabi. V mnogih krajih je bilo ob določenih prilikah naravnost predpisano, da se morajo npr. pred poroko okopati ženin, nevesta in priče; tudi mladenič, ki je bil povzdignjen v viteza, se je moral pred obredom (pred viteškim u-darcem) okopati. Ob vstopu v kopališče je bilo treba seveda plačati vstopnino, saj se je kopališki mojster od tega preživljal. Vstopnina sicer ni bila tako visoka, da bi bilo kopanje samo privilegij bogatašev, vendar si najrevnejši sloji tudi tega niso mogli privoščiti. Zato so se našli dobrotniki, ki so v oporoki dali na razpolago svoje gozdove, da so v njih nabirali les za ogrevanje vode v kopališčih in še drugače obdarili kopališča, za protivrednost pa določili, naj bo na obletnico njihove smrti kopališče brezplačno odprto za reveže.
Tudi v proslavo cerkvenih in državnih praznikov (npr. tudi ob poroki vladarja ali rojstvu prestolona-
slednika) so imeli reveži brezplačno kopanje in druge kopališče usluge. Propagando za kopanje so v tistih časih zavili tudi v versko obliko. Naslikali so Kristusa, kako trobi na trobento skczi okno kopališča, spodaj pa napisali: »Bog sam nam trobi na kopanje«. (Kopališčniki so namreč naznanjali odpiranje s trobljenjem, zvonenjem ali udarci na gong.) Kopanje v tisti dobi pa ni imelo samo higienskega pomena; počasi se je namreč razvilo v pravo veseljačenje. Kopalci so' si v bazen postavili mizo, na kateri so jedli, pili in igrali na srečo (kockali). Kopališki mojster je poskrbel za glasbo in kopanje se je sprevrglo v pijančevanje. Kopalci so prihajali sčasoma
KOPALCI SE V 16. STOLETJU ZABAVAJO OB JEDAČI, PIJACI IN GLASBI
v kopališče bolj zaradi družabnosti in sestajanja kakor pa zaradi kopanja. Zaradi stvari, ki so jih v kopališčih počenjali, so začela kopališča prihajati na slab glas.
V naših krajih so bila taka kopališča v 14., 15. in 16. stoletju. Na Dunaju je npr. v 16. stoletju bilo kar 29 kopališč. Delno so taka kopališča vzdrževali zasebniki, delno pa cerkev. Župnišča ter moški in ženski samostani so vzdrževali javna kopališča. H gostoljubnosti je poleg prenočišča in pogostitve sodilo v tistih časih, da se je gest okopal. V samostanih je opat sprejemal popotnike, tako da jim je v prgišču prinesel vode, da so - si umili obraz in roke, nato pa jim je opat sam umil noge, ki so bile prašne od potovanja. Tudi v zasebnih hišah so gosta okopali; ponavadi je to opravila hišna gospodinja. Navdušenje za javna kopališča je pri nas prenehalo šele v 17. stoletju, ko so se množično začele širiti nalezljive bolezni.
(NADALJEVANJE PRIHODNJIČ)

IZ ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA
PLAVANJE
V okviru sindikalnih Športnih iger je bilo 11. avgusta 1973 v Rimskih Toplicah ekipno prvenstvo sindikalnih organizacij v plavanju. Tekmovanja se je udeležilo 8 moških in ena ženska ekipa. Pri ženskah je sodelovala le ekipa Osnovne šole A. Aškerca Rimske Toplice, pri moških pa je bil vrstni red naslednji:
1. Tovarna dokumentnega in kartnega papirja Radeče, 2. Prometna sekcija Zidani most, 3. Komunalno podjetje Laško, 4. Slovenijales, Tovarna lesne galanterije
POSLUŽITE SE POLOŽNIC, KI SO PRILOŽENE IN Z NJIMI ŽE V PRIHODNJIH DNEH VPLAČAJTE LETOŠNJO NAROČNINO, CE TEGA DOSLEJ Se NISTE STORILI!
UREDNIŠTVO
PRED ZAČETKOM DVOBOJEV KARATEISTOV V HRVASKO-SLOVENSKI LIGI
V RIMSKIH TOPLICAH
Rimske Toplice I., 5. Tovarna izolacijskega materiala TIM Laško, 6. Postaja milice Laško, 7. Osnovna šola A. Aškerca Rimske Toplice, 8. Slovenijales — Tovarna lesne galanterije Rimske Toplice II.
Žal se tekmovanja niso udeležile ekipe nekaterih večjih delovnih organizacij kot Pivovarne Laško, Volne Laško, Bora La-
GIBANJE PREBIVALSTVA V OBČINI
POROKE
LAŠKO
—	DEŽELAK Silvester, delavec, iz Lo-kavca in KLEPEJ Jožefa, delavka, Obrežje pri Zidanem mostu;
—	STEGENŠEK Alojz, ključavničar, Kompote in MARK Ivanka, poljedelka, s Polane;
—	FRANETIČ Janko, miličnik, in SUŠA Alenka, uslužbenka, oba iz Laškega;
—	ZELIC Alojz, železničar, iz Gračni-ce in SENICA Terezija, tkalka, iz Žalca.
RADEČE
—	KOCJANCIC Aleksander, (18), papir-ničar, in HORVAT Hilda, (16), frizerka, oba iz Tržiča;
—	DEBELAK Franc, (26), strojni tehnik, in CELESTINA Nada, (21), gostinska delavka oba iz Radeč.
SMRTI
JURKLOŠTER
—	GUČEK Terezija, (53), gospodinja, Lahov graben 47;
—	ŠMIT Maks, (63), upokojenec, Polana 63;
LAŠKO
—	RATAJ Engelbert, (57), učitelj, Laško, Podšmihel;
—	FLEGO Danko, (57), uslužbenec, Laško, Aškerčev trg 4;
—	FRECE Marija, (76), gospodinja, Žigon 3;
—	PERNAT Arnold, (91), upokojenec, Laško, Kraigherjeva 16;
—	TOPLIŠEK Mihael, (71), upokojenec, Brezno 7;
ZDRAVSTVENI DOM CELJE
RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE
ZA CAS OD 31. 1». DO 3«. 11. 1973
DEŽURNI
ZDRAVNIK
V OKTOBRU
V NOVEMBRU
BABURAK-GRAKALIČ dr. Vesna
DOLANC dr. Jože PECAR dr. Samo VELIKONJA dr. Tone VURNEK dr. Branko
31.,
2.,	3.,	4.,	6.,	13.,	20.,	27.,
s.,	9.,	10,	., 11.	, 15.	, 22.	,
5.,	12.,	16	!., 17,	., 18.	, 19.	, 26.
L,	7.,	14.	, 21.	, 28.	, 29.	, 30.
23,	, 21	L»	25.,			
Potrebni obiski na domu naj se naročajo pri posameznih zdravnikih v času njihove ordinacije.
Zdravnik, ki nastopi ob delavnikih ob 19. uri dežurno službo, je doma v stalni pripravljenosti od 14. do 19. ure.
ško, Pete Radeče itd. Pohvaliti pa je treba predvsem ekipi z Osnovne šole A. Aškerca Rimske Toplice, saj je na šoli le 6 moških in so sestavili ekipo, njihova ženska ekipa pa je bila sploh edina, ki se je tekmovanja udeležila.
Čeprav je bilo tekmovanje ekipno, naj omenimo nekatere najboljše posameznike: 11. KNEZ ZDENKO (Komunalno podjetje Laško) 41,4, 2. MLAKAR ANDREJ (OŠ A. Aškerca Rimske Toplice) 43,8, 3. DEBELJAK MILAN (Kom. podjetje Laško) 46,1, 4. MIHELIČ JOŽE (Papirnica Radeče) 46,4 5. KAIC STANE (Papirnica Radeče) 46,9.
KARATE
V Rimskih Toplicah je bilo 15. septembra 1973 v telovadnici osnovne šole republiško mladinsko prvenstvo v karateju v budokai slogu za posameznike. Na tekmovanju je sodelovalo 48 mladincev iz 8 slovenskih klubov. Tekmovali so v štirih kategorijah, Miran Suhodolčan iz Rimskih Toplic pa je postal republiški prvak pri mladincih v lahki in absolutni kategoriji.
Vrstni red: lahka: 1. Suhodolčan (Rimske Toplice), 2. Gruden, 3. Škofič (oba Hrastnik); srednja: 1. Benčič (Izola), 2. Detiček (Laško), 3. Grajžl (Krško); težka Marič (Krško), 2. Jelenc (Rimske Toplice), 3. Heferle (Zidani most); absolutna: 1. Suhodolčan (Rimske Toplice), 2. (zaradi diskvalifikacij ni bilo uvrstitve), 3. Lendero, Vinter (oba Rimske Toplice) in Benčič (Izola).
P. AJDNIK
»Naše delo« izhaja mesečno — Izdaja Skupščina občine Laško — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Lev TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško, Ulica Borisa Kraigherja 2, telefon 73-045, interna številka 007 — Cena za številko X din — Žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško št. 50710-637-55419 Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 15. dne v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija Celje — Glasilo je oproščeno temeljnega davka na promet proizvodov na podlagi mnenja Republiškega • sekretariata za informacije SR Slovenije (št. 421-1/72 od 30. maja 1973)

POSEBNA PRILOGA
Glasila Skupščine občine Laško NAŠE DELO
INFORMACIJA
O POTEKU ZBIRANJA IN UPORABE SREDSTEV KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA OBČANOV V OBČINI LAŠKO V LETU 1972 DO VKLJUČNO 31. AVGUSTA 1973
I.
Uspešno izvedeni referendumi o samoprispevku občanov v letu 1911 in 1972 so bili osnova za sprejem u-streznih odlokov, ki jih je sprejela Skupščina občine Laško.
Na podlagi teh odlokov plačujejo občani naše občine samoprispevek in sicer:
—	na območju krajevnih skupnosti Radeče, Vrhovo, Jagnjenica — Svibno in Zidani most 1 % od osebnega dohodka za investicije v šolstvu;
—	na območju krajevnih skupnosti Rimske Toplice, Sedraž in Jurklošter 1,5 °/o in sicer 1 °/o za investicije v šolstvu ter 0,5 % za rekonstrukcijo cest in druge komunalne ureditve;
—	na območju krajevnih skupnosti Laško, Breze, Marija Gradec, Rečica in Vrb nad Laškim 1,5 °/o in sicer 1 °/o za investicije v šolstvu ter 0,5 °/o za rekonstrukcijo nekaterih pomembnih cest in sicer ceste Laško— Marija Gradec—Vrh in Rečica—Huda jama.
Za posamezna širša območja se delijo sredstva zbranega samoprispevka na podlagi poprejšnjih izračunov in sicer:
1.	Širše območje Radeč 28,58 °/o
2.	Širše območje Rimskih Toplic 20,46 °/o
3.	Širše območje Laškega 50,96 °/o
V letu 1972 je bilo zbranega samoprispevka v višini 1,326.472,15 din. Tako pripadajo posameznim širšim območjem na podlagi gornjih procentov naslednja sred:
stva:
dinarjev
1.	širše območje Radeč	379.105,75
2.	Širše območje Rimskih	Toplic	271.396,20
3.	Širše območje Laškega	675.970,20
Sredstva širšega območja Radeč se uporabijo za investicije v šolstvu.
Sredstva širšega območja^ Rimskih Toplic se uporabijo in sicer 1 ■/■ za investicije v šolstvu, kar znaša 180.930,80 din, in 0,5 °/o za rekonstrukcijo cest in druge komunalne ureditve, kar znaša 90.465,40 din.
Sredstva širšega območja Laškega se uporabijo in sicer 1 % za investicije v šolstvu, kar znaša 450.646,80 din in 0,5 % za rekonstrukcijo nekaterih pomembnih cest, kar znaša 225.323,40 din.
Skupno je bilo v letu 1972 zbranega prispevka za investicije v šolstvu 1,010.683,35 dinarjev, za rekonstrukcijo cest pa 315.788,80 din.
Potrošnja sredstev samoprispevka v letu 1972 je bila:
dinarjev
1.	Za	opremo šole v Rimskih	Toplicah 671.946,25
2.	Za	avtobus šole Rimske Toplice	168.600,00
3.	Za	cesto v Breze	100.000,00
4.	Za	cesto na Vrh	50.000,00
5.	Za	cesto Marija Gradec	150.000,00
II.
Do 31. 8. 1973 je bilo zbranega samoprispevka na področju naše občine 1,454.688,25 din. Na podlagi procentualne delitve pripadajo posameznim področjem naslednja sredstva:
dinarjev
1.	Širše	območje Radeč	415.749,90
2.	Širše	območje Rimskih Toplic	297.629,22
3.	Širše	območje Laškega	741.309,13
Sredstva širšega območja Radeč se v celoti uporabijo za investicije v šolstvu.
Sredstva širšega območja Rimskih Toplic se uporabijo in sicer 1 °/« za investicije v šolstvu, kar znaša 198.419,48 din in 0,5 •/« za rekonstrukcijo cest in druge komunalne potrebe, kar znaša 99.209,74 din.
Sredstva širšega območja Laškega se uporabijo in sicer 1 % za investicije v šolstvu, kar znaša 494.206,08 in 0,5 % za rekonstrukcijo nekaterih pomembnih cest, kar znaša 247.103,05 din.
(Nadaljevanje na naslednji strani)

INFORMACIJA O SAMOPRISPEVKU
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Skupno je bilo zbranega samoprispevka do 31. 8. 1973 za investicije v šolstvu 1,108.375,46 din in za rekonstrukcijo cest 346.312,79 din.
Potrošnja sredstev samoprispevka do 31. 8. 1973 je znašala:
dinarjev
1.	Obveznosti za šolo Rimske Toplice 1,295.614,15
2. Za cesto Osredek—Breze	20.000,00
3. Za cesto Vrh	25.000,00
III.
Iz vsega navedenega sledi, da so se sredstva zbrana na posameznih širših območjih prelivala, to je, niso bila uporabljena tam, kjer so bila zbrana. Povsem jasno je, da je do prelivanja serdstev moralo priti, ker v nasprotnem primeru ne bi bilo mogoče realizirati po sprejetem programu investicij v osnovnem šolstvu. Nedvomno je, da se bodo tudi v bodoče zbrana sredstva prelivala, ker za izgradnjo več šolskih objektov naenkrat ne bomo imeli dovolj sredstev na razpolago.
Prav tako so se zbrana sredstva samoprispevka zbrana na širšem območju Rimskih Toplic in Laškega angažirala le za rekonstrukcijo cest:
—	Laško—Marija Gradec
—	Marija Gradec—Breze
—	Marija Gradec—Vrh
—	Breze—Osredek
Za prelitje teh sredstev je bil sklenjen dogovor med predstavniki krajevnih skupnosti in skladom za financiranje gospodarskih in komunalnih dejavnosti.
Po finančnem planu sklada za financiranje gospodarskih in komunalnih dejavnosti za leto 1973 pa je predvideno, da se KS širšega območja Rimskih Toplic prenese 100.000,00 din zbranega samoprispevka za namene, kot je sprejeto z odlokom SOb Laško.
IV.
S to informacijo smo dolžni informirati občane o stroških, ki jih je imel za investicije v šolstvu pri gradnji osnovne šole Rimske Toplice.
Po osnovni pogodbi je bilo predvideno, da bo izgradnja osnovne šole Rimske Toplice brez opreme veljala 4,576.525,90 din.
Zaradi povišanja cen gradbenega materiala in povišanja nekaterih drugih del pa je po končni situaciji veljala 6,264.140,45 din. Nadalje je moral sklad financirati opremo šole, avtobus za prevoz šoloobveznih otrok, ki so se prešolali iz okoliških šol na centralno šolo v Rimske Toplice, nakup zemljišča in nekatere druge stroške.
Dosedanji stroški za šolo '	v Rimskih Toplicah so
bili:	
1. Zgradba	6,264.140,45 din
2. Oprema	787.057,20 din
3. Avtobus	168.600,00 din
4. Zemljišče	206.923,75 din
5. Načrti	147.180,00 din
6. Gradbeni nadzor	20.000,00 din
7. Telefonski priključek	4.296,55 din
8. Prestavitev električnih drogov 11.635,60 din	
9. Kabelski priključek	4.062,50 din
10. Zavod za varstvo pri delu	1.955,05 din
11. Asfaltiranje	23.972,10 din
12. Interkalarne obresti, stroški	provizije
za izdane garancije	46.253,70 din
Skupaj	7,686.076,90 din
V letu 1972 in 1973 je bilo uporabljano za šolo v Rimskih Toplicah zbranega samoprispevka v višini 2,136.160,40 din. Ostala sredstva za šolo v Rimskih Toplicah pa so sredstva najetega kredita v višini 3,000.000,00 din in pa sredstva, ki jih prispevajo organizacije združenega dela oziroma temeljne organizacije združenega dela na podlagi sklenjenih pogodb s skladom za investicije v šolstvu ter sredstva, ki jih vsakoletno prispeva proračun občine.
Vsa sredstva samoprispevka, ki so bila zbrana v letu 1972 in do 31. 8. 1973, so bila uporabljena za izgradnjo osnovne šole v Rimskih Toplicah.
Vsa sredstva, ki bodo zbrana po 1. 9. 1973 pa bodo na razpolago za udeležbo pri nadaljnji izgradnji šolskih objektov na področju naše občine, in sicer po sprejetem programu. Vendar bo zaradi prekoračitve stroškov pri izgradnji šole v Rimskih Toplicah za realizacijo sprejetega programa potrebno iskati določeno obliko zbiranja sredstev.
Laško, dne 10. septembra 1973
ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE SKUPŠČINE OBČINE LAŠKO