Domoznanski oddelek 35 PTUJČAN 1996 352(497.12 Ptuj) 6005694,4 16. APRIL / MALI TRAVEN 1996 TISKOVINA OB 27. APRILU — DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU in 1. MAJU — PRAZNIKU DELA izrekava občanom Mestne občine Ptuj iskrene čestitke ter želiva prijetno praznovanje. Predsednik Mestnega sveta Milan Čuček Zupan Mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci Anton Ingolič "KRIZA JAKOBA DROZGA" Odlomek iz novele Pivo je Drozga oživilo, Brusu pa razvezalo jezik. "Malo pred koncem, šele ob pol dveh so nam sporočili, da bo ob šestih seja upravnega odbora, ob sedmih pa zasedanje delavskega sveta. Nihče ni vedel, za kaj gre. Vprašal sem Slaka. "Boš že slišal," se je lisičje smejal. Slak, predsednik upravnega odbora! Kje so imeli oči tisti, ki so ga volili? Pred sejo sem vprašal Grma. “Ne vem, za kaj gre," je odgovoril. Res ni vedel. Predsednik delavskega sveta je šele na seji izvedel, o čem naj uro pozneje razpravlja delavski svet! Kaj praviš k temu;" Drozg ni rekel besedice, segel je po vrčku, ga v dušku izpraznil in trdneje, kot bi bilo treba postavil na mizo. "To je Slakovo maslo! Mika ga direktorski stolček. Rad bi se vozil na teren, tam ni kontrole, tam lahko na račun podjetja dobro je in pije, se vozi z avtomobilom in gosti prijatelje, posebno pa prijateljice. Rečem ti, to je skuhal Slak." "Baje je prišlo s komiteja," se je oglasil Drozg. "A kdo je dal na komite? Kdo? In kako je dal? V tem je stvar." Drozg je molčal. Sodi med najmodernejše v Sloveniji DESNI BREG DRAVE - FOTO: STOJAN KERBLER KOMUNALNO PODJETJE PTUJ p. o. Podjetje opravlja dejavnosti s področja gospodarskih javnih služb v Mestni občini Ptuj in ima značaj javnega podjetja. /''/'komunalno podjetje Ptuj p.o. je bilo ustanovljeno 1990 5 . ' --'leta z Odlokom o organiziranju javnega podjetja za opravljanje komunalne dejavnosti v takratni občini Ptuj. V organizacijskem pogledu je ta ustanovitev predstavljala združitev bivših TOZD-ov KGP-ja in drugih podjetij, ki so tedaj opravljala dejavnosti komunalnega značaja, v enovito javno Komunalno podjetje Ptuj s sedežem na Znidaričevem nabrežju 3. Podjetje je zagotavljalo opravljanje vseh dejavnosti komunalnega pomena v takratni občini Ptuj. Sredstva, s katerimi je poslovalo, so bila sredstva dotedanjih pravnih subjektov vključno s komunalno infrastrukturo. Po sprejetju zakona o gospodarskih javnih službah v juliju 1993, sta podjetje doleteli dve pomembni preobrazbi. Prva je predstavljala pričetek procesa privatizacije, druga pa definiranje obsega in vsebine opravljanja dejavnosti po novosprejetem zakonu. Proces privatizacije se je pričel z ugotavljanjem velikosti in vrednosti družbenega kapitala v podjetju. Predhodno so po zakonu infrastrukturni objekti in naprave ter omrežja postala lastnina občine. Podjetje je po zakonsko postavljeni metodologiji in obrazcih ugotovillo, da je 61% vrednosti družbenega kapitala v lasti občine Ptuj, 39% vrednosti tega kapitala pa predmet lastninskega preoblikovanja — privatizacije — po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Iz ugotovljenih deležev izhaja, da je podjetje ostalo v večinski lasti občine, kar je tudi smiselna posledica glede na naravo pridobljenega prihodka. Pričakujemo, da bo v letošnjem letu postopek za registracijo družbe, ki se bo imenovala KOMUNALNO PODJETJE d.d. PTUJ tudi končan. Izbrana organizacijska oblika podjetja je na število in značaj lastnine delniška družba Direktor g. Jože Cvetko, dipl. ing. gradb. Po pridobljenem drugem soglasju Agencije republike Slovenje za privatizacijo, je kapital podjetja v obliki delnic razdeljen med naslednje lastnike: 61% osnovnega kapitala je v lasti občine Ptuj, 8,01% je v lasti Sklada za razvoj, 3,9% je v lasti Kapitalskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, 3,9% je v lasti Slovenskega odškodninskega sklada in 23,19% je v privatni lasti zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojencev podjetja (interna razdelitev in notranji odkup). Prihodki od prodaje 1996 Ustvarjen prihodek iz cen storitev Ustvarjen prihodek iz sredstev proračuna 786 mio 51% 22% Ustvarjen prihodek na trgu 27% Za izvedbo obsežnih in zahtevnih nalog skrbi 150 zaposlenih z naslednjo kadrovsko strukturo: MAG V Š V S Š S Š K V P K N K 1 5 3 68 37 20 16 Vrednost premoženja, s katerim podjetje gospodari: vrednost infrastrukture znaša 32 milijonov mark, vrednost sredstev podjetja znaša 7,3 milijonov mark Vzporedno z lastninskim preoblikovanjem podjetja je tekel postopek sprejemanja odloka o gospodarskih javnih službah na območju bivših občin Ptuja. Mestna občina ga je sprejela decembra 1995 in v njem opredelila dejavnosti, katerih izvajanje zagotavlja z Komunalnim podjetjem Ptuj. TE SO NASLEDNJE: • oskrba s pitno vodo; • odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda; • oskrba s toplotno energijo; • javna snaga in čiščenje javnih površin; • urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin; • urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest v mestih in naseljih, ki niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste; • urejanje javnih parkirišč in javne razsvetljave; • urejanje in vzdrževanje javnih tržnic, tehtnic, sanitarij in plakatnih mest; • urejanje in vzdrževanje pokopališč in pogrebne storitve. Naše naloge, ki izhajajo iz opravljanja navedenih dejavnosti, so: • oskrba prebivalcev •z naštetimi življenjskimi dobrinami; • urejanje okolja in skrb za čisto okolje; • upravljanje, načrtovanje, tekoče in investicijsko vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav (v skladu z letnimi programi); • strokovno - tehnično načrtovanje razvoja komunalne infrastrukture; • opravlja naloge s področja informatike in ustvarja informativno bazo za potrebe upravljanja in načrtovanja komunalne infrastrukture; • izdaja predpisana dovoljenja za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave, s katerimi gospodari. Za izvedbo navedenih nalog podjetje pridobiva sredstva iz cen (tarif) proizvodov in storitev, iz sredstev proračuna po sklenjenih pogodbah. Del storitev podjetje opravi po tržnem principu. Za svoje delo smo individualno in preko organov upravljanja odgovorni ustanovitelju, lastnikom kapitala, resornim službam občinske uprave, republiške uprave, Ministrstvu za okolje, in prostor Republike Slovenije, Ministrstvu za ekonomske odnose, vključno z Inšpekcijskimi službami. Podjetje je za opravljanje naštetih nalog organizirano v štirih poslovnih enotah in skupnih strokovnih službah. Strokovne službe izvajajo razvojne, tehnične, ekonomske, analitske, finančne, računovodske in splošne naloge za celotno podjetje. V poslovnih enotah pa opravljajo izvajanje osnovne dejavnosti in skrbijo za njen razvoj. Jože Cvetko, dipl. ing. PE Odvajanje in čiščenje odplak Enota je zadolžena za vzdrževanje in nemoteno obratovanje sistema kanalizacije in centralne čistilne naprave. Danes je izvedeno kanalizacijsko omrežje v delu Mestne občine Ptuj in delu občine Kidričevo. Omrežje obsega v Mestni občini Ptuj 54 km primarnih in sekundarnih vodov, z več obratnimi prečrpališči in glavnim prečrpa-liščem za odplake levega brega Drave v Budini. Na omrežje je priključenih 309 podjetij, 1407 individualnih hišnih priključkov in 335 priključkov večstanovanjskih objektov. V občini Kidričevo je 30 priključkov podjetij, 57 zasebnih hiš in 59 priključkov večstanovanjskih objektov. Velika večina omrežja in priključkov, razen tistih v naseljih Kidričevo in Njiverce, je priključena na centralno čistilno napravo za čiščenje odpadnih vod mesta Ptuj s kapaciteto 105.000 E. Na njo pritekajo tudi delno očiščene odplake dveh velikih naprav za predčiščenje odpadnih vod, in sicer Pe-rutnininega PC Mesna industrija in Farme prašičev Kmetijskega kombinata. Kanalizacijski sistem je bil v osnovi zasnovan kot mešan. V zadnjih letih poskušamo vsaj pri novogradnjah z ločenimi sistemi preprečiti vstop tujim vodam v omrežje. Ločene sisteme bomo kot edine možne zagovarjali tudi pri vseh bodočih širitvah omrežja. S pojmom tuje vode označujemo vode, ki ne spadajo v fekalno kanalizacijsko omrežje in jih ni potrebno očistiti v čistilnih napravah (podtalnica, izviri, odtoki utrjenih površin, tehnološke - hladilne vode). Potrebe po širitvi omrežja so velike v samem mestu Ptuj, na Dravskem in Ptujskem polju, hitrost širjenja pa je odvisna od razpoložljivih sredstev. Komunalno podjetje ima v svojem voznem parku tudi vozilo za čiščenje in prediranje zamašene kanalizacije z visokim pritiskom in vozilo za praznjenje in odvoz greznic. Zraven rednega vzdrževanja na omrežju, ki ga imamo v upravljanju, z njima opravljamo storitve strankam po naročilu. Smo edino podjetje, na področju bivše občine Ptuj, ki odpeljano vsebino greznic očistimo in tako preprečimo možnost onesnaženja voda ali okužb, ki se lahko pojavijo pri drugih načinih reševanja tega problema. Že v uvodu smo omenili, da so v sistemu kanalizacije Ptuja tri večje čistilne naprave. Dve sta v lasti in upravljanju onesneževal-cev in morata zagotoviti z mehansko-ke-mičnim čiščenjem določeno stopnjo pred-čiščenja. Onesnaženje, ki po predčiščenju ostane, priteče skupaj z vsemi ostalimi komunalnimi in industrijskimi odplakami na centralno čistilno napravo Ptuj. Zasnovana je kot mehansko-biološka naprava z aerobnim čiščenjem odpadnih vod, anaerobno predelavo odvečnega blata in izkoriščanjem bioplina. Na napravi deluje tudi laboratorij usposobljen za analize odpadnih voda in za spremljanje tehnoloških parametrov delovanja naprave. V času obratovanja naprave smo spoznali, da daje naprava pri projektiranih obremenitvah predvideno kvaliteto vode na iztoku, kar pa ne pomeni, da so vse rešitve optimalne. Opremo na napravi je potrebno obnavljati, zamenjevati s sodobnejšo, racionalnejšo hkrati pa slediti razvoju omrežja. Tik pred sprejemom sta uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaženja in uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav, ki bosta v Republiki Sloveniji postavili povsem nove meje za vhodne in izhodne parametre na čistilnih napravah. Naloga mestne občine in onesnaževalcev je, da bomo sledili zahtevam uredb, kar pomeni do leta 2003 bistveno dodelavo tehnologije čiščenja na CCN. Vodja PE odvajanje in čiščenje odplak Mag. Jernej Šomen, dipl. ing. PE Proizvodnja in distribucija vode VELIKOST Vodooskrbni sistem Ptuj se oskrbuje iz črpališča Skorba, kjer se, iz sedmih plitvih vodnjakov skupne zmogljivosti 350 litrov na sekundo in trenutno dveh globinskih vodnjakov kapacitete 46 l/s, napaja vodovodno omrežje skupne dolžine 759 km s pomočjo 84 vodovodnih črpalk nameščenih v 35. prečrpalnih objektih in 16. vodohramih, kapacitete 4365 m3, razvrščenih v 4. tlačnih conah, razvejanih po 9 občinah bivše ptujske občine in delno po vseh sosednjih občinah, na katerih imamo 13938 odjemnih mest; ki so v letu 1995 porabili 2.784.000 m3 vode. NADZOR Nadzor vodooskrbnega sistema se vrši iz komandnega centra v črpališču Skorba, ki je brezžično povezan z vodooskrbnimi objekti. Celoten pregled nad sistemom je izveden na osebnem računalniku s sodobnim grafičnim programskim paketom, s katerim vršimo nadzor, upravljanje in optimizacijo delovanja vodooskrbnega sistema. VZDRŽEVANJE Skrb nad nemotenim obratovanjem vodooskrbnega sistema izvaja 35 proizvodnih in režijskih delavcev, tako da fizično odpade na delavca vzdrževanje 22 km vodovodnih cevovodov, 2,4 vodovodne črpalke, 1 prečrpalni objekt in 400 priključkov. KVALITETA VODE V celotnem vodooskrbnem sistemu smo v letu 1995 kvaliteto vode nadzorovali z rednim jemanjem in analizo vzorcev na različnih odjemnih mestih. Tako je bilo odvzetih in analiziranih 1638 vzorcev vode. Analize kažejo, da je voda z bakteriološkega vidika praktično neoporečna. Vsebnost nitratov v vodi je večkrat presegla s pravilnikom predpisano vrednost. Z vključitvijo dveh globinskih vodnjakov v črpališču v Skorbi v omrežju smo vsebnost nitratov že znižali pod dopustno mejo. Nadaljnje izboljšanje kvalitete pitne vode z ozirom na vsebnost nitratov bomo dosegli z vključitvijo še dveh globinskih vodnjakov v letu 1996. Bistvenega pomena pa je kvaliteta vode iz plitvih vodnjakov, ki dajejo tudi največje količine vode. Izboljšanje kvalitete te vode bomo dosegli z rednim spremljanjem vnosa dušika preko analiz zemljin in vode. Na osnovi podatkov iz analiz bomo v povezavi s kmetijsko pospeševalnimi službami začeli s svetovalno dejavnostjo o še smiselnih načinih gnojenja na kmetijskih površinah, ki ležijo v vodovarstvenih območjih okoli črpališča. Nadalje bomo zaščitili podtalnico z urejanjem sistemov za odvod odplak in s sanacijo divjih deponij odpadkov. Načrtujemo odkup dela zemljišč v najožjem varstvenem pasu in pogozditev le-teh. PREDVIDENI UKREPI Za nemoteno obratovanje vodooskrbnega sistema pričakujemo zagotovitev realne cene vode, ki je trenutno omejena z uredbo vlade. Tako načrtujemo: • dokončanje programa avtomatizacije za vgradnjo opreme za merjenje pretoka, tlaka, elektromotorne lopute na vodovodnem omrežju in objektih ter jih brezžično povezati s komandnim centrom; • zamenjava dotrajanih cevi na odsekih, kjer je največ izgub; • dopolnitev katastra vodovodnega omrežja; • iskanje defektov z obstoječo opremo in njihovo odpravo; • dokončanje opremljanja črpališč z blažilci hidravličnih udarov, mehkimi zagoni, frekvenčnimi regulatorji in zamenjava vodovodnih črpalk s črpalkami z boljšim izkoristkom; • optimiranje vodenja sistema s povezavo obratovalnega režima na matematičnem modelu. Vodja PE Marijan Gregorinčič PE Proizvodnja in distribucija toplotne energije________________ DEJAVNOST • proizvodnja in distribucije toplotne energije, • vzdrževanje in popravilo instalacij za gretje izvajamo v Mestni občini Ptuj in občini Kidričevo, po tržnem odnosu tudi v drugih občinah. TEHNIČNI PODATKI • Število energetskih objektov 9 • Toplotna moč prizvodnih virov 31,5 MW • Toplotna moč prejeta od drugod 11 MW • Priključne moči odjemalčevih toplotnih naprav 26,5 MW • Število toplotnih postaj v upravljanju 75 kom • Število ogrevanih stanovanj 2495 kom • Ogrevana površina stanovanj 133.500 m2 • Priključna moč ogrevalnih naprav stan. odjema 20 MW • Priključna moč ostalega odjema 6,5 MW • Število zaposlenih 11 energetikov GLAVNI RAZVOJNI PROJEKTI Projekt lokalnega in daljinskega nadzora in upravljanja toplotnih postaj. Cilj je prihranek toplotne in električne energije in optimalna organizacija pri upravljanju energetskega sistema, prilagajanje obratovanja energetskih naprav potrebam kupcev in zmanjšanje konic porabe. STANJE PROJEKTA Avtomatiziranih je 80% toplotnih postaj v Mestni občini Ptuj. V občini Kidričevo je izdelana tehnična dokumentacija, zgrajene komunikacije, avtomatizirana glavna toplotna postaja in ena toplotna postaja v večstanovanjski hiši. Projekt merjenja in obračuna porabe toplotne energije na osnovi dejanske porabe posameznega stanovanja. Cilj je racionalna raba toplotne energije, samostojno odločanje kupcev o času in kvaliteti ogrevanja, realna delitev stroškov ogrevanja (plačilo po porabljeni energiji). STANJE PROJEKTA: • izdelan idejni projekt, • izbrana oprema, • usposobljen kader, • v izdelavi programska oprema za obdelavo podatkov in nabavljena oprema za vgradnjo. ZADRŽKI PRI REALIZACIJI PROJEKTA: • neurejeni odnosi lastnikov znotraj večstanovanjskih hiš v smislu urejanja pogodb o upravljanju; • neustrezna zakonodaja in pomanjkanje virov sredstev za izvedbo projekta. Vodja PE, Janez Polanec PE Komunalne storitve Opravljamo sledeče dejavnosti • čiščenje javnih površin, • urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, • urejanje in vzdrževanje pokopališč, • pogrebne storitve, • urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in mestnih cest, • urejanje in vzdrževanje javnih tržnic, tehtnic, sanitarij in plakatnih mest, • urejanje javnih parkirišč in • vzdrževanje javne razsvetljave v naseljih. Zgoraj naštete dejavnosti opravljamo v Mestni občini Ptuj, nekatere izmed njih pa pogodbeno tudi v ostalih občinah. Delo opravimo s 55 redno zaposlenimi delavci, katerim se v sezoni pridruži še 20 javnih in sezonskih delavcev. Zraven navedenih dejavnosti opravljamo za individualne naročnike tudi različne storitve po naročilu kot so npr. asfaltiranja dvorišč, urejanje zelenic, obrezovanje in podiranje dreves, lokalne prevoze, izobešanje transparentov ipd. V fizičnem obsegu opravljamo delavci PE Komunalne storitve v Mestni občini Ptuj vzdrževalna dela na 75 km mestnih cest in ulic, na 280.000 m2 zelenih in parkovnih površin, na 130.000 m2 pokopaliških površin, na 12.000 m2 parkirnih površin in vzdržujemo približno 2200 luči javne razsvetljave. V zimskem času opravljamo zimsko službo na mestnih cestah, ulicah in trgih, ki so v našem upravljanju. Vsako leto organiziramo in izvedemo tudi tradicionalne mestne enodnevne sejme, in sicer: Jurijev sejem, Ožbaltov sejem, Katarinin sejem, zraven teh pa še pustni in novoletni sejem. V prednovoletnem in pustnem času okrasimo mesto z ustrezno dekoracijo. Vodja PE, Janko Bohak, dipl. ing. Dejavnost SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ Mestne občine Ptuj Sklad stavbnih zemljišč Mestne občine Ptuj je bil ustanovljen z Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč, ki ga je sprejel mestni svet Mestne občine Ptuj v mesecu juliju 1995. ¡ravna podlaga za ustanovitev sklada je 'Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84, 33/89 in 24/92 — odločba ustavnega sodišča RS). Navedeni zakon določa, da s stavbnimi zemljišči v družbeni lastnini upravlja občina in z njimi razpolaga preko sklada stavbnih zemljišč, po katerem se zadovoljujejo skupne potrebe in interesi na področju pridobivanja, razpolaganja in urejanja stavbnih zemljišč in upravlja s finančnimi sredstvi namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč. Sklad stavbnih zemljišč je bil ustanovljen in je deloval že v času bivše občine Ptuj, od leta 1985, pred tem pa še kot SKS — Enota za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem. Nova zakonodaja o lokalni samoupravi, ki je prinesla ustanovitev več novih občin, je tudi vzrok formiranja sklada stavbnih zemljišč novo nastale Mestne občine Ptuj. Sklad stavbnih zemljišč Mestne občine Ptuj (v nadaljevanju sklad) je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki so določene z zakonom in odlokom o njegovi ustanovitvi ter z njegovim statutom. Miroslav Korošec Z vsakoletnim programom sklad opredeli naloge, ki jih bo izvajal v tekočem letu, ki se oblikujejo na podlagi prostorskih sestavin planskih in izvedbenih aktov Mestne občine Ptuj. Sklad izvaja na podlagi planskih aktov občine njeno politiko glede pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč za graditev s tem, da vodi postopke za pridobivanje in oddajo stavbnih zemljišč v naseljih in drugih območjih namenjenih za kompleksno graditev, sprejema investicijske programe urejanja stavbnih zemljišč za območje iz prejšnje alinee, skrbi za izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč za območje iz prejšnje alinee, skrbi za izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč ter odloča o oddaji investicijskih del izvajalcem, spremlja izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč, upravlja s sredstvi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč, opravlja druge naloge, ki jih določata zakon in predpisi Mestne občine Ptuj. Sredstva potrebna za poslovanje sklada se zagotavljajo z denarnimi sredstvi zbranimi iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, z denarnimi sredstvi za oddano zemljišče v lasti Mestne občine Ptuj investitorjem, z denarnimi sredstvi prispevkov posameznih investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča in z drugimi sredstvi. Najpomembnejši vir sklada so sredstva zbrana z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Nadomestilo je bilo z zakonom in odlokom predpisano že leta 1977, uvedel ga je tudi zakon o stavbnih zemljiščih leta 1985. V lanskem mesecu decembru je mestni svet sprejel ustrezne spremembe in dopolnitve odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča za območje Mestne občine Ptuj. Sklad opravlja naloge preko svojih organov, tajnika in občinskega urada Mestne občine Ptuj. Najvišji organ upravljanja sklada je upravni odbor. Upravni odbor opravlja naslednje naloge: sprejema statut sklada in druge splošne akte, letne programe dela, finančni načrt in zaključni račun sklada, sprejema investicijske programe urejanja stavbnih zemljišč; imenuje predsednika in člane komisije za oddajanje stavbnega zemljišča in komisije za pripravo programa sklada in daje splošne smernice za delo komisij; poroča mestnemu svetu o svojem delu in o izvrševanju nalog sklada; predlaga mestnemu svetu ukrepe za uresničevanje določene politike glede pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč za graditev; na predlog župana imenuje in razrešuje tajnika upravnega odbora, sprejema druge akte in ukrepe ter obravnava druga vprašanja, ki se nanašajo na delovanje in poslovanje sklada. Za tajnika sklada je bila imenovana Majda Bregar, delavka Oddelka za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo Mestne občine Ptuj. Upravni odbor je 9-članski, predseduje mu Miroslav KOROŠEC, ostali člani pa so Albin Pišek, Bojan Crobovšek, Marija Strele, Boris Gornik, Karl Majcen, Miroslav Luci, Janez Bedrač in Vladimir Čuš. Upravni odbor je bil imenovan s strani mestnega sveta Mestne občine Ptuj, njegova mandatna doba pa traja dve leti. Poleg upravnega odbora bosta delovali pri skladu še komisija za oddajanje stavbnih zemljišč in komisija za pripravo programa sklada. Namen prve komisije bo izvajanje postopka o pridobitvi in oddaji zemljišča za graditev investitorjem, namen druge pa priprava analize razvojnih možnosti urejanja stavbnih zemljišč, osnutkov elementov za pripravo programa sklada in osnutkov srednjeročnih in letnih programov urejanja stavbnih zemljišč. Obe komisiji sta petčlanski, njuna mandatna doba traja dve leti, imenuje pa jih upravni odbor sklada na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Mestne občine Ptuj. Upravni odbor pa lahko ustanovi tudi stalna in začasna delovna telesa za spremljanje in proučevanje določenih strokovnih vprašanj z svojega delovnega področja. Sklad pri svojem delu sodeluje s podjetji in organizacijami, mestnimi in primestnimi četrtmi. Strokovna dela in opravila opravlja za sklad Oddelek za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo Mestne občine Ptuj. Predsednik upravnega odbora Miroslav KOROŠEC Tajnik upravnega odbora Majda BREGAR ' KRAVE niso NORE Ne, krave niso nore, tam na otoku so bolane. Bolezen je tako nevarna, da grozi kravam uničenje. .red leti je bilo samo nekaj primerov znakov bolezni v Franciji, Portugalski, Švici In celo na otoški Škotski. V naštetih državah (in morda še v kateri?) je oblast sledila nasvetom In navodilom stroke, ukrepala in bolezen zatrla. Škoda je bila minimalna, nevarnosti za človeka, za katero se še takrat ni vedelo, pa danes ni. To je dokaz, da tam, kjer zmaga človeški razum, krave niso nore. V Angliji je umrlo po uradnih podatkih deset ljudi za podobno boleznijo: nazadnje februarja letos dvajsetletni študent Peter HALL, vegeterijanec, ki pa je prej užival govedino. Petrova diagnoza je bila CJB (Creutzfeldt — Jakobova — bolezen možganov). Kravji bolezni pa učeno pravijo BSE (Bovina Spongiformna Encefalopatija). Človeško bolezen CJB so "odkrili" že leta 7 920, govejo BSE pa šele v prejšnjem desetletju. Na veliko možnost, da lahko za govejo boleznijo zboli človek, so redki znanstveniki začeli opozarjati in dokazovati komaj pred desetimi leti, v Angliji pa malo pozneje. Dr. Harash Narang, iz skupine Nobelovih nagrajencev, je bil tako tečen za svoje predstojnike In oblast, da so mu pred dvema letoma odpovedali službo v laboratoriju. Šele pred nekaj tedni ali dnevi je morala britanska vlada J. Majorja, pod pritiski javnosti, priznati, da je bolezen krav "verjetno" povezana s podobno človeško boleznijo. Politiki so torej klonili šele, ko se je zgodilo najhujše, in ko so državo privedli pred katastrofo. Namesto nekaj tisoč govedi bodo morali uničiti nekaj milijonov živali. Najhujše pa je, da bo pred obolenjem trepetalo nekaj let več deset milijonov njihovih volilcev oz. državljanov. Višek cinizma pa je, da so nore krave in ne "pameten" človek. Velik poduk za človeštvo In še večji izziv za demokracijo. rl nas v Sloveniji vse institucije, strokovne in državno oblastne, govorijo v en glas, da nismo v nevarnosti in da so pred štirimi leti pod-vzell pravilne korake tudi na račun angleške nenaklonjenosti (prepoved uvoza angleške govedine). Zbodejo pa drobna poročila, da je bilo lani uvožene nekaj ton govedine iz Anglije (val 202, v snežnem jutru 2. aprila) in da je bilo uvožene 6 ton mesno kostne moke (Dnevnik TV-3 aprila) Demanti nekaterih odgovornih sledijo. Sprašujemo pa se, ali smo sposobni kontrolirati meje, blagovne in denarne tokove? Vse preveč je afer, vsakodnevnih pretresov, preveč je nasprotujočih sl resnic, preveč nepravnih dogodkov itd. Lakomnost po kraji družbenega premoženja ne izbira sredstev, poštenost pri vodenju malih ali velikih sistemov pa ni več človeška vrednota, brez katere človek ni več varen. Pred skoraj petdesetimi leti (J 947) sem v kmetijski šoli poslušal moralno "pridigo" svojega ravnatelja šole in profesorja živinoreje, starejšega agronoma, kako globoko žalimo domače živali, če jih primerjamo s pijanci, ko rečemo, da je nekdo bil pijan kot krava. Prejšnji dan so delavci na posestvu nekaj proslavljali in se napili ter nekateri povzročili manjši kraval (danes prava nedolžnost). Ta dogodek in poduk mojega profesorja sta mi ostala v spominu. Zelo težko prenašam vsakodnevna poročila vseh medijev, zlasti pa iz kabelske TV zahodnih držav, o norih kravah. Prizori so grozni, pretresljivi, šokantni in za nič krive krave žaljivi. Intenzivno proizvodnjo, ki presega nadnaravne danosti, da krava daje tudi J 0.000 I bogatega mleka letno, je dosegel človek in s tem verjetno znižal njeno zdravstveno odpornost. Posledice so tu, človek pa reče, krava je nora. V Indiji, ki ima z bivoli več kot 200 milijonov govedi, je krava sveta žival. Na prebivalca pride skoraj pol glave goveda — največ na svetu. Indijca osrečuje in bogati njegov nizek standard. Čim dlje živi, tem bolj je sveta. Iz verskih razlogov večina Indijcev ne uživa govedine. Krava je torej duhovni simbol zadovoljstva, ne toliko materialni. To je druga skrajnost ekstenzivnosti. G^žprašujem se, ali ni naravna meja zdrave tčSzmogljivosti nekje v sredini med zahodno intenzivnostjo in indijsko ekstenzlvnostjo. Slovenska govedoreja je nekje blizu sredine. Izkorišča naravna krmila in pašo. Povprečna mlečnost ne presega 4.000 I mleka letno po kravi. Vendar le do vstopa v Evropsko unijo, do vstopa v konkurenčni boj za vsak liter mleka več, za vsak kg mesa več, za vsako več zneseno jajce, za vsak dkg manj porabljenega krmila. Varni bomo glede BSE, dokler bomo preskrbljeni z doma pridelanim mesom. Ko pa bomo morali odpreti meje, in ko bomo upravno del Evrope, bomo verjetno vsi skupaj pametnejši, preudarnejši In kooperativnejši. Upanje na življenje brez norih krav v Sloveniji torej obstaja. Človek si umiva roke in reče za krave, kar bi moral reči za sebe. Krave le vračajo človeku, kar je človek zagrešil. Pred slabim mesecem, ko sem pisal za Ptujčana, za vas drage občanke in občani, je padal sneg in mrzlo je bilo. Tudi danes pada sneg, zima se noče posloviti. Zemlja pa čaka. Se dobro, da je vreme produkt vesolja in ne človekove oholosti. Letos bi človek vreme sigurno prilagajal iz naravnega v nenaravno in bi s tem ogrožal človeško varnost in bodočnost. Doživeli pa smo 4. april, ko je vremensko poročilo Radia Slovenije poročalo iz avtomatske meteorološke postaje Ptuj, ob 5. zjutraj je bilo v Ptuju +2 stopinji Celzija. Dogodka sem bil resnično vesel, zato vsem, ki so na tem projektu delali in uspeli, iskrene čestitke in zahvala. Obiskovalci Ptuja pa si lahko na dis-pleju v lekarniškem oknu v Trstenjakovi ulici ogledajo trenutne vremenske razmere na področju ptujskih Term. O tem več v prihodnji številki. Vam vdani v.d. odgovorni urednik Slavko Brglez 6 16. APRIL/MALI TRAVEN 16. seja mestnega sveta (bila je 29. marca 1996) Sprejet odlok o volilnih enotah za prve volitve v svete mestnih in primestnih četrti Mestni svet je sprejel pobudo svetnice Lidije HAZABENT (ZL), da seje mestnega sveta ne smejo trajati več kot štiri ure. Na 16. seji so se tega tudi držali. Klub temu, da je seja trajala "samo" štiri ure, je bila živahna, konstruktivna, delovna, na trenutke polemična in zlasti uspešna. vabili predlagani dnevni red je bil sprejet z dvema dopolnitvama. Na predlog statutarne komisije je svet izglasoval dvostopenjski postopek za odlok o taksah za odvoz smeti in za porabo vode. Na predlog Lidije Majnik (LDS) pa je svet uvrstil dodatno točko vprašanja in pobude svetnikov, ki se po poslovniku "praviloma" predvidi na rednih sejah (predsedstvo je predvidevalo na 17. seji). ZAPISNIK IN SPREMEMBE STATUTA Na zapisnik 15. seje, ki ima za osnovo okrog 200 strani magnetograma, je bjlav le ena pripomba svetnikov Emila TOMAŠIČA (SKD) in Slavka BRGLEZA (SLS) pri poglavju sprejemanja dnevnega reda, kjer ni zapisano, zakaj se na njun predlog ni sestala statutarna komisija (glede razširitve dnevnega reda za občinski praznik). Sicer pa je bilo ugotovljeno, da je zapisnik burne in prekinjene seje avtentično zapisan. Predlog odloka o spremembah statuta je imel dva amandmaja (spreminjevalna predloga). Prvega je podal Slavko BRGLEZ, da se črta beseda "četrtni" in, da ostane samo svet primestne ali mestne čertrti, ki je bil sprejet. Drugega je podal Emil TOMAŠIČ. Njihova poslanska skupina se ne strinja s spremembo 11. člena, da po novem eksplicitno določa, da župan sklepa pravne posle v mejah proračuna, le za naložbe izven proračuna v vrednosti nad 0,5% proračuna pa MS. ODLOK O DOLOČITVI VOLILNIH ENOT ZA PRVE VOLITVE V SVETE TER ŠTEVILA ČLANOV SVETOV MESTNIH IN PRIMESTNIH ČETRTI V MESTNI OBČINI PTUJ je bil sprejet po hitrem postopku, vendar po enourni temeljiti razpravi. Predsednik komisije za pripravo predloga svetnik Rajko FAJT (SDSS) je poročal, da je komisija, ki jo je imenoval mestni svet dne, 26.februarja 1996 pripravila predlog ob upoštevanju zakona o lokalnih volitvah in predloženega strokovno - informativnega gradiva Oddelka za splošne zadeve občinskega urada mestne občine Ptuj ter pripomb poslanske skupine SKD. Komisija je ugotovila, da pripombe SKD niso v celoti usklajene z zakonom, in da ne zajemajo vseh devetih četrti, večino pripomb pa je komisija upoštevala. Na sejije vodja poslanske skupine SKD Emil TOMAŠIČ predlagal še eno dopolnitev, da se tretja volilna enota naselij Strelci in Prvenci deli na dve volilni enoti na predlog občanov Strelcev. Amandma v začetni razpravi ni imel podpore (Neudauer, Čuček, Mesarič), po daljši razpravi pa je pridobival vedno več somišljenikov (Majcen, Rižnar, S. Brglez...) in je bil sprejet, nato pa še celotni odlok. Amandma res ne upošteva dogovorjenih kriterijev, vendar so svetniki sledili demokratični zahtevi, ki je tudi zakonita. V petih mestnih in štirih primestnih četrtih je za cca 175 ulic in za 26 vasi, skupaj 43 volilnih enot. To bo obsežen predvolilni in volilni projekt, ki bo zahteval veliko angažiranost političnih strank in odborov. Izvoljenih bo 73 članov svetov od več sto kandidatov. Čas bo pokazal, ali smo nižjo lokalno samoupravo dovolj dobro zastavili in izvedli pravilno reorganizacijo krajevnih skupnosti. PREDLOG KRITERIJEV ZA DELITEV PREMOŽENJA BIVŠE OBČINE PTUJ Predlog sprejemajo v vseh občinah, ki so to že storile (Občina Majšperk bo to kmalu). Na osnutek je bilo več pripomb in številnih predlogov. Na zadnjem sestanku dne, 23.februarja 1996 sojih uskladili župani občin in predsedniki svetov. Med osnutkom in predlogom je večja razlika v zmanjšanju ponderjev za število prebivalcev (od 45 na 25) in povečanju za površino občine (od 5 na 25). Za Mestno občino Ptuj se zmanjša delitev za 4-5%. Tako bo na osnovi upoštevanja vseh kriterijev delitveno razmerje bivše občine Ptuj v naslednjih proporcih: OBČINA DESTRNIK-TRNOVSKA VAS 6,9% OBČINA DORNAVA 3,7% OBČINA GORIŠNICA 8,0% OBČINA JURŠINCI 2,9% OBČINA KIDRIČEVO 10,1% OBČINA MAJŠPERK 9,4% OBČINA VIDEM 12,0% OBČINA ZAVRČ 1,9% MESTNA OBČINA PTUJ 45,1%. ZAKLJUČNI RAČUN MESTNE OBČINE PTUJ ZA LETO 1995 je bil sprejet brez večje razprave. Pripomba je le bila (poslanska skupina SLS), da se naj v bodoče zaključni račun sprejema pred sprejemanjem proračuna za naslednje leto, zlasti če se prenašajo večja finančna sredstva in da se naj dopolni z indeksi iz preteklega leta (Zeleni). PEŠ MOST ČEZ DRAVO Upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč je poslal mestnemu svetu v verifikacijo svoj predlog, da se iz ostanka neizkoriščenih sredstev 123 mio SIT, leta 1995 načrtuje gradnja mostu za pešce in kolesarje čez Dravo v višini 80 mio SIT. Trasa mosta je predvidena na nekdanji trasi starega mosta. Predlog je dobil soglasno podporo zlasti pa z večjo pismeno od DESUSA. Takoj se bo pristopilo k pripravljalnim delom (projektiranje; upravni postopki). Iz LDS in SKD, so pripomnili, da naj ne bi bila alternativa za most na severni obvoznici. Svetnik SVRŽNJAK (DESUS) pa je predlagal, da bi se odobrila tudi sredstva za javno razsvetljavo v Kicarju, kjer je še ni. VPRAŠANJA IN POBUDE V bodoče bo možno o vsebini več poročati, ker bodo seje krajše (upamo), in ker bo obravnava v začetku seje in bodo prisotni župan, podžupani in vodje oddelkov občinskega urada s tajnico na čelu. Sprejeta je bila pobuda Franca ŠTRUCLA (KS) in Slavka BRGLEZA, da predsedstvo v bodoče predvidi to pomembno točko na začetku seje (2. točka), in da jo omeji na največ eno uro (sprejeto na pol ure). Poslanska skupina LDS je tokrat pripravila največ pismenih vprašanj in pobud. Zahtevajo čimprej poročilo o Kurentovanju 96 in program za naslednje leto. Enako velja za Dobrote slovenskih kmetij. Zahtevajo maksimalno zaščito gradbišča mali grad. (Odg. g. NAPASTA je, da je to dolžnost izvajalca) Želijo tudi seznam vseh večjih denacionalizacijskih zahtevkov. Občinskemu uradu predlagajo pripravo kratkoročnih in dolgoročnih planov dela mestnega sveta. Predlagajo tudi kar je povzetek skoraj vseh poslanskin skupin v mestnem svetu, povečanje parkirnih površin (zlasti vzhod in jug) ter ureditev peš poti na rogozniško pokopališče. Svetnik Peter PRI BOŽIC je pismeno predlagal proučitev nakupa ali najema objekta Gorenje (Jeklotehna) na Ormoški za večnamensko uporabo dvorane občanov mestne občine. Sprejet je predlog, da župan imenuje komisijo za vsestransko proučitev do naslednjega proračuna. Svetnik Janko BEDRAČ je ugotavljal, da ni dobil odgovorov na številna vprašanja in pobude. Postavil je tudi vprašanje, če so podvzeti ukrepi v lanskem letu za družbo Čisto mesto pozitivno vplivali na tekoče poslovanje. Predlaga tudi, da se zagotovi uvajanje selekcioniranja odpadkov. Slavko Brglez Mestni svet MO Ptuj po seji decembra 7 995, ko so svetnice in svetniki na mizi zagledali prvo številko Ptujčana. Na fotografiji je tudi g. župan, dr. Miroslav Luci z delom občinskega urada. Manjkajo predsednik MS g. Milan Čuček, svetnici in štirje svetniki. Prisotni so tudi g. Gabrijel Berlič, poslanec DZ, g. Albin Pišek, predsednik TD Ptuj in g. Milan Korže, sekretar MS. STRANKE [ svttd SKD (nadaljevanje iz prejšnje številke) SKD Predsednik mestnega sveta, g. ČUČEK, je sklical vodje poslanskih skupin dne 6. februarja 1996 z namenom, da se ugotovi stališče poslanskih skupin. Na pogovoru je bilo ugotovljeno, da se referendum o petih predlaganih datumih za občinski praznik ne more izvesti in da ni soglasja o enem predlogu. Posvet je bil zaključen z ugotovitvijo, da se do v skladu s sklepi 11. seje mestnega sveta opravila anketa med občani. 13. 2. 1996 je poslanska skupina Zelenih Ptuja vložila predlog za razširitev dnevnega reda za 15. sejo Mestnega sveta z dvema podtočkama: a/ sklep o ugotovitvi nemožnosti izvedbe referenduma, s katerim bi občani izbirali med predlaganimi občinski prazniki in b/ predlog odloka o prazniku Mestne občine Ptuj — po hitrem postopku. K predlogu za razširitev dnevnega reda je predložila tudi predlog odloka, ki v 2. členu pravi: "Praznik Mestne občine Ptuj je 69. dan v letu, ki simbolizira leto 69, leto prve pisne omembe Ptuja v Tacitovi Historiaei.'1 Na seji mestnega sveta je ob razpravi za razširitev dnevnega reda poslanska skupina SKD zavračala predlog zelenih z utemeljitvijo, da razprava o občinskem prazniku ni mogoča, ker mestni svet zavezujejo sklepi, ki so bilo o tem sprejeti na 11. seji in aa so takrat sprejeti sklepi zavezujoči. Predsednik mestnega sveta na zahtevo vodje poslanske skupine SKD ni odredil odmora, da se sestane Statutarno pravna komisija, ki bi ocenila utemeljenost razširitve dnevnega reda in zato je poslanska skupina SKD zapustila sejo Mestnega sveta. Hkrati s poslansko skupino SKD je zapustila sejo tudi poslanska skupina SLS. Mestni svet je zasedal brez pristonosti dveh poslanskih skupin. Ob nadaljevanju 15. seje, v četrtek 7. marca 1996, je poslanska skupina Zelenih ob razpravi o občinskem prazniku, vložila amandma, s katerim je predlagala spremembo 2. točke odloka o prazniku in sicer "Praznik Mestne občine Ptuj je 5. avgust, ki obeležuje 5. avgust 1513, ko je stopil v veljavo novi statut mesta Ptuj." Za taki predlog so se predhodno dogovorile vse druge stranke, razen Slovenskih krščanskih demokratov. Pred razpravo je poslanska skupina SKD vložila zahtevek stranke, za izvedbo ankete o občinskem prazniku in ta zahtevek podprla tudi s pod-isi preko 400 občanov Mestne občine Ptuj. Za-tevek je bil vložen v skladu s 13. členom zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Mestni svet zahtevka stranke SKD in podpisov ni upošteval in je izglasoval 5. avgust za občinski przanik. Tega predloga niso podprli svetniki Stanke SKD. Mestni svet se je skoraj leto dni ukvarjal z občinskim praznikom in na kraju je bil izveden postopek, ki je bil v nasprotju z vrsto načel iz poslovnika in statuta, še posebej zanimivo pa je, da se ni odzval na zbrane podpise občanov in da se je odločil o prazniku s sklepom kljub temu, daje prej večina v mestnem svetu povdarjala potrebo, da se povpraša po željah občanov. Še posebej preseneča, da so za 5. avgust glasovalu tudi svetniki SLS in SDSS in s tem ignorirali predlog za Jurjevo, kar so v predhodnih postopkih podpirali, še posebej pa, da niso upoštevali pobude iz ankete. Slovenski krščanski demokrati Ptuj V petek, 29. marca 1996, je bil redni letni zbor Slovenskih krščanskih demokratov - krajevnega odbora Markovci. Na zboru so ocenili delo v preteklem letu in sprejeli prednostne naloge za delo v letu 1996. V razpravi je bilo veliko govora o odnosih med krajevnim in občinskim odborom SKD. Član krajevnega odbora In hkrati svetnik v mestnem svetu g. Majcen je v razpravi izrazil nezadovoljstvo do občinskega odbora z oceno, da občinski odbor zanemarja potrebe zunanjih območij, in da se prednostno ukvarja s potrebami samega mesta Ptuj. G. MAJCEN je prepričan, da ne dobi dovolj podpore od lastne stranke za projekte, ki jih želi izpeljati v mestnem svetu in tako težko uresničuje program, ki ga je zagovarjal kot kandidat iz Markovec, krajevni odbor ne prejema sredstev iz občinskega odbora, zato je po njegovem mnenju delo krajevnega odbora okrnjeno. Na rednem zboru so bile opravljene tudi nadomestne volitve, in to tako, da bo imela vsaka vas v krajevnem odboru svojega predstavnika. Načelo pokritosti vseh naselij je zahteva vseh z namenom, da se bodo lahko bolje pripravili na volitve v nove četrtne svete v četrti Markovci, prav tako pa tudi kvalitet-neje izvedli vse priprave na državnozborske volitve. Pred rednim zborom so se zbrali mladi in ustanovili odbor Mladih krščanskih demokratov Markovci. Ustanovitvenega zbora sta se udeležila tudi g. Bogomir VNIJČEC - glavni tajnik MKD in g. Stane MEGLIČ - organizacijski tajnik MKD. Mladi so skupaj z gosti iz Ljubljane oblikovali okvirni program in način dela. Na zboru so vsi prisotni člani in gosti zaželeli novemu odboru veliko zadovoljstva in uspeha pri izvedbi njihovega programa in jim zagotovili vso potrebno podporo. Rednega zbora krajevnega odbora SKD Markovci so se udeležili gosti iz sosednjih občinskih odborov s predsednikom regionalnega odbora g. Lovrecem na čelu. Zbor je pozdravil tudi poslanec v državnem zboru g. Jože KOCUVAN in v razpravi seznanil prisotne z delom državnega zbora posebej še s spremembami, ki so nastale po izstopu Združene liste in vladne koalicije. Vsem udeležencem rednega zbora SKD KO Markovci in gostom se zahvaljujem za obisk in sodelovanje na rednem zboru. Predsednik SKD KO Markovci Slavko Mar ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem občanom in občankam Mestne občine Ptuj, ki so s svojimi podpisi podprli predlog o izvedbi ankete pri določitvi občinskega praznika Mestne občine Ptuj. Žal pa je bilo tako, da kljub dani pobudi in 409 zbranim podpisom na 15. seji mestnega sveta nismo uspeli. Posebej pa se zahvaljujemo zbiralcem podpisov, ki so svoj dragoceni čas porabili za zbiranje podpisov. Vodja Poslanske skupine SKD, Emil TOmašič SPOROČAJO LDS Poslanska skupina LDS je na seji mestnega sveta dne, 29. 3. 1996 podala več pobud za ureditev prometa v našem mestu. Zavzemamo se: • Za izgradnjo brezplačnih parkirišč na vseh vpadnicah v staro mestno jedro: na sejmišču in njegovi neposredni okolici (sejmišču je potrebno poiskati primernejšo lokacijo), med gasilskim domom in avtobusno postajo, na severni vpadnici v bližini izteka bodočega zahodnega mostu, na zahodni vpadnici pa med železniškim in cestnim mostom na desnem bregu reke Drave. • Za izgradnjo peš mostu na lokaciji starega dravskega mostu le v primeru, da se pred mostom na desnem bregu zagotovi urejeno parkirišče za osebna vozila in avtobuse, da se aktivnosti za "pravi" zahodni most, ki bo Ptuj rešil prometnih zamaškov, neovirano peljejo naprej. Za Dinos in Surovino je potrebno poiskati primernejše lokacije in s tem zagotoviti celotnemu kompleksu podobo urejenega turističnega prostora. • Ponovno smo opozorili na zelo neurejeno cesto, ki vodi do mestnega pokopališča. Predlagali smo izgradnjo pločnika in kolesarske steze, istočasno pa asfaltno prevleko za parkirišče pred pokopališčem in zasaditev cipres ob cesti pred pokopališčem, s čimer bi zakrili z zeleno mejo tudi deponijo. Hkrati pa smo postavili tudi vprašanje in zahtevo v zvezi z denacionalizacijskimi postopki. Zanima nas namreč, ali so si službe Mestne občine Ptuj že pridobile kompletne sezname vseh denacionalizacijskih zahtevkov predvsem tujih državljanov. Ti podatki so potrebni pri planiranju vlaganj v objekte in prostor, istočasno pa moramo zavarovati tudi interes naše občine. Mestni svet je naše pobude in vprašanja sprejel in potrdil, tako da je sedaj naloga mestne uprave, da jih reši in realizira. LDS PTUJ Mestna občina Ptuj, Oddelek za okolje, prostor In gospodarsko infrastrukturo na podlagi 700. in 101. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91), 6. člena Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje do socialnega stanovanja v najem (Uradni list RS, št. 18/92), Pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 18/92) ter Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 23/93), objavlja JAVNI RAZPIS za ugotovitev upravičencev za dodelitev socialnih stanovanj v najem I. UPRAVIČENCI Upravičenci za pridobitev najemnih socialnih stanovanj so državljani Republike Slovenije, ki so občani Mestne občine Ptuj, ki izpolnjujejo pogoje, kriterije in merila, ki so določeni v Pravilniku o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni vestnik občin Ormož in Ptui, št. 23/93) in katerih skupni prihodek na člana družine ne presega višine določene skladno s 26. členom Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92). II. SPLOŠNI POGOJI Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati državljani, da so upravičeni do dodelitve socialnega stanovanj v najem, so: • da državljan ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik ali lastnik stanovanja oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja; • da ima državljan stalno prebivališče v Mestni občini Ptuj vsaj šest mesecev pred razpisom in na naslovu tudi dejansko prebiva; • da državljan ali kdo izmed ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oziroma druge nepremičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja; • da državljan ali njegov ožji družinski član, za katerega se rešuje stanovanjsko vprašanje, ni bil imetnik stanovanjske pravice ali najemnik stanovanj, ki mu je bil omogočen odkup po pogojih stanovanjskega zakona in so stanovanje odtujili. III. MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE Merila za sestavo prednostne liste za dodelitev socialnih stanovanj v najem so določena v Pravilniku o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 23/93). IV. VLAGANJE ZAHTEVKA Vloga za ugotovitev upravičencev za dodelitev socialnih stanovanj v najem se vloži na posebnem obrazcu, ki ga interesenti dobijo na Mestni občini Ptuj, Oddelek za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo, Mestni trg 1/1II, soba št. 54. Podatke o denarnih prejemkih potrdi izplačevalec prejemkov. V dohodek se štejejo vsi dohodki in prejemki, ki sojih vlagatelj in njegovi družinski člani pridobili od 1. 1.1996 do 01. 4.1996. Vloge s prilogami se vložijo na naslov: MESTNA OBČINA PTUJ — ODDELEK ZA OKOLJE, PROSTOR IN GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO, MESTNI TRG 1, PTUJ, v roku 30 DNI PO OBJAVI RAZPISA. Lista upravičencev za dodelitev socialnih stanovanj v najem bo objavljena v mesečniku Ptujčan v roku 60 dni po javni objavi razpisa. Zoper uvrstitev na občinsko listo ima udeleženec razpisa pravico do ugovora na Mestno občino Ptuj v roku 15 dni po objavi liste za dodelitev socialnih stanovanj v najem. Mestna občina ptuj Oddelek za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo Ptuj je mesto z več kot 750 letno tradicijo kulture vina. Skupaj jo ohranjamo in nadaljujemo s tiskano besedo v reviji Veritas, ki jo izdaja Slovenska vinska akademija Veritas d.d. Prvi in edini slovenski reviji za enogastronomijo, ki izhaja na Ptuju. Občanom Mestne občine Ptuj Veritas poklanja 6.138 SIT (31 odstotkov) popusta za dveletno (24 številk) in 1.980 SIT (20 odstotkov) za enoletno (12 številk) naročnino vsem, ki bodo revijo naročili do 31. maja. Naročila: Veritas, Slomškova 3, 2 250 Ptuj Tel.: 779 197, fax: 779 009 SVOBODNI SINDIKATI SLOVENIJE OBMOČNA ORGANIZACIJA PTUJ in NEODVISNI SINDIKATI SLOVENIJE OBMOČNI SVET PTUJ Organizirajo proslavo v počastitev 1. MAJA — PRAZNIKA DELA. Proslava bo v torek, dne 30. aprila 1996 ob 18. uri na prostoru pred gasilskim domom na Ptuju, Natašina pot 1. Po proslavi bo družabno srečanje. Vljudno vabljeni! POROČILO O KVALITETI VODE V VODOOSKRBNEM OMREŽJU PO VKLJUČITVI GLOBINSKIH VODNJAKOV V ČRPALIŠČU SKORBA Z vključitvijo globinskih vodnjakov v VG1 in VG2 v črpališču Skorba se je vsebnost nitratov v vodi znižala pod dopustno mejo 10 mg N/1. Primerjava je narejena na osnovi analiz vzorcev vod pred in po vključitvi globinskih vodnjakov. Vsebnosti nitratov (stanje 25.03.1996) po odvzemnih mestih so naslednje: črpališče Skorba 8,5 mg n/1 (prej 9,4) mestna hiša 5,8 mg N/1 (prej 5,8), Splošna bolnica Ptuj 8,1 mg N/1 (prej 11,8) in Markovci 8,2 mg N/1 (prej 9,7). Povprečna kapaciteta obeh globinskih vodnjakov je 46 l/sekundo in predstavlja v skupni načrpani količini 23,6% delež. Izdelana sta še globinska vodnjaka VG3 v Skorbi in VGN v Novi vasi. Predvidena kapaciteta teh dveh vodnjakov bo cca 50 l/sekundo. Vodnjaka bosta vključena v vodooskrbni sistem predvideoma v mesecu juliju 1996. Ta ukrep bo povzročil še dodatno izboljšanje kvalitete vode. Za vse vodnjake je bila pridobljena odločba o določitvi koncesionarja od Vlade Republike Slovenije. Za koncesionarja, za gospodarsko izkoriščanje vodnih virov za oskrbo s pitno vodo, je določeno Komunalno podjetje Ptuj. Direktor, Jože Cvetko, dipl. Ing. PRVI "EKOVRT — 96" KAJ JE TO? Programski svet za varstvo okolja projekta Ptuj - Zdravo mesto prireja v ponedeljek, 22. in torek, 23. aprila 1996 razstavno - prodajni sejem pod geslom "EKOVRT 96“. Prireditev se bo odvijala na Slovenskem trgu, kjer bodo gojitelji cvetja, pridelovalci sadik in semen ter prodajalci orodja in zaščitnih sredstev ponudili pestro izbiro potrebščin za vsako cvetlično okno in vsak domači vrt. Sejemsko dejavnost bodo popestrila zanimiva in koristna predavanja naših priznanih strokovnjakov o pripravi zemlje za lončnice, novejših trendih pri zasajevanju balkonskih rastlin, urejanju vrtov, varstvu okrasnih rastlin in novosti pri nas, kot je permakultura. Svečana otvoritev sejma bo v ponedeljek, 22. aprila 1996 ob 15. uri, v prostorih ptujskega gledališča. Vabljeni vsi, ki bi želeli letos malo drugače in moderneje okrasiti svoj dom in zelenice. Predsednica programskega sveta za varstvo okolja projekta Ptuj — Zdravo mesto Alenka Korpar KAJ MISLIJO O. — Lokalni tednik je bil izčrpen s poročanjem s 16. seje mestnega sveta. Časopis zelo napreduje, saj je v letu dni povečal poročanje od cca 2000 na 6000 znakov. — Pomožni urednik lokalca je že drugič zapisal zgodbo o mečkanju časopisa s strani v.d. urednika mestnega občinskega glasila. Pred tem je istega osebno vprašal, če ima mestni svet o tem videokaseto. Res modro, za rumeno rubriko, super previdno ali zlob... Mečkanja pa ni bilo! Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Uredništvo: vodje poslanskih skupin v mestnem svetu (LDS, SDSS, SKD, SLS, Zeleni, Desus, ZLSD, KS mesta/neodvisni in SNS/SND). Naklada 10.000 izvodov. Glasilo prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Izdajatelj organizira lektoriranje. Glasilo Ptujčan se šteje med proizvode za katere se plačuje davek po stopnji 5%. V.d. odgovornega urednika Slavko Brglez. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Ž.R. 52400-630-20701. Oblikovanje, teh. urejanje in tisk: Perutnina Ptuj, PC Ptujska tiskarna.