336                                  Ivan Prosekar: Samotarju.
Znani belgijski narodni gospodar Laveley je v dolgem in duhovitem eseju ocenil silno laskavo to znamenito Scherzerjevo delo. V sedemintridesetem letniku »Revue des deux mondes« sem našel njegovo zanimivo oceno. Na prvi pogled spoznamo, da jo je pisal Francoz, tako živahno, globokoumno in duhovito je pisana. Lavelevu je knjiga dokaz, da je intelektualno življenje v Avstriji oživelo. Nova konstitucijonalna doba je provzročila, da je nastal ta preobrat. Doslej se Avstrija ni posebno odlikovala na znanstvenem polju in je v tem oziru zastajala za Nemčijo. Knjiga, kakršna je »Potovanje fregate Novare«, je dokaz občne regeneracije avstrijske države. Scherzer ni samo narodni gospodar in prirodoslovec,  ampak tudi umetnik.
(Dalje prihodnjič.)
,-Li.e spusti se v vrvenje, ne boj se ga nikar: glej, kak smehlja se jasno nad tabo solnca žar!
Samotarju.
Kaj to, če med cvetovi preži kak zloben trn, če v očkih spi nedolžnih prevare demon črn!
V poročnem krilu cvetnem pozdravlja ves te svet, ljuba v obeta sladko mnog žarek ti pogled.
Zamiži pa udaj se . . .! Saj  mlad si, čil in zdrav in pameten — si tudi, za srečo ravno prav . . .
Naprej, dokler je dan še Ne bodi len in pust: po cvetkah sezi rdečih, pij nektar ženskih ust!
Življenje v časi svetli skrivnosten je napoj: svet hoče, da si vzameš i ti požirek svoj
in da si las ne beliš, pil strup si li, pil lek! Tako možak ugleden končaš dni svojih tek
Ivan Prosekar.