ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA EPIDEMIOLOGIJA IN REGISTER RAKA ZALOŠKA 2, 1000 LJUBLJANA, http://onko-i.si GEOGRAFSKA ANALIZA INCIDENCE RAKA V BELI KRAJINI IN OKOLICI Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem Zaklju čno poro čilo Ljubljana, junij 2011 Raziskava: Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem Zaklju čno poro čilo Raziskava je bila pripravljena po naro čilu Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto Izvajalci: ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA EPIDEMIOLOGIJA IN REGISTER RAKA doc. dr. Vesna Zadnik, dr. med., specialistka javnega zdravja Urška Ivanuš, dr. med., specializantka javnega zdravja izr. prof. dr. Maja Primic Žakelj, dr. med., specialistka epidemiologije in javnega zdravja Datum: 13.6.2011 Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 3 KAZALO POVZETEK ..................................................................................... 4 UVOD ........................................................................................... 7 DEJAVNIKI TVEGANJA RAKA ............................................................... 7 POLIKLORIRANI BIFENILI (PCB) IN NASTANEK RAKA ................................ 10 OCENJEVANJE BREMENA RAKA ......................................................... 12 Podatki Registra raka RS ................................................................. 12 Kazalci bremena raka .................................................................... 13 Prostorsko razporejanje raka ........................................................... 14 POSTOPEK ANALIZE ....................................................................... 14 NAJPOGOSTEJŠI RAKI V JUGOVZHODNI SLOVENIJI ................................. 19 POJAVLJANJE RAKA V JUGOVZHODNI SLOVENIJI SKOZI ČAS ..................... 20 Najpogostejši raki ................................................................................... 20 Raki, katerih nastanek je lahko povezan z izpostavljenostjo polikloriranim bifenilom .. 34 RAZLIKE V POJAVLJANJU RAKA ZNOTRAJ REGIJE JV SLOVENIJA ............... 42 Najpogostejši raki.......................................................................................................................... 42  Raki, katerih nastanek je lahko povezan z izpostavljenostjo polikloriranim bifenilom ... 50  POJAVLJANJE RAKA V BELI KRAJINI V POVEZAVI Z OBREMENJENOSTJO OKOLJA S POLIKLNIRANIMI BIFENILI ................................................... 55 Najpogostejši raki.......................................................................................................................... 55  Raki, katerih nastanek je lahko povezan z izpostavljenostjo polikloriranim bifenilom ... 69  ZAKLJU ČEK ................................................................................. 78 Ugotovitve .................................................................................. 78 Sklepi ........................................................................................ 80 PRILOGE ..................................................................................... 81 Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 4 POVZETEK Izhodiš ča Z nenadzorovano proizvodnjo in odlaganjem industrijskih odpadkov z veliko vsebnostjo polikloriranih bifenilov (PCB), ki je potekalo v Beli krajini med leti 1962 in 1985, je na jugovzhodu Slovenije nastalo eno ve čjih kriti čno okoljsko obremenjenih obmo čij. Znano je, da so nekateri PCB gotovo rakotvorni za človeka, ostali pa najverjetneje. Geografska analiza incidence raka glede na morebitno povezavo z izpostavljenostjo polikloriranim bifenilom v Beli Krajini in okolici je posebna analiza, ki smo jo po naro čilu Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto opravili strokovnjaki epidemiološke službe na Onkološkem inštitutu v Ljubljani z namenom:  ugotoviti, kakšna je pogostnost pojavljanja vseh, najpogostejših in s PCB povezanih rakov v statistični regiji Jugovzhodna Slovenija, v belokranjskih upravnih enotah Črnomelj in Metlika ter v s PCB onesnaženih obmo čjih Bele krajine;  primerjati tveganje zbolevanja za rakom med leti 1962–2007 ter morda ugotoviti obdobje, ko je bilo tveganje najve čje;  oceniti morebitne presežke rakov v primerjavi s celotno Slovenijo, regijo JV Slovenija oziroma celotno Belo krajino;  presoditi, ali lahko morebitne presežke raka na onesnaženem obmo čju povežemo z izpostavljenostjo PCB v bivalnem okolju. Pristop Raziskava je bila zastavljena kot geografska deskriptivno–korelacijska epidemiološka študija. Izdelana je bila na podlagi rutinsko zbranih podatkov iz podatkovne zbirke Registra raka Republike Slovenije in ostalih državnih podatkovnih virov. Informacijo o razli čnih stopnjah onesnaženosti okolja s PCB v Beli krajini je za potrebe študije priskrbel Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto – celotna Bela krajina je bila razdeljena na del, ki je (bil) najbolj onesnažen, na mejno onesnažen del ter na neonesnažen del. Analiza je bila opravljena za 46–letno obdobje 1962–2007 za vse rake skupaj, za posamezne najpogostejše lokacije rakov ter za vse rake, katerih nastanek je lahko povezan z izpostavljenostjo PCB. V prvem delu raziskave smo primerjali tveganje raka v statisti čni regiji Jugovzhodna Slovenija s tveganjem v celotni Sloveniji. Za ugotavljanje morebitnih presežkov raka med prebivalci Bele krajine smo tveganje v celotni jugovzhodni Sloveniji primerjali s tveganjem v dveh belokranjskih upravnih enotah Črnomelj in Metlika. V tretjem delu analize smo primerjali tveganje raka znotraj Bele krajine in ugotavljali morebitne presežke na obmo čjih, ki so (bila) onesnažena s PCB. Osnovni kazalnik, s katerim smo primerjali razlike v bremenu raka med posameznimi geografskimi obmo čji, je bila incidenca, število novo zbolelih za posamezno vrsto raka v enem letu. V rezultatih prikazujemo starostno standardizirane inciden čne stopnje. Rak je Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 5 namre č bolezen starejših ljudi, zato je tam, kjer je prebivalstvo starejše, raka ve č samo zaradi starosti. Če podatke starostno standardiziramo, lahko iš čemo razlike zaradi vseh morebitnih drugih vplivov, kot so nevarnostni dejavniki iz okolja in na čina življenja. Kjer je število prebivalcev v posameznem obmo čju majhno, je ustrezno majhno tudi število bolnikov z dolo čeno vrsto raka. Vpliv naklju čja na dejanske vrednosti smo omejili s posebno statisti čno metodo, z Bayesovimi modeli prostorskega glajenja. Za predstavitev rezultatov smo uporabili zemljevide incidenc posamezne vrste raka. Ugotovitve Podobno kot drugod v Sloveniji se tudi v jugovzhodni Sloveniji in Beli krajini število bolnikov z rakom od leta 1962 pove čuje. Glavni razlog za takšen porast incidence je staranje prebivalstva, ki mu pripisujemo ve č kot polovico porasta v zadnjih dvajsetih letih. Ostala rast gre na ra čun ve čje razširjenosti dejavnikov tveganja. Tveganje, ki ga ima prebivalec ali prebivalka statisti čne regije JV Slovenija, da bo zbolel(a) za katerokoli obliko raka, je ves čas opazovanja enako povpre čnemu slovenskemu tveganju. Tveganje raka prebivalcev Bele krajine (upravni enoti Črnomelj in Metlika) je ves čas opazovanja v primerjavi s tveganjem prebivalcev celotne JV Slovenije podpovpre čno. Najpogostejši raki, za katerimi zbolevajo prebivalci regije JV Slovenija in obmo čja Bele krajine, so enaki kot v ostali Sloveniji: nemelanomski kožni rak, plju čni rak, rak dojke, rak prostate, rak debelega črevesa, rak danke ter raki glave in vratu. Med njimi imajo prebivalci v regiji JV Slovenija v primerjavi s celotno Slovenijo v zadnjih 25 letih zna čilno ve čje tveganje raka danke in plju čnega raka. V belokranjskih upravnih enotah Črnomelj in Metlika ni tveganje nobenega od najpogostejših rakov ve čje od regionalnega povpre čja. Razlike v pojavljanju najpogostejših rakov znotraj Bele krajine so minimalne in so posledice naklju čja. V raziskavi smo posebno pozornost namenili rakom, katerih nastanek je lahko povezan z izpostavljenostjo PCB. Tako smo poleg najpogostejših rakov analizirali še jetrnega raka, raka žol čnika in žol čevodov, raka trebušne slinavke in neHodgkinove limfome. V JV Sloveniji opažamo v primerjavi z ostalo Slovenijo v zadnjih 25 letih zna čilno ve čje tveganje jetrnega raka pri moških. Podobno ugotavljamo, da moški del belokranjske populacije v zadnjih 25 letih zboleva za jetrnim rakom v primerjavi z regionalnim povpre čjem zna čilno pogosteje. Povezava opisanega ve čjega tveganja jetrnega raka z onesnaženostjo okolja s PCB je malo verjetna. Dodatno pa je analiza pokazala, da so imeli prebivalci, ki so bivali na obmo čjih, ki so bila opredeljena kot onesnažena s PCB, pove čano tveganje raka žol čnika in žol čevodov. Tveganje je bilo najve čje med leti 1978 in 1997 in sicer izklju čno pri ženskah. Ženske, ki Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 6 so bivale v s PCB onesnaženem obmo čju, so imele v primerjavi z belokranjskim povpre čjem takrat 4,3–krat ve čje tveganje raka žol čnika in žol čevodov. V naslednjih letih v Beli krajini novih primerov rakov žol čnika in žol čevodov, ki bi lahko bili posledica izpostavljenosti PCB v bivalnem okolju, ni pri čakovati. Sklepi 1. Med najpogostejšimi raki imajo prebivalci jugovzhodne Slovenije in Bele krajine v primerjavo s celotno državo pove čano tveganje raka danke in plju čnega raka. Za zmanjšanje incidence teh rakov priporo čamo spodbujanje zdravega življenjskega sloga in opuš čanje škodljivih vedenj. 2. Moški v Beli krajini, kot tudi v celotni regiji, imajo od leta 1986 ve čje tveganje jetrnega raka. Ve čjega števila zbolelih ne moremo povezovati z onesnaženostjo okolja s PCB. Glede na to, da je najpomembnejši dejavnik tveganja jetrnega raka alkoholna ciroza, predlagamo najprej raziskavo pivskih navad v tem podro čju in glede na izsledke uvajanje programov za prepre čevanje tveganega in škodljivega pitja alkoholnih pija č. 3. Ženske, ki so prebivale v s PCB onesnaženih območjih, so imele med leti 1978 in 1997 zna čilno ve čje tveganje raka žol čnikov in žol čevodov. 4. Na podlagi analize lahko s precej veliko zanesljivostjo predvidevamo, da je presežek zbolelih za rakom žol čnika in žol čevodov že dosegel vrh in tako v naslednjih letih v Beli krajini novih primerov teh rakov, ki bi lahko bili posledica izpostavljenosti PCB v bivalnem okolju, ni pričakovati. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 7 UVOD Z nenadzorovano proizvodnjo in odlaganjem industrijskih odpadkov z veliko vsebnostjo polikloriranih bifenilov (PCB), ki je v Beli krajini potekalo med leti 1962 in 1985, je na jugovzhodu Slovenije nastalo eno ve čjih kriti čno okoljsko obremenjenih obmo čij. Prvi č so zvišane koncentracije PCB zaznali v reki Krupi leta 1983. Redni in izredni nadzori, ki se vse od takrat izvajajo na onesnaženem obmo čju kažejo, da je ves čas vsebnost PCB tako v onesnaženi naravi kot v tam žive čih organizmih pove čana. Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto v sklopu spremljanja zdravstvenega stanja prebivalstva jugovzhodne Slovenije prou čuje tudi stopnjo zbolevanja za rakom. Kljub povsod prisotnem ve čanju bremena raka, pa dosedanji grobi prikazi bremena raka po posameznih obmo čjih znotraj jugovzhodne Slovenije, prekomerno ogroženih skupin prebivalcev niso odkrili. Glede na ugotovitve znanstvenikov, da so nekateri PCB gotovo rakotvorni za človeka, ostali pa najverjetneje, in pa zaradi med prebivalstvom Bele krajine ves čas prisotne skrbi, da zaradi bivanja v okoljsko degradiranem obmo čju prekomerno zbolevajo za rakom, je objektivna ocena bremena raka v jugovzhodni Sloveniji, ki jo je predlagal novomeški zavod, ve č kot smiselna. Strokovnjaki epidemiološke službe na Onkološkem inštitutu v Ljubljani smo tako v okviru posebne raziskave zbrali podatke iz podatkovne zbirke Registra raka Republike Slovenije in ostalih državnih podatkovnih virov ter opravili dodatne analize, katerih namen je bil:  ugotoviti, kakšna je pogostnost pojavljanja vseh, najpogostejših in s PCB povezanih rakov v statistični regiji Jugovzhodna Slovenija, v belokranjskih upravnih enotah Črnomelj in Metlika ter v s PCB onesnaženih obmo čjih Bele krajine;  primerjati tveganje zbolevanja za rakom med leti 1962–2007 ter morda ugotoviti obdobje, ko je bilo tveganje najve čje;  oceniti morebitne presežke rakov v primerjavi s celotno Slovenijo, regijo JV Slovenija oziroma celotno Belo krajino;  presoditi, ali lahko morebitne presežke raka na onesnaženem obmo čju povežemo z izpostavljenostjo PCB v bivalnem okolju. Osnovni cilj raziskave je bil oceniti trenutno in preteklo ogroženost prebivalcev Bele krajine z rakom ter ugotoviti morebitne presežke rakov na s PCB onesnaženih obmo čjih. Rezultati analize pa bodo služili tudi kot temeljna vrednost za primerjave v naslednjih obdobjih ter na ta na čin omogo čali spremljanje morebitnih zakasnjenih primerov bolezni. DEJAVNIKI TVEGANJA RAKA Rak je skupno ime za nekaj sto razli čnih bolezni, katerih vzroki in poteki se med seboj mo čno razlikujejo. Nastajanje raka, karcinogeneza, je zapleten, dolgotrajen ve čstopenjski proces, za katerega je zna čilna nepovratna sprememba celice, ki se nadaljuje z nenadzorovano rastjo tumorja in se nezdravljena kon ča s smrtjo. Na to, kdo bo zbolel za Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 8 katerim od rakov, vplivajo z medsebojnimi u činki številni dejavniki iz okolja, na čin življenja, dedna nagnjenost in naklju čje. Pojava katerekoli rakave bolezni tako ni mogo če povezati z enim samim, izoliranim dejavnikom, saj je bolezen vedno kon čni rezultat delovanja vseh škodljivih pa tudi zaš čitnih dejavnikov, za katere smo odgovorni bodisi sami s svojimi zdravimi ali nezdravimi življenjskimi navadami, stik s kemikalijami, fizikalnimi in biološkimi dejavniki, onesnaženo delovno ali bivalno okolje, pa tudi dedna nagnjenost, ki se kaže na razli čne na čine, med drugim tudi kot ve čja ali manjša sposobnost popravljanja napak, ki jih v celi čnem jedru povzro čajo vsi zunanji dejavniki. Prav zato vsi, ki so izpostavljeni kakemu škodljivemu dejavniku, ne zbolijo za rakom. Zato pri raku ne govorimo o povzro čiteljih, pač pa o nevarnostnih dejavnikih, ker izpostavljenost kakemu od njih še ne pomeni, da bo vsak izpostavljeni zagotovo zbolel, ampak le, da je verjetnost oz. nevarnost, da bo zbolel, ve čja kot pri tistem, ki temu dejavniku ni izpostavljen. Za plju čnim rakom npr. ne zbolijo vsi kadilci, iz raziskav pa vemo, da so kadilci z njim okrog 20–krat bolj ogroženi kot nekadilci. Morebitno rakotvornost posamezne snovi ugotavljajo z bazi čnimi in epidemiološkimi raziskavami. Pri bazi čnih laboratorijskih raziskavah gre za kratkotrajne poskuse na celi čnih kulturah in bakterijah ter za dolgotrajne na živalih. Z analiti čnimi epidemiološkimi raziskavami preverjajo povezanost med izpostavljenostjo in rakom pri človeku. O tem, ali je ta zveza pri človeku res vzro čna, ve činoma presojajo skupine strokovnjakov, ki snovi na osnovi strogo dolo čenih meril razvrš čajo v ve č skupin glede na stopnjo dokazane povezanosti z rakom. Eden najobsežnejših in najkakovostnejših seznamov nastaja v Mednarodni agenciji za raziskovanje raka iz Lyona, ki je posebna agencija Svetovne zdravstvene organizacije. V seznamu te agencije so kemikalije, njihove zmesi ali proizvodni postopki, pa tudi virusi in fizikalni dejavniki, razvrš čeni v štiri skupine. V prvi skupini (skupina 1) so tisti, za katere je dovolj dokazov o karcinogenosti za ljudi (med njimi so najbolj znani azbest, toba čni dim, alkoholne pija če, son čno sevanje); v drugi skupini so tisti, za katere vzro čna zveza še ni dokazana, je pa verjetna. V tretji skupini so kemikalije in drugi dejavniki, ki so jih sicer že prou čevali, vendar jih zaenkrat še ni mogo če uvrstiti v nobeno od prej omenjenih skupin in tudi ne v četrto, kamor sodijo kemikalije, ki za človeka niso karcinogene. Seznam na osnovi novih spoznanj sproti dopolnjujejo; vsem je dostopen na medmrežju (http://www.iarc.fr/). Poenostavljen seznam odpravljivih dejavnikov tveganja, ki najve č prispevajo k umrljivosti zaradi raka, sta že leta 1981 objavila Doll in Peto (Tabela 1). Ve č kot polovico smrti zaradi raka povzročijo dejavniki, ki so povezani s posameznikovim življenjskim slogom. Ogrožajo či so predvsem tisti dejavniki, ki jih povezujemo z zahodnim na činom življenja: debelost, energijsko prebogata hrana z malo vlakninami ter sede č na čin življenja skupaj z razvadami, kot so čezmerno uživanje alkoholnih pija č in kajenje. Raki, ki jih povzro čajo ti Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 9 dejavniki tveganja se lahko pojavijo prakti čno na kateremkoli organu, najpogosteje pa jih opazimo na debelem črevesu in danki, plju čih ter dojki. Tabela 1. Seznam glavnih odpravljivih dejavnikov tveganja, ki prispevajo k umrljivosti zaradi raka (Doll R, Peto R. 1981). DEJAVNIK TVEGANJA DELEŽ VSEH SMRTI ZA RAKOM Prehrana in telesna dejavnost 30 Kajenje 16 Infekcije 9 Reproduktivni dejavniki in na čin spolnega življenja 7 Poklic 4 Okolje 1–4 Alkohol 3 Sevanje 3 Kajenje cigaret ni vzro čno povezano le s plju čnim rakom, čeprav je tveganje tega raka najve čje. Kajenje povezujejo tudi z rakom v požiralniku, grlu in v ustni votlini, še zlasti, če ga spremlja čezmerno pitje alkoholnih pija č. Raki se čnega mehurja, ledvic in trebušne slinavke so tudi povezani s kajenjem, domnevajo pa, da kajenje prispeva k nastanku želod čnega raka, levkemij, raka na materni čnem vratu in na debelem črevesu in danki. Danes velja, da je škodljiv tudi toba čni dim v okolju. Čezmerno pitje alkoholnih pija č pove čuje nevarnost rakov zgornjih dihal in prebavil (ustne votline in žrela, grla in požiralnika) samo po sebi in skupaj s kajenjem. U činek obeh je približno zmnožek u činkov posameznega dejavnika. Pitje alkohola je povezano tudi z rakom debelega črevesa in danke, z jetrnim rakom in rakom dojk. Med okužbami, ki povzro čajo raka sta v Sloveniji pomembna Helicobacter pylori, ki povzro ča želod čnega raka in nekateri Humani papilomski virusi, ki povzro čajo raka na materni čnem vratu. Z omenjenima mikroorganizmoma je pri nas okužena približno tretjina odrasle populacije. Vsi, ki se okužijo, ne zbolijo za rakom, je pa med nami konec leta 2005 živelo približno 3500 bolnikov z rakom, katerega nastanek pripisujemo infekcijam. Med reproduktivnimi dejavniki se v zbolevanje za rakom vpletajo prva menstruacija v zgodnji mladosti, pozna menopavza, nerodnost, pozen prvi porod, majhno število otrok ter kratek skupni čas dojenja. Skupna lastnost teh dejavnikov je, da ve čajo raven spolnih hormonov v telesu in tako pospešujejo nastanek hormonsko odvisnih rakov (dojk, jaj čnikov, maternice). Hormonsko odvisne rake povzro čajo tudi dejavniki, ki posredno zvišujejo raven spolnih hormonov v krvi, kot npr. debelost, čezmerno pitje alkoholnih pija č ter zdravljenje s hormoni, kot je hormonsko nadomestno zdravljenje menopavznih težav, pa tudi hormonska kontracepcija. Raziskave so pokazale, da je najpomembnejši reproduktivni dejavnik tveganja med Slovenkami ni črodnost. Predvsem je ta faktor pomemben v generacijah, rojenih do 1922. V kasnejših generacijah pa se mu pridruži še pozen prvi porod. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 10 Elektromagnetna valovanja celotnega spektra, naravnega ali umetnega izvora, v lai čnem jeziku ozna čujemo z izrazom sevanja. Ionizirajo če sevanje lahko vodi v katerokoli vrsto rakave bolezni; velika prejeta doza žarkov γ in X ve ča tveganje za razvoj vseh vrst levkemij (z izjemo kroni čne limfocitne levkemije) za približno petkrat, ve č kot petkrat ve čje je tudi tveganje raka š čitnice pri ljudeh, ki so bili izpostavljeni velikim odmerkom sevanja v otroštvu. Dolgotrajna izpostavljenost son čnim žarkom povzro ča maligni melanom in druge ne–melanomske oblike kožnega raka. S tehnološkim razvojem pa se v našem življenjskem prostoru stalno ve ča gostota elektromagnetnih valovanj nižjih frekvenc iz umetnih virov. Do sedaj objavljene znanstvene raziskave nakazujejo možnost povezave med nizko energijskim elektromagnetnim sevanjem in možganskim rakom. Poklicni izpostavljenosti je pripisati bistveno manjši delež rakavih bolezni od tistega, ki je posledica nezdravih življenjskih navad. Ocenjujejo, da je okrog 5 % vseh rakov posledica rakotvornih snovi na delovnem mestu. Med rake, ki lahko nastanejo kot posledica izpostavljenosti kemikalijam ali fizikalnim dejavnikom v delovnem okolju, uvrš čajo rake plju č, kože, se čnega mehurja, poplju čnice in potrebušnice (znani mezoteliom zaradi azbesta), bezgavk, jeter, ledvic, levkemije ter v manjši meri še nekatere druge vrste rakov. Z industrializacijo so se za čele v našem bivalnem okolju – zraku, vodi, prsti – nalagati številne organske in anorganske kemijske spojine. Nekatere od njih (npr. policikli čni aromatski ogljikovodiki, benzen, težke kovine…) so znani povzro čitelji raka pri človeku. Dokazano pove čujejo tveganje plju čnega in kožnega raka, rakov krvotvornih in limfati čnih organov, rakov mehurja, jeter, nosu in obnosnih sinusov ter še nekaterih. Število rakov, katerih nastanek pripisujemo bivalnemu okolju, je v primerjavi s številom rakov, ki jih pripisujemo nezdravemu življenjskemu slogu, majhen – izpostavljenost rakotvornim snovem v bivalnem okolju naj bi bila odgovorna za manj kot 5 % rakov. POLIKLORIRANI BIFENILI (PCB) IN NASTANEK RAKA Poliklorirani bifenili so skupina sinteti čnih organskih spojin, ki so se v preteklosti uporabljale predvsem v elektroindustriji. Kemijsko poznamo 209 razli čnih zvrsti (kongenerjev) dveh fenilinih obro čev z razli čnim številom klorovih atomov in mestom substitutcije. Fizikalno-kemijske lastnosti kongenerov in njihovi u činki na biološke sisteme so odvisni od števila vezanih klorovih atomov in od strukture molekule. PCB kongenerji, ki na orto poziciji nimajo klora, se imenujejo tudi koplanarni kongenerji in imajo podobne toksikološke lastnosti kot dioksini. Skupne lastnosti PCB so, da so dobro topni v maš čobah, biološko stabilni, s tendenco bioakumulacije. Hitrost razgradnje je odvisna od števila klorovih atomov posameznega kongenerja; razgradnja visokokloriranih kongenerjev je po časnejša. PCB lahko zaidejo v zrak, vodo in tla med njihovo izdelavo, uporabo ali preko razli čnih nesre č. V vodo najpogosteje pridejo z industrijskimi odplakami ter odpadnimi napravami, ki vsebujejo te okolju nevarne snovi. Tako se kopi čijo v mulju, sedimentih rek in morjih. Od tu pridejo v vodne organizme in preko prehrambnih verig še v ostale organizme. Zaužitje je najpogostejša pot vnosa visokokloriranih PCB-jev prisotnih v industrijsko onesnaženem bivalnem okolju, pri poklicno izpostavljenih je pogostejša izpostavljenost skozi kožo ali z Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 11 vdihavanjem. Vnos z vdihavanjem pri splošni populaciji je zna čilen predvsem za kraktkožive nizkoklorirane PCB. Proizvodnja PCB je že ve č kot 20 let prepovedana, vendar zaradi svoje obstojnosti spadajo PCB med pomembna organska onesnaževala, za katere so sprejeti najstrožji ukrepi nadzora tehnologij in varstva okolja. Najve čje okoljsko onesnaženje s PCB v Sloveniji predstavlja kontaminacija podro čja (z vodotoki) v bližini tovarne Iskra Kondenzatorji v Semi ču. V letu 1962 so v tovarni pri čeli s proizvodnjo kondenzatorjev z uporabo PCB kot dielektrika. Do leta 1970 so v tovarni uporabljali komercialno tehni čno mešanico PCB Clophen A-30 in A-50 (Bayer, Nem čija) s 30 % in 50 % vsebnostjo klora, od tedaj pa do leta 1985, ko je bila uporaba prepovedana, pa PCB s komercialnim imenom Pyralen 1500 (Prodelec, Francija) s podobno vsebnostjo klora kot Aroclor 1242 (42 % Cl). Deleži koplanarnih PCB kongenerjev v teh tehnoloških mešanicah niso znani. Do leta 1975 so na tovarniškem in okoliških odlagališ čih deponirali okrog 60 ton tehni čne mešanice PCB, do leta 1985 še nadaljnjih 10 ton. Ekološka nesre ča onesnaženja s PCB širšega obmo čja Semi ča je znana od leta 1983, ko so prvi č izmerili veliko onesnaženost kraškega izvira reke Krupe, vode in sedimentov. Kraško podzemlje in površinske vode povodja reke Krupe je onesnažilo predvsem izcejanje in izpiranje PCB iz odlagališ č odpadkov in iz onesnažene zemlje v ožjem obmo čju tovarne ter zaradi neposredne emisije v zrak iz proizvodnih obratov. Pristojne ustanove vršijo od takrat redni nadzor nad koncentracijami PCB v zraku, vodi, zemlji, živilih in ljudeh. Vrednosti se s časom zmanjšujejo, trenutni podatki pa kažejo, da PCB v zraku ni prisoten, koncentracije v vodi in sedimentu reke Krupe ter v doma pridelanih živilih živalskega izvora so v upadanju in že pod še sprejemljivo mejo, medtem ko so koncentracije v vodnih živalih iz reke Krupe še vedno precej visoke. Zdravstvene posledice izpostavljenosti PCB so odvisne od doze, ki jo je človek prejel, od deležev razli čnih kongenerjev v mešanici PCB ter seveda od individualne dovzetnosti posameznika. Mnenja glede obsega nevarnosti in poškodb pri človeku so še vedno deljena. Dokazano je, da zaradi akutne izpostavljenosti PCB prihaja do kožnih sprememb (klorovih aken), prebavnih motenj, poslabšanja vida, motenj v delovanju žlez z notranjim izlo čanjem in motenj v imunskem sistemu. Sumi se še, da PCB, ko pride v človekovo telo, povzro ča kromosomske spremembe in tako vpliva na kvaliteto in kvantiteto potomstva ter zavira otrokov duševni in motori čni razvoj. Že leta 1987 je Mednarodna agencija za raziskovanje raka uvrstila PCB v skupino dejavnikov, ki so dokazano rakotvorni za živali, za človeka pa zelo verjetno (skupina 2A). Izpostavljenost PCB naj bi pove čala tveganje jetrnega raka ter raka žol čnika in žol čevodov. V raznih raziskavah so pri izpostavljenih opazovali še presežek neHodgkinovih limfomov, raka trebušne slinavke in raka š čitnice. Na podlagi novih dognanj s podro čja molekularnih mehanizmov nastanka raka pa je bil koplanarni visokoklorirani PCB126 pri Mednarodni agenciji za raziskovanje raka leta 2009 razvrš čen v skupino 1 – med snovi, ki gotovo povzro čajo raka pri človeku. Ta dioksinom podobni PCB kongener naj bi z vezavo na citoplazemski Ah receptor sprožil kancerogenezo. Do sedaj sta bili v Sloveniji objavljeni dve raziskavi, ki ste prou čevali morebiten vpliv onesnaženosti s PCB v Beli krajini na pove čano tveganje raka tamkajšnjega prebivalstva Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 12 (Harlander 1992, Pompe-Kirn in Primic-Žakelj 1992). V obeh so raziskovalci zaznali porast posameznih lokacij raka (jetra, materni čno telo, želodec, žol čnik in žol čevodi), vendar pa rezultati niso dali zanesljivih zaklju čkov, saj je bilo število bolnikov majhno, uporabljeni podatki oziroma metode dela pa ne popolnoma prilagojeni majhnim vzorcem. OCENJEVANJE BREMENA RAKA Stalno in sistemati čno zbiranje, shranjevanje in analiza podatkov o vseh bolnikih z rakom je osnova za obvladovanje tega velikega javno–zdravstvenega problema. Klju čno vlogo pri tem imajo populacijski registri raka. Pridobljene informacije je možno uporabiti na razli čnih podro čjih, in sicer od raziskovanja vzrokov za nastanek bolezni, do iskanja možnosti za prepre čevanje njenega nastanka ali pa za na črtovanje zdravstvenega varstva. Zbiranje podatkov o primerih rakave bolezni ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana namre č deluje Register raka Republike Slovenije že od leta 1950; je eden najstarejših populacijskih registrov raka v Evropi. Že ve č kot 60 let zbira in letno objavlja podatke o incidenci, prevalenci in preživetju bolnikov z rakom. Podatke o umrljivosti za rakom v Sloveniji zbira Inštitut za varovanje zdravja. Podatki Registra raka RS Register raka Republike Slovenije (Register) je bil ustanovljen kot posebna služba za zbiranje in obdelavo podatkov o incidenci raka in o preživetju bolnikov z rakom na obmo čju Republike Slovenije. Prijavljanje raka je pri nas ves čas delovanja Registra obvezno, z zakonom predpisano. Glavni viri podatkov so slovenske splošne bolnišnice, ki podatke o vsakem obravnavanem bolniku z rakom pošiljajo v Register na predpisanem obrazcu Prijava rakave bolezni. Te podatke Register dopolnjuje z zdravniškimi poro čili o vzroku smrti in obdukcijskimi zapisniki, v katerih je omenjena diagnoza rak. Enota zbiranja podatkov v Registru je bolnik, enota obdelava podatkov pa novi primeri rakave bolezni (posamezen bolnik ima lahko ve č rakov). Pri vsakem bolniku se beležijo identifikacijski podatki (ime, priimek, datum rojstva, EMŠO), vitalno stanje oziroma datum smrti ter stalno prebivališ če ob diagnozi. Podatki o bolezni, ki jih Register zbira, pa so: čas in na čin ugotovitve bolezni, lokacija raka, histološka vrsta, razširjenost bolezni ob ugotovitvi ter na čin zdravljenja bolezni. Analiza teh podatkov omogo ča pravilno oceno bremena raka le pod pogojem, da so podatki dovolj kakovostni. Kakovost podatkov v populacijskih registrih raka dolo čajo mednarodna pravila, ki jih podatki Registra prakti čno od samega za četka delovanja stalno dosegajo. Kljub temu pa je prav, da smo, tako kot pri drugih raziskavah narejenih na podlagi rutinsko zbranih podatkov, tudi pri ocenjevanju bremena raka, ob interpretaciji rezultatov posebej previdni. Število registriranih primerov je namre č, kljub dolgoletni tradiciji in prizadevanju ekipe, ki vodi Register, še vedno odvisna tudi od vestnosti in natan čnosti tistih, ki so dolžni prijaviti rakave bolezni, na popolnost registracije pa vpliva tudi zanesljivost in možnost diagnosti čnih postopkov. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 13 Poleg tega pa obstaja še dodaten problem, namre č ta, da so nekatere vrste raka zelo redke, kar zmanjšuje zanesljivost analiz, opravljenih pri prou čevanju vpliva dolo čenih škodljivosti na zdravje izpostavljenih. Kazalci bremena raka Zdravstveno stanje prebivalstva opisujemo s pomo čjo kazalcev zdravstvenega stanja. Glede na namene in cilje, ki jih zasledujemo, lahko med razli čnimi kazalci zdravstvenega stanja prebivalstva izbiramo med tistimi, ki so zelo splošni, pa vse do zelo specifi čnih. Meri pogostosti bolezni, ki se najpogosteje uporabljata v epidemiologiji, sta umrljivost in incidenca. Predstavimo ju lahko kot absolutno število ali pa ju izrazimo v obliki stopnje, prera čunane na dolo čeno število prebivalstva. Rakave bolezni praviloma prikazujemo v stopnjah na 100.00 prebivalcev. Umrljivost je kazalec ki pove, koliko ljudi je v populaciji umrlo za dolo čeno boleznijo v enem letu. Ker v Sloveniji vodimo evidenco vzrokov smrti za vse umrle, so podatki o umrljivosti najprimernejši za okvirno primerjavo bremen razli čnih bolezni. Pri takšnih primerjavah pa je treba ves čas upoštevati dejstvo, da je umrljivost pri boleznih, ki jih znamo uspešno zdraviti, majhna, kar nas lahko privede do zmotnega zaklju čka, da je breme takšne bolezni v populaciji zanemarljivo. Incidenca je število vseh v enem koledarskem letu na novo ugotovljenih primerov bolezni v populaciji. Podatke o incidenci posamezne bolezni beležijo specializirani registri. Za pogostejše bolezni imamo v Sloveniji le register raka, tako da primerjava bremena razli čnih bolezni glede na njihove incidence ni mogo ča. Je pa incidenca najpomembnejši kazalnik za ocenjevanje bremena rakavih bolezni pri nas, saj so podatki iz Registra v primerjavi s podatki o umrljivosti iz zdravniških poro čil o vzroku smrti ve činoma bolj zanesljivi in natan čni. V incidenco so vklju čeni vsi primeri bolezni bolnikov s stalnim bivališ čem na obmo čju Republike Slovenije, ne glede na to, kje so bili zdravljeni. Ker incidenca ne šteje bolnikov, pa č pa primere bolezni, lahko posamezna oseba, če v istem letu zboli za razli čnimi rakavimi boleznimi, prispeva v incidenco ve č primerov bolezni. Na število novih primerov raka v populaciji vpliva starostna struktura prebivalstva ter navzo čnost bolj ali manj znanih dejavnikov tveganja na eni in zaš čitnih dejavnikov na drugi strani. Ti dejavniki namre č delujejo na posameznika skozi vse življenje. Škodljivosti se z leti kopi čijo, in tako za ve čino rakov zbolevajo ljudje, ki so do čakali razmeroma visoko starost. V letu 2007 je bilo v Sloveniji kar 58 % novo zbolelih starejših od 65 let. Pri čakovati je torej, da bo ob primerjavi dveh skupin ljudi incidenca raka ve čja tam, kjer je ve č starejšega prebivalstva. Ko nas zanimajo razlike v ogroženosti dveh obmo čji z razli čno starostno strukturo (ali pa razlike v enem obmo čju v razli čnih časovnih obdobjih, če se je starostna struktura s časom spreminjala), ki so posledica razli čnih nevarnostnih dejavnikov iz okolja in na čina življenja, uporabljamo starostno standardizirane inciden čne stopnje. Starostno standardizirane inciden čne mere so torej teoreti čni kazalniki, s katerimi Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 14 primerjamo breme bolezni dveh populacij tako, da izlo čimo razliko v bremenu, ki nastane zaradi razli čnih starostnih struktur teh populacij. Prostorsko razporejanje raka Rezultate analiz prou čevanja prostorske razporeditve zdravstvenih problemov lahko prikažemo v obliki razli čno obarvanih obmo čij, imenovanih zemljevidi bolezni. Izra čunane kazalnike bremena bolezni (npr. starostno standardizirano incidenco posameznega raka) razdelimo v izbrano število razredov. Vsakemu razredu dolo čimo barvo ter na tak na čin lo čimo obmo čja z visokim tveganjem od obmo čji s povpre čnim oziroma nizkim tveganjem. Obmo čja, v katerih se dolo čen rak pojavlja pogosteje, so lahko razporejena povsem naklju čno znotraj obravnavanega geografskega prostora, lahko pa se razvrš čajo v skupine. Pojav skupin kaže na možno delovanje prostorsko odvisnega faktorja, ki na obmo čju skupka pove čuje tveganje zbolevanja za rakom. Jasne skupine obmo čij s pove čanim tveganjem lahko opazujemo vizualno, za numeri čno dolo čitev prostorskega vzorca pa uporabljamo razli čne mere prostorskih povezav. V obmo čjih z majhnim številom prebivalcev je ustrezno majhno tudi število bolnikov s specifi čno vrsto raka. Rezultati medsebojne primerjave majhnih obmo čjih so tako podvrženi tudi naklju čju, saj lahko že en dodaten primer v obmo čju z majhno populacijo bistveno spremeni oceno tveganja in premakne to zemljepisno enoto iz manj v bolj ogroženo. Vpliv naklju čja na dejanske vrednosti zmanjšujemo s tehnikami prostorskega glajenja. Prostorsko glajenje je statisti čen postopek, s pomo čjo katerega na podlagi prepletanja dejanskih podatkov z dodatnimi informacijami ocenimo vrednost kazalnika bremena bolezni za posamezno geografsko enoto. Ocenjena vrednost naj bi bila zanesljivejša od dejanske vrednosti, saj je manj podvržena naklju čju. POSTOPEK ANALIZE Raziskava je bila zastavljena kot geografska deskriptivno–korelacijska epidemiološka študija. Analiza je bila opravljena za 46–letno obdobje 1962–2007. To časovno obdobje smo smiselno razdelili v ve č krajših tako, da smo lahko primerjali razli čna obdobja pred za četkom izpostavljenosti PCB in po njem in tako sklepali o morebitnih posledicah izpostavljenosti tem kemikalijam. V primerih, ko smo obravnavali obmo čja, na katerih je za rakom zbolelo relativno veliko ljudi (primerjava med upravnimi enotami), smo tako lo čeno prikazali razlike v tveganjih v štirih zaporednih dvanajst/enajst letnih obdobjih: 1962–1973, 1974–1985, 1986–1997 in 1998–2007. V analizah na manjših obmo čjih pa smo zato, da bi zagotovili zadostno statisti čno zanesljivosti rezultatov, po dve opazovani obdobji med seboj združili (1962– Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 15 1985, 1986–2007), vmesno dvajsetletko pa smo analizirali še posebej (1978–1997),. V prvem delu raziskave smo v analizi časovnega trenda primerjali incidenco raka v statisti čni regiji Jugovzhodna Slovenija z incidenco raka v celotni Sloveniji skozi 46 let (1962–2007). Opazovali smo tako grobo inciden čno stopnjo, ki nam pove število zbolelih v posameznem letu na 100.000 prebivalcev, kot tudi starostno standardizirano inciden čno stopnjo, s katero smo prikazali kakšna bi bila groba inciden čna stopnja, če se starostna struktura populacije s časom ne bi spreminjala. Za izra čun starostno standardizirane inciden čne stopnje smo uporabili direktno metodo starostne standardizacije, za standard pa populacijo v Sloveniji oziroma statisti čni regiji Jugovzhodna Slovenija leta 1962. Pri prikazu razlik v bremenu raka znotraj statisti čne regije Jugovzhodna Slovenija smo uporabili 6 državno dolo čenih upravno–administrativnih enot (Slika 1). Posebej smo bili pozorni na morebitne presežke v upravnih enotah, ki skupaj tvorita obmo čje Bele krajine – Črnomelj in Metlika. Zemljevidom tveganja raka tako vedno sledi graf, ki prikazuje tveganje raka v UE Črnomelj in Metlika v primerjavi s celotno statisti čno regijo Jugovzhodna Slovenija. Slika 1. Upravno-–administrativna razdelitev statisti čne regije Jugovzhodna Slovenija v 6 upravnih enot. V tretjem delu analize smo primerjali tveganje raka znotraj Bele krajine in ugotavljali morebitne presežke na obmo čjih, ki so (bila) onesnažena s PCB. Kot osnovno administrativno enoto smo uporabili naselja, saj so to najmanjše enote, po katerih se v Sloveniji še zbira podatke o prebivalstvu. Ob popisu prebivalstva leta 1971 in 1981 je bila Bela krajina razdeljena v 230 naselij, leta 1991 v 229, leta 2001 pa le še v 221 naselij. V ve čini naselij je število prebivalcev majhno – v 90 % naselij živi manj kot 150 ljudi. V tako majhnih populacijah je število ljudi, ki v dolo čenem letu zbolijo za rakom, zelo majhno (v obmo čju s 150 prebivalci jih v povpre čju letno zboli za katerokoli obliko raka 0,5). Zato, da bi pove čali zanesljivosti rezultatov naših analiz, smo manjša sosednja naselja združili med seboj in tako oblikovali obmo čja s skupnim številom prebivalstva ve čjim od 450. Pri tako velikih populacijah lahko letno v povpre čju pri čakujemo skoraj dva raka – enega pri moških in enega pri ženskah. Na opisan Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 16 na čin smo statisti čno Belo krajino razdelili na 37 obmo čij, ki jih prikazuje Slika 2. Seznam naselij, ki so združena v posamezno obmo čje, je v Prilogi 1 tega poro čila. Slika 2. Razdelitev Bele krajine v 37 obmo čij. Znotraj poudarjenih mej obmo čij so nakazane meje naselij. Imena naselij so v Prilogi 1 poro čila. Podatke o zbolelih za rakom na vseh uporabljenih geografskih ravneh smo pridobili iz baze Registra (stanje na dan 1.1.2011), podatke o številu prebivalcev po starosti in spolu pa iz Popisov prebivalstva 1971, 1981 in 1991 ter za novejša leta iz Centralnega registra prebivalstva Republike Slovenije. Informacijo o razli čnih stopnjah obremenjenosti okolja s PCB v Beli krajini je za potrebe študije priskrbel Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto – celotna Bela krajina je bila razdeljena na del, ki je (bil) najbolj onesnažen, na mejno onesnažen del ter na neonesnažen del (Slika 3) Slika 3. Naselja v Beli krajini glede na stopnjo obremenjenosti okolja s polikloriranimi bifenili (PCB). Namesto imen naseli so prikazane šifre – imena so v Prilogi 1. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 17 V analizi razlik v tveganju raka med obmo čji Bele krajine smo bili posebej pozorni na morebitne presežke v najbolj obremenjenih delih pokrajine. Zemljevidom tveganja raka tako vedno sledi graf, ki prikazuje tveganje raka glede na izpostavljenost v primerjavi s celotnim obmo čjem Bele krajine. Glede na organ, ki ga rak prizadene, so posamezni raki v Registru opredeljeni po 10. reviziji Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statisti čne namene (MKB10). Ker se dejavniki tveganja, ki povzro čajo posamezne rake, med seboj razlikujejo, je edino smiselno pripravljati lo čene analize za posamezne lokacije rakov. V rezultatih tako prikazujemo breme šest najpogostejših rakov. Dodatno smo analizirali še breme jetrnih rakov, rakov žol čnika in žol čevodov, neHodgkinovh limfomov ter rakov trebušne slinavke, lokacij, ki so v splošni populaciji redke, presežki pa se lahko pojavijo, ko je del populacije izpostavljen PCB. Analiza bolnikov, zbolelih za rakom š čitnice, ki ga v nekaterih raziskavah tudi povezujejo z izpostavljenostjo PCB, zaradi majhnega števila zbolelih ni bila možna. V Beli krajini je v 46. letih opazovanja za rakom š čitnice zbolelo namreč 45 oseb, med njimi so imele le 4 stalno prebivališ če v naseljih, ki so bila opredeljena kot onesnažena s PCB. Kon čen izbor rakov po lokacijah tako obsega: - vse rake skupaj (C00–C96 po MKB10); - rake debelega črevesa (C18 po MKB10); - rake danke (C19–C21 po MKB10); - rake plju č (C33, C34 po MKB10); - rake dojke (C50 po MKB10) – ženske; - rake prostate (C61 po MKB10) – moški; - rake glave in vratu (C00–C14, C30–C32 po MKB10); - rake jeter (C22 po MKB10) – oba spola skupaj; - rake žol čnika in žol čevodov (C23, C24 po MKB10); - rake trebušne slinavke (C25 po MKB10); - neHodgkinove limfome (C82–C85 po MKB10). S pomo čjo podatkov o številu in starostni strukture prebivalcev ter števila zbolelih smo za vsako izbrano lokacijo raka, obdobje in geografsko enoto izra čunali starostno standardizirano inciden čno stopnjo. Uporabili smo metodo indirektne standardizacije. Standardiziran koli čnik incidence (SIR) oziroma indirektno starostno standardizirano inciden čno stopnjo smo izra čunali po obrazcu: O SIR E  in jj j nR E n     , kjer je O število opazovanih primerov v preiskovani populaciji in E število pri čakovanih primerov v preiskovani populaciji; j je 5–letna starostna skupina, n j je število prebivalcev j–te skupine v preiskovani populaciji, R j je groba inciden čna stopnja za posamezno starostno skupino v standardni populaciji. Standardna populacija vedno predstavlja povpre čje celotnega opazovanega obmo čja. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 18 SIR posamezne enote interpretiramo kot približek relativnemu tveganju bolezni v tej enoti v primerjavi s povpre čjem celotnega opazovanega obmo čja. Tako npr. v drugem delu analize, kjer primerjamo tveganja med 6 upravnimi enotami v jugovzhodni Sloveniji, rezultat SIR = 1 za upravno enoto Metlika pri raku dojke v zadnjem obdobju pomeni, da je tveganje Metli čank, da bodo zbolele za rakom dojke enako, kot je povpre čno tveganje v celotni jugovzhodni Sloveniji. Če bi bil SIR < 1, bi bilo tveganje Metli čank manjše od povpre čnega tveganja v jugovzhodni Sloveniji, če pa bi bil SIR > 1 bi bilo tveganje Metli čank ve čje od povpre čnega regijskega tveganja. Pri primerjavi treh razli čno obremenjenih obmo čij znotraj Bele krajine SIR posamezne enote pove, kakšno je tveganja raka v tem obmo čju v primerjavi s povpre čjem v celotni Beli krajini. Pri primerjavi SIR po 37 obmo čjih v Beli krajini zgoraj opisan pristop odpove. Število zbolelih za posameznim rakom je v nekaterih obmo čjih zelo majhno. V izbranem obdobju tako ponekod sploh ni bilo nobenega primera posamezne vrste raka, ponekod pa sta zbolela samo eden ali dva prebivalca. Primerjava tako majhnih številk med seboj je s statisti čnega vidika izredno nezanesljiva, saj lahko že en povsem naklju čen dodaten primer pove ča SIR v opazovanem obmo čju za 100 %. Vpliv naklju čja na izra čunane vrednosti SIR smo zmanjšali z uporabo geografskih Bayesovih hierarhi čnih modelov. Za vsakega raka, obdobje in obmo čje smo ocenili novo vrednost SIR, imenovano SIR*, za katero predvidevamo, da z manj napake ocenjuje relativno tveganje raka v tem obmo čju v primerjavi s celotno Belo krajino. V modelu smo predpostavili, da SIR ni odvisen samo od opazovanega in pri čakovanega števila rakov posameznega obmo čja, temveč smo v izra čun vklju čili tudi vpliv SIR celotne Bele krajine in SIR vseh sosednjih obmo čij. Grafi čno so SIR in SIR* predstavljeni v obliki zemljevidov. Vse izra čunane vrednosti SIR pri posameznem raku so razdeljene v pet enako velikih razredov. Enotam z nizkim tveganjem (majhnim SIR) smo dodelili zeleno barvo, tistim s povpre čnim tveganjem rumeno, enotam z velikim tveganjem pa rde čo barvo. Pri risanju zemljevidov SIR* so razlike med enotami zglajene in zato ustrezno manjše. Namesto petih razredov smo tako uporabili tri razredno barvno lestvico – enotam z manjšim tveganjem smo dodelili svetlo rjave odtenke, enotam z velikim tveganjem pa temno rjave odtenke. Za iskanje skupkov obmo čij, kjer bi bilo tveganje za posameznega raka zna čilno pove čano, smo poleg vizualne ocene zemljevidov, pri zemljevidih SIR uporabili Moranovo I– statistiko. Moran I–statistika ima lahko vrednosti med –1 in 1. Vrednosti okoli 0 kažejo na slu čajen vzorec razporejanja opazovane spremenljivke, če gredo vrednosti proti –1, se nakazuje razpršen (konstanten) vzorec, če pa gredo vrednosti proti 1, se v vzorcu nakazujejo skupine. Statisti čno zna čilnost Moran I–statistike smo vrednotili z Z–testom. Za statisti čno zna čilne smo vzeli verjetnosti, ki so bile manjše od stopnje tveganja 5 %. Pri zemljevidih SIR* za 37 obmo čij znotraj Bele krajine smo ocenjevali razmerje med variabilnostjo prostorsko odvisne komponente in celotno variabilnostjo Bayesovega hierahi čnega modela – razmerje, ki je blizu ena, kaže na pojav skupkov obmo čij s pove čanim tveganjem. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 19 Izra čun SIR in pripadajo čih intervalov zaupanja je bil opravljen s programom CIA (Ver. 1.0). SIR* smo ocenjevali s programskim paketom WinBUGS (WinBUGS with DoodleBUGS full version 1.4.1). Pri vsakem modelu smo uporabili dve Markovski verigi s povsem razli čnimi za četnimi vrednostmi. Napravili smo 20.000 iteracij, prvih 10.000 smo zaradi zagotavljanja konvergence zavrgli. Konvergenco smo ocenjevali z Brooks–Gelman– Rubin diagnosti čnim orodjem. Vrednosti posteriornih verjetnostnih porazdelitev smo ocenili z Gibbsovim algoritmom. Moranove I–statistike smo ra čunali s pomo čjo programskega paketa GeoDA (Geoda 0.9.5–i5). Zemljevide smo risali s programskim paketom ArcGIS (ESRI ® ArcGIS Verzija 9.1). Datoteke z digitalnimi vektorskimi sloji na nivoju statisti čnih regij, upravnih enot in naselij smo pridobili na Geodetski upravi Republike Slovenije. NAJPOGOSTEJŠI RAKI V JUGOVZHODNI SLOVENIJI Leta 2007 je v statisti čni regiji Jugovzhodna Slovenija za rakom zbolelo 824 ljudi (587/100.000 prebivalcev); 443 moških in 381 žensk. Med njimi je imelo 159 bolnikov stalno prebivališ če v Beli krajini; 109 v upravni enoti Črnomelj, 50 v upravni enoti Metlika. Najpogostejša mesta raka zbolelih v JV Sloveniji so enaka kot pri prebivalcih v celotni Sloveniji (Tabela 2). Med pet najpogostejših lokacij raka, ki skupno zajamejo več kot polovico vseh rakov, v JV Sloveniji in v celotni Sloveniji spadajo nemelanomski kožni rak, plju čni rak, rak dojke, rak prostate ter raki debelega črevesa in danke. Na šestem mestu po pogostosti se pri obeh spolih skupaj v JV Sloveniji pojavljajo raki glave in vratu, ki jim hitro sledi želod čni rak. Tabela 2. Povpre čno letno število zbolelih za desetimi najpogostejšimi raki (z deleži med vsemi raki) v JV Sloveniji in v celotni Sloveniji, 2003–2007. Rak JV Slovenija Slovenija Število Delež Število Delež Koža (C44) 104 14,0 1.693 15,3 Plju ča (C33, C34) 83 11,3 1.209 10,9 Dojka (C50) 69 9,3 1.123 10,2 Prostata (C61) 56 7,5 871 7,9 Debelo črevo (C18) 48 6,5 716 6,5 Danka (C19–C21) 43 5,8 575 5,2 Glava in vrat (C00–C14, C30–C32) 35 4,8 444 4,0 Želodec (C16) 34 4,6 472 4,3 Maligni melanom (C43) 27 3,7 369 3,3 Ledvica (C64, C65) 24 3,2 281 2,5 SKUPAJ (C00–C96) 741 100,0 1.039 100,0 Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 20 POJAVLJANJE RAKA V JUGOVZHODNI SLOVENIJI SKOZI ČAS Najpogostejši raki Vsi raki Število zbolelih za rakom tako v Jugovzhodni Sloveniji kot v celotni državi se s časom strmo ve ča. Leta 2007 je v JV Sloveniji za rakom zbolelo 825 oseb, kar je ve č kot polovico oseb ve č kot pred dvajsetimi leti; leta 1969 je za rakom zbolelo le 259 oseb. Primerjava med grobo in starostno standardizirano inciden čno stopnjo kaže (Slika 4), da lahko tako v celotni kot tudi v Jugovzhodni Sloveniji polovico porasta v zadnjih dvajsetih letih pripišemo staranju prebivalstva. Ve č kot polovica bolnikov je ob diagnozi namre č starejša od 65 let. V letu 2007 je zbolelo 431 prebivalcev ve č kot leta 1988; 224 med njimi na ra čun ve čje izpostavljenosti dejavnikom tveganja, ostali pa na ra čun staranja. Slika 4. VSI RAKI (C00–C96). Groba (G) in starostno standardizirana (SSS) inciden čna stopnja na 100.000 prebivalcev, v celotni Sloveniji (Slo) in statisti čni regiji Jugovzhodna Slovenija (JVSlo), 1988–2007. Zgornji del Slike 5 prikazuje zemljevide tveganja raka v 12 statisti čnih regijah v štirih opazovanih obdobjih. Izrazitih razlik v tveganju med posameznim regijami znotraj posameznega obdobja ni opaziti (to čne vrednosti relativnih tveganj so v Prilogi 2). Tveganje v statisti čni regiji Jugovzhodna Slovenija (spodnji del Slike 5) je v primerjavi s celotno Slovenijo ves čas opazovanja povpre čno. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 21 Slika 5. VSI RAKI (C00–C96). Zgoraj: Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 12 statisti čnih regijah v štirih obdobjih: 1962–1973 (zgoraj levo), 1974–1985 (zgoraj desno), 1986–1997 (spodaj levo) in 1998–2007 (spodaj desno). Spodaj: Relativna tveganja raka s 95 % intervali zaupanja v JV Sloveniji, 1962–2007. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 22 Plju čni rak Plju čni rak je bil do pred kratkim najpogostejši rak pri moških, se je pa v zadnjih letih število novo zbolelih moških ustalilo. Nasprotno pa se pri ženskah njegova incidenca še vedno strmo ve ča. Najpomembnejši dejavnik tveganja zbolevanja za plju čnim rakom je kajenje, ki mu pripisujemo kar 80–90 % vseh primerov te bolezni pri moških in 60–80 % primerov pri ženskah. Tveganje je ve čje pri dolgotrajnih hudih kadilcih, zmanjšuje pa se pri tistih, ki so kajenje opustili. Poklicni kancerogeni prispevajo manj kot 10 % vseh primerov, dodatno tveganje zaradi onesnaženosti okolja pa je po dosedanjih dognanjih majhno. Leta 2007 je za plju čnim rakom v Jugovzhodni Sloveniji zbolelo 84 ljudi (61 moških in 23 žensk), leta 1988 je bilo zbolelih tretjino manj (55), leta 1969 pa je za plju čnim rakom zbolelo 32 oseb. Časovni trend incidence plju čnega raka v Jugovzhodni Sloveniji je povsem primerljiv nacionalnemu trendu. Primerjava med grobo in starostno standardizirano inciden čno stopnjo kaže (Slika 6), da lahko tako v celotni kot tudi v Jugovzhodni Sloveniji dve tretjini porasta v zadnjih dvajsetih letih pripišemo staranju prebivalstva. Polovica bolnikov je ob diagnozi namre č starejša od 65 let. V letu 2007 je zbolelo 29 prebivalcev ve č kot leta 1988; 10 med njimi na ra čun ve čje izpostavljenosti dejavnikom tveganja, ostali pa na ra čun staranja. Slika 6. PLJU ČNI RAK (C33, C34). Groba (G) in starostno standardizirana (SSS) inciden čna stopnja na 100.000 prebivalcev, v celotni Sloveniji (Slo) in statisti čni regiji Jugovzhodna Slovenija (JVSlo), 1988–2007. Zgornji del Slike 7 prikazuje zemljevide tveganja plju čnega raka v 12 statisti čnih regijah v štirih opazovanih obdobjih. Izrazitih razlik v tveganju med posameznim regijami znotraj posameznega obdobja ni opaziti (to čne vrednosti relativnih tveganj so v Prilogi 2). Tveganje v statisti čni regiji Jugovzhodna Slovenija (spodnji del Slike 7) je v primerjavi s celotno Slovenijo v zadnjih obdobjih nadpovpre čno, med leti 1986–1997 je bilo to odstopanje statisti čno zna čilno. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 23 Slika 7. PLJU ČNI RAK (C33, 34). Zgoraj: Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 12 statisti čnih regijah v štirih obdobjih: 1962–1973 (zgoraj levo), 1974–1985 (zgoraj desno), 1986–1997 (spodaj levo) in 1998–2007 (spodaj desno). Spodaj: Relativna tveganja raka s 95 % intervali zaupanja v JV Sloveniji, 1962–2007. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 24 Rak dojke Rak dojke je najpogostejši rak pri ženskah. Zbolijo lahko tudi moški, vendar je pri njih bolezen izredno redka. V tokratni raziskavi smo analizirali le pojavljanje raka dojke pri ženskah. Dejavniki tveganja za nastanek raka dojke so številni, najve čjo vlogo v populaciji pa imajo reproduktivni dejavniki, ki smo jih našteli v za četnem delu tega poro čila. Tako v ve čji meri zbolevajo ženske, ki so dobile prvo menstruacijo zelo mlade, tiste, ki so jo izgubile starejše in tiste, ki niso nikoli rodile ali pa so bile ob prvem porodu stare ve č kot 35 let. Leta 2007 je za rakom dojke v Jugovzhodni Sloveniji zbolelo 68 žensk in en moški, leta 1988 je bilo zbolelih za slabo polovico manj (39), leta 1969 pa je za rakom dojke zbolelo 17 žensk. Rasto č časovni trend incidence raka dojke je v Jugovzhodni Sloveniji nekoliko manj o čiten kot v preostali Sloveniji. Primerjava med grobo in starostno standardizirano inciden čno stopnjo kaže (Slika 8), da lahko tako v celotni kot tudi v Jugovzhodni Sloveniji slabo tretjino porasta v zadnjih dvajsetih letih pripišemo staranju prebivalstva. Kar 45 % bolnikov je ob diagnozi namre č starejša od 65 let. V letu 2007 je zbolelo 29 žensk ve č kot leta 1988; 18 med njimi na ra čun ve čje izpostavljenosti dejavnikom tveganja, ostale pa na ra čun staranja. Slika 8. RAK DOJKE (C50), ŽENSKE. Groba (G) in starostno standardizirana (SSS) inciden čna stopnja na 100.000 prebivalcev, v celotni Sloveniji (Slo) in statisti čni regiji Jugovzhodna Slovenija (JVSlo), 1988–2007. Zgornji del Slike 9 prikazuje zemljevide tveganja raka dojke v 12 statisti čnih regijah v štirih opazovanih obdobjih. Bolj obremenjena obmo čja so v Sloveniji na zahodu države (to čne vrednosti relativnih tveganj so v Prilogi 2). Tveganje v statisti čni regiji Jugovzhodna Slovenija (spodnji del Slike 9) je v primerjavi s celotno Slovenijo ves čas opazovanja podpovpre čno. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 25 Slika 9. RAK DOJKE (C50), ŽENSKE. Zgoraj: Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 12 statisti čnih regijah v štirih obdobjih: 1962–1973 (zgoraj levo), 1974–1985 (zgoraj desno), 1986–1997 (spodaj levo) in 1998–2007 (spodaj desno). Spodaj: Relativna tveganja raka s 95 % intervali zaupanja v JV Sloveniji, 1962–2007. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 26 Rak prostate Rak prostate je najpogostejši rak pri moških, incidenca v zadnjem času strmo naraš ča. Dejavniki tveganja so slabo raziskani. Omenja se negativen vpliv uživanja energetsko bogate hrane ter premajhne fizi čne aktivnosti. Ve čja incidenca v zadnjih letih pa gre gotovo tudi na ra čun sistemati čnega iskanja zve čanega nivoja prostati čnega specifi čnega antigena (PSA) pri čedalje ve čjem deležu starejše populacije. Leta 2007 je za rakom prostate v Jugovzhodni Sloveniji zbolelo 77 moških, leta 1988 je bilo zbolelih za skoraj štiri petine manj (17), leta 1969 pa je za rakom prostate zbolelo le 8 oseb. Rasto č časovni trend incidence raka prostate v Jugovzhodni Sloveniji je povsem primerljiv nacionalnemu trendu. Primerjava med grobo in starostno standardizirano inciden čno stopnjo kaže (Slika 10), da lahko tako v celotni kot tudi v Jugovzhodni Sloveniji slabo polovico porasta v zadnjih dvajsetih letih pripišemo staranju prebivalstva. Kar 69 % bolnikov je ob diagnozi namre č starejša od 65 let. V letu 2007 je zbolelo 60 prebivalcev ve č kot leta 1988; 33 med njimi na ra čun ve čje izpostavljenosti dejavnikom tveganja, ostali pa na ra čun staranja. Slika 10. RAK PROSTATE (C61), MOŠKI. Groba (G) in starostno standardizirana (SSS) inciden čna stopnja na 100.000 prebivalcev, v celotni Sloveniji (Slo) in statisti čni regiji Jugovzhodna Slovenija (JVSlo), 1988–2007. Zgornji del Slike 11 prikazuje zemljevide tveganja raka prostate v 12 statisti čnih regijah v štirih opazovanih obdobjih. Izrazitih razlik v tveganju med posameznim regijami znotraj posameznega obdobja ni opaziti (to čne vrednosti relativnih tveganj so v Prilogi 2). Tveganje v statisti čni regiji Jugovzhodna Slovenija (spodnji del Slike 11) je bilo v primerjavi s celotno Slovenijo med leti 1974–1997 statisti čno zna čilno nadpovpre čno. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 27 Slika 11. RAK PROSTATE (C61). Zgoraj: Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 12 statisti čnih regijah v štirih obdobjih: 1962–1973 (zgoraj levo), 1974–1985 (zgoraj desno), 1986–1997 (spodaj levo) in 1998–2007 (spodaj desno). Spodaj: Relativna tveganja raka s 95 % intervali zaupanja v JV Sloveniji, 1962–2007. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 28 Rak debelega črevesa Rak debelega črevesa je skupaj z rakom danke tisti rak, za katerega v celotni Sloveniji v zadnjih letih opažamo enega najve čjih porastov incidence. Bistvenega pomena pri nastanku tega raka so dejavniki, ki so povezani z zahodnim na činom življenja: energijsko bogata prehrana z malo vlakninami ter sede č na čin življenja skupaj z razvadami, kot so čezmerno uživanje alkoholnih pija č in kajenje. Leta 2007 je za rakom debelega črevesa v Jugovzhodni Sloveniji zbolelo 54 ljudi (26 moških in 28 žensk), leta 1988 je bilo zbolelih za skoraj tri četrtine manj (16), leta 1969 pa je za rakom debelega črevesa zbolelo le 5 oseb. Rasto č časovni trend incidence raka debelega črevesa v Jugovzhodni Sloveniji je povsem primerljiv nacionalnemu trendu. Primerjava med grobo in starostno standardizirano inciden čno stopnjo kaže (Slika 12), da lahko tako v celotni kot tudi v Jugovzhodni Sloveniji slabo polovico porasta v zadnjih dvajsetih letih pripišemo staranju prebivalstva. Kar 75 % bolnikov je ob diagnozi namre č starejša od 65 let. V letu 2007 je zbolelo 38 prebivalcev ve č kot leta 1988; 21 med njimi na ra čun ve čje izpostavljenosti dejavnikom tveganja, ostali pa na ra čun staranja. Slika 12. RAK DEBELEGA ČREVESA (C18). Groba (G) in starostno standardizirana (SSS) inciden čna stopnja na 100.000 prebivalcev, v celotni Sloveniji (Slo) in statisti čni regiji Jugovzhodna Slovenija (JVSlo), 1988–2007. Zgornji del Slike 13 prikazuje zemljevide tveganja raka debelega črevesa v 12 statisti čnih regijah v štirih opazovanih obdobjih. Izrazitih razlik v tveganju med posameznim regijami znotraj posameznega obdobja ni opaziti (to čne vrednosti relativnih tveganj so v Prilogi 2). Tveganje v statisti čni regiji Jugovzhodna Slovenija (spodnji del Slike 13) je v primerjavi s celotno Slovenijo v prvih dveh obdobjih nekoliko manjše, v nadaljnjih dveh pa je povsem povpre čno. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 29 Slika 13. RAK DEBELEGA ČREVESA (C18). Zgoraj: Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 12 statisti čnih regijah v štirih obdobjih: 1962–1973 (zgoraj levo), 1974–1985 (zgoraj desno), 1986–1997 (spodaj levo) in 1998–2007 (spodaj desno). Spodaj: Relativna tveganja raka s 95 % intervali zaupanja v JV Sloveniji, 1962–2007. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 30 Rak danke Rak danke je po svojih epidemioloških zna čilnosti enak raku debelega črevesa. Bistvenega pomena pri njegovem nastanku so dejavniki, ki so povezani z zahodnim na činom življenja: energijsko bogata prehrana z malo vlakninami ter sede č na čin življenja skupaj z razvadami, kot so čezmerno uživanje alkoholnih pija č in kajenje. Geografskih razlik, ki jih v Sloveniji že daljše obdobje opažamo pri incidenci raka danke, ne pa pri raku debelega črevesa, si javnozdravstvena stroka še ni uspela pojasniti. Leta 2007 je za rakom danke v Jugovzhodni Sloveniji zbolelo 51 ljudi (37 moških in 14 žensk), leta 1988 je bilo zbolelih za polovico manj (25), leta 1969 pa je za rakom danke zbolelo le 17 oseb. Rasto č časovni trend incidence raka danke v Jugovzhodni Sloveniji je povsem primerljiv nacionalnemu trendu. Primerjava med grobo in starostno standardizirano inciden čno stopnjo kaže (Slika 14), da lahko tako v celotni kot tudi v Jugovzhodni Sloveniji slabo polovico porasta v zadnjih dvajsetih letih pripišemo staranju prebivalstva. Kar 67 % bolnikov je ob diagnozi namre č starejša od 65 let. V letu 2007 je zbolelo 26 prebivalcev ve č kot leta 1988; 13 med njimi na ra čun ve čje izpostavljenosti dejavnikom tveganja, ostali pa na ra čun staranja. Slika 14. RAK DANKE (C91–C21). Groba (G) in starostno standardizirana (SSS) inciden čna stopnja na 100.000 prebivalcev, v celotni Sloveniji (Slo) in statisti čni regiji Jugovzhodna Slovenija (JVSlo), 1988–2007. Zgornji del Slike 15 prikazuje zemljevide tveganja raka danke v 12 statisti čnih regijah v štirih opazovanih obdobjih. Od sredine sedemdesetih letih prejšnjega stoletja opažamo ve čje tveganje raka danke v vzhodni Sloveniji (to čne vrednosti relativnih tveganj so v Prilogi 2). Tveganje v statisti čni regiji Jugovzhodna Slovenija (spodnji del Slike 15) je v primerjavi s celotno Slovenijo nadpovpre čno – v zadnjih dveh opazovanih obdobjih so razlike tudi statisti čno zna čilne. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 31 Slika 15. RAK DANKE (C19–C21). Zgoraj: Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 12 statisti čnih regijah v štirih obdobjih: 1962–1973 (zgoraj levo), 1974–1985 (zgoraj desno), 1986–1997 (spodaj levo) in 1998–2007 (spodaj desno). Spodaj: Relativna tveganja raka s 95 % intervali zaupanja v JV Sloveniji, 1962–2007. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 32 Raki glave in vratu Rak glave in vratu je skupna oznaka za bolezni, ki nastanejo v ustni votlini, nosu in nosnih votlinah, pa tudi v žrelu in požiralniku. Veliko pogosteje se pojavlja pri moških. Rake glave in vratu opredeljujemo kot pivsko-kadilske rake – tveganje teh rakov je precej ve čje pri kadilcih, ki so časno pijejo večje koli čine alkohola. Leta 2007 je za raki glave in vratu v Jugovzhodni Sloveniji zbolelo 46 ljudi (41 moških in 5 žensk), leta 1988 je bilo zbolelih polovico manj (23), leta 1969 pa je za raki glave in vratu zbolelo le 10 oseb. Pojavljanje rakov glave in vratu se je tako v celotni Sloveniji kot v statisti čni regiji JV Slovenija v za četku devetdesetih letih prejšnjega stoletja ustalilo, v zadnjem obdobju pa je število zbolelih celo nekoliko manjše. Primerjava med grobo in starostno standardizirano inciden čno stopnjo kaže (Slika 16), da bi se število zbolelih za raki glave in vratu v JV Sloveniji manjšalo za približno en primer letno, če se populacija ne bi starala. Slika 16. RAKI GLAVE IN VRATU (C00–C14, C30–C32). Groba (G) in starostno standardizirana (SSS) inciden čna stopnja na 100.000 prebivalcev, v celotni Sloveniji (Slo) in statisti čni regiji Jugovzhodna Slovenija (JVSlo), 1988–2007. Zgornji del Slike 17 prikazuje zemljevide tveganja rakov glave in vratu v 12 statisti čnih regijah v štirih opazovanih obdobjih. Izrazitih razlik v tveganju med posameznim regijami znotraj posameznega obdobja ni opaziti (to čne vrednosti relativnih tveganj so v Prilogi 2). Tveganje v statisti čni regiji Jugovzhodna Slovenija (spodnji del Slike 17) je v primerjavi s celotno Slovenijo v zadnjih dveh obdobjih nekoliko ve čje. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 33 Slika 17. RAKI GLAVE IN VRATU (C00–C14, C30–C32). Zgoraj: Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 12 statisti čnih regijah v štirih obdobjih: 1962–1973 (zgoraj levo), 1974–1985 (zgoraj desno), 1986–1997 (spodaj levo) in 1998–2007 (spodaj desno). Spodaj: Relativna tveganja raka s 95 % intervali zaupanja v JV Sloveniji, 1962–2007. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 34 Raki, katerih nastanek je lahko povezan z izpostavljenostjo polikloriranim bifenilom Jetrni rak Jetrni rak je eden najpogostejših rakov v nerazvitem svetu, pri nas je redkejši. V zahodnem svetu, kjer okužbe s hepatitsom B niso pogoste, je glavni etiološki dejavnik jetrnega raka prekomerno uživanje alkohola. Nastanek primarnega jetrnega raka povezujemo tudi z izpostavljenostjo specifi čnim kemikalijam, med drugim tudi PCB. Leta 2007 je za jetrnim rakom v Jugovzhodni Sloveniji zbolelo 26 ljudi (21 moških in 5 žensk), leta 1988 je bilo zbolelih za skoraj dve tretjini manj (10), leta 1969 pa sta za jetrnim rakom zboleli le 2 osebi. Krivulja časovnega trenda incidence jetrnega raka v Jugovzhodni Sloveniji je v primerjavi s krivuljo nacionalnega trenda v zadnjih letih precej strmejša. Primerjava med grobo in starostno standardizirano inciden čno stopnjo kaže (Slika 18), da lahko v Jugovzhodni Sloveniji slabo polovico porasta v zadnjih dvajsetih letih pripišemo staranju prebivalstva, v celotni Sloveniji je ta delež nekaj ve čji. Delež bolnikov, ki zbolijo v starost nad 65 let sta v celotni Sloveniji in v Jugovzhodni Sloveniji primerljiva (okrog 60 %). V letu 2007 je v JV Sloveniji zbolelo 16 prebivalcev ve č kot leta 1988; 9 med njimi na ra čun ve čje izpostavljenosti dejavnikom tveganja, ostali pa na ra čun staranja. Slika 18. JETRNI RAK (C22). Groba (G) in starostno standardizirana (SSS) inciden čna stopnja na 100.000 prebivalcev, v celotni Sloveniji (Slo) in statisti čni regiji Jugovzhodna Slovenija (JVSlo), 1988–2007. Zgornji del Slike 19 prikazuje zemljevide tveganja jetrnega raka v 12 statisti čnih regijah v štirih opazovanih obdobjih. Tveganje v statistični regiji Jugovzhodna Slovenija (spodnji del Slike 19) v primerjavi z ostalo Slovenijo s časom raste; v zadnjem obdobju je bilo že statisti čno zna čilno ve čje od slovenskega povpre čja. Dodatna analiza je pokazala, da gredo opisane razlike predvsem na ra čun moškega dela populacije. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 35 Slika 19. JETRNI RAK (C22). Zgoraj: Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 12 statisti čnih regijah v štirih obdobjih: 1962–1973 (zgoraj levo), 1974–1985 (zgoraj desno), 1986–1997 (spodaj levo) in 1998–2007 (spodaj desno). Spodaj: Relativna tveganja raka s 95 % intervali zaupanja v JV Sloveniji, 1962–2007. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 36 Rak žol čnika in žol čevodov Rak žol čnika in žol čevodov je relativno redka bolezen, ki se pogosteje pojavlja pri ženskah. Njegov nastanek povezujejo z žol čnimi kamni ter prehrano, ki nastanek kamnov pospešuje. V tej povezavi se omenja tudi debelost. V nekaterih študijah so z rakom žol čnika in žol čevodov povezovali tudi izpostavljenost PCB. Leta 2007 je za rakom žol čnika in žol čevodov v Jugovzhodni Sloveniji zbolelo 9 ljudi (4 moški in 5 žensk), leta 1988 je bilo zbolelih prav tako 9, leta 1969 pa sta za rakom žol čnika in žol čevodov zboleli dve osebi. Spreminjanje incidence raka žol čnika in žol čevodov s časom je v Jugovzhodni Sloveniji primerljiva ostali Sloveniji – incidenca je relativno stabilna, obdobna nihanja se pojavljajo predvsem zaradi majhnega števila primerov (Slika 20). Slika 20. RAK ŽOL ČNIKA IN ŽOL ČEVODOV (C23, C24). Groba (G) in starostno standardizirana (SSS) inciden čna stopnja na 100.000 prebivalcev, v celotni Sloveniji (Slo) in statisti čni regiji Jugovzhodna Slovenija (JVSlo), 1988–2007. Zgornji del Slike 21 prikazuje zemljevide tveganja raka žol čnika in žol čevodov v 12 statisti čnih regijah v štirih opazovanih obdobjih. Izrazitih razlik v tveganju med posameznim regijami znotraj posameznega obdobja ni opaziti (to čne vrednosti relativnih tveganj so v Prilogi 2). Tveganje v statisti čni regiji Jugovzhodna Slovenija (spodnji del Slike 21) je povsem primerljivo tveganju v celotni Sloveniji. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 37 Slika 21. RAK ŽOL ČNIKA IN ŽOL ČEVODOV (C23, C24). Zgoraj: Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 12 statisti čnih regijah v štirih obdobjih: 1962–1973 (zgoraj levo), 1974–1985 (zgoraj desno), 1986–1997 (spodaj levo) in 1998–2007 (spodaj desno). Spodaj: Relativna tveganja raka s 95 % intervali zaupanja v JV Sloveniji, 1962–2007. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 38 Rak trebušne slinavke Rak trebušne slinavke spada med redke rake, ki se tipi čno pojavljajo pri starejših. Približno 20 % primerov povezujejo s kajenjem, vzroka za ostale ne poznamo. Raziskave te čejo predvsem na podro čju prehranskih in hormonskih dejavnikov tveganja - skoraj zagotovo pa obstaja povezava z alkoholnim opijanjem. Leta 2007 je za rakom trebušne slinavke v Jugovzhodni Sloveniji zbolelo 16 ljudi (9 moških in 7 žensk), leta 1988 je bilo zbolelih prav 17, leta 1969 pa sta za rakom trebušne slinavke zboleli dve osebi. Spreminjanje incidence raka trebušne slinavke s časom je v Jugovzhodni Sloveniji primerljiva ostali Sloveniji – incidenca je relativno stabilna, obdobna nihanja se pojavljajo predvsem zaradi majhnega števila primerov (Slika 22). Slika 22. RAK TREBUŠNE SLINAVKE (C25). Groba (G) in starostno standardizirana (SSS) inciden čna stopnja na 100.000 prebivalcev, v celotni Sloveniji (Slo) in statisti čni regiji Jugovzhodna Slovenija (JVSlo), 1988–2007. Zgornji del Slike 23 prikazuje zemljevide tveganja raka trebušne slinavke v 12 statisti čnih regijah v štirih opazovanih obdobjih. Nekoliko pove čane tveganje se v ve čini obdobij kaže v severozahodni Sloveniji (to čne vrednosti relativnih tveganj so v Prilogi 2). Tveganje v statisti čni regiji Jugovzhodna Slovenija (spodnji del Slike 23) je povsem primerljivo tveganju v celotni Sloveniji, v za četnih letih je bilo glede na ostalo Slovenijo celo zna čilno podpovpre čno. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 39 Slika 23. RAK TREBUŠNE SLINAVKE (C25). Zgoraj: Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 12 statisti čnih regijah v štirih obdobjih: 1962–1973 (zgoraj levo), 1974–1985 (zgoraj desno), 1986–1997 (spodaj levo) in 1998–2007 (spodaj desno). Spodaj: Relativna tveganja raka s 95 % intervali zaupanja v JV Sloveniji, 1962–2007. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 40 NeHodgkinovi limfomi NeHodgkinovi limfomi so zelo raznolika skupina bolezni, ki imajo razli čne dejavnike tveganja in razli čne klini čne poteke. Najpogosteje jih povezujejo z virusnimi okužbami in imunsko oslabelostjo, veliko pa so prou čevali tudi vpliv pesticidov, organskih topil ter tudi PCB, vendar zaklju čki niso dali jasnih odgovorov. Leta 2007 je za neHodgkinovimi limfomi v Jugovzhodni Sloveniji zbolelo 24 ljudi (11 moških in 13 žensk), leta 1988 je bilo zbolelih za dve tretjini manj (9), leta 1969 pa je zbolela le ena oseba. Rasto č časovni trend incidence neHodgkinovih limfomov v Jugovzhodni Sloveniji je povsem primerljiv nacionalnemu trendu. Primerjava med grobo in starostno standardizirano inciden čno stopnjo kaže (Slika 24), da lahko tako v celotni kot tudi v Jugovzhodni Sloveniji eno tretjino porasta v zadnjih dvajsetih letih pripišemo staranju prebivalstva. Polovica bolnikov je ob diagnozi namre č starejša od 65 let. V letu 2007 je zbolelo 15 prebivalcev ve č kot leta 1988; 10 med njimi na ra čun ve čje izpostavljenosti dejavnikom tveganja, ostali pa na ra čun staranja. Slika 24. NE–HODGKINOVI LIMFOMI (C82–C85). Groba (G) in starostno standardizirana (SSS) inciden čna stopnja na 100.000 prebivalcev, v celotni Sloveniji (Slo) in statisti čni regiji Jugovzhodna Slovenija (JVSlo), 1988–2007. Zgornji del Slike 25 prikazuje zemljevide tveganja neHodgkinovih limfomov v 12 statisti čnih regijah v štirih opazovanih obdobjih. Izrazitih razlik v tveganju med posameznim regijami znotraj posameznega obdobja ni opaziti (to čne vrednosti relativnih tveganj so v Prilogi 2). Tveganje v statisti čni regiji Jugovzhodna Slovenija (spodnji del Slike 25) je povsem primerljivo tveganju v celotni Sloveniji. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 41 Slika 25. NEHODGKINOVI LIMFOMI (C82–C85). Zgoraj: Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 12 statisti čnih regijah v štirih obdobjih: 1962–1973 (zgoraj levo), 1974– 1985 (zgoraj desno), 1986–1997 (spodaj levo) in 1998–2007 (spodaj desno). Spodaj: Relativna tveganja raka s 95 % intervali zaupanja v JV Sloveniji, 1962–2007. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 42 RAZLIKE V POJAVLJANJU RAKA ZNOTRAJ REGIJE JV SLOVENIJA Najpogostejši raki Tako za vsemi raki skupaj, kot tudi za posameznimi najpogostejšimi lokacijami se je povpre čno število zbolelih v Beli krajini ve čalo po enakem vzorcu kot v ostali Jugovzhodni Sloveniji. Povpre čno letno število zbolelih v štirih opazovanih obdobjih je prikazano v Tabeli 3. Pri vseh lokacijah z izjemo rakov glave in vratu in v zadnjih dveh obdobjih plju čnega raka se je število zbolelih s časom ve čalo. Tabela 3. Povpre čno letno število zbolelih v JV Sloveniji in v Beli krajini po obdobjih, 1962–2007. ž Rak 1962–1973 1974–1985 1986–1997 1998–2007 JV Slov. Bela krajina JV Slov. Bela krajina JV Slov. Bela krajina JV Slov. Bela krajina Vsi raki (C00–C96) 234 47 323 65 465 97 604 116 Plju ča (C33, C34) 29 7 47 10 67 12 72 12 Dojka (C50) 19 4 29 5 45 10 55 11 Prostata (C61) 9 2 16 4 23 5 41 7 Debelo črevo (C18) 6 1 12 3 25 5 39 8 Danka (C19–C21) 10 3 21 5 31 8 38 9 Glava in vrat (C00– C14, C30–C32 13 2 25 6 31 7 30 5 Zemljevidi na Slikah 26–32 prikazujejo razlike v tveganjih najpogostejših rakov po upravnih enotah v JV Sloveniji v štirih zaporednih časovnih obdobjih. Grafi čna primerjava pod zemljevidi prikaže primerjavo tveganj obeh belokranjskih upravnih enot ( Črnomlja in Metlike) s povpre čjem celotne regije. To čne vrednosti relativnih tveganj so v Prilogi 3. Primerjava zemljevidov vseh rakov skupaj (Slika 26) govori o zelo homogenem tveganju raka v regiji. Razlike, ki jih opazujemo na zemljevidih posameznih lokacij v posameznih obdobjih so posledica naklju čnih odstopanj, ne pa bistvenih razlik v tveganju bolezni. Izjema je plju čni rak v upravni enoti Kočevje – tveganja plju čnega raka v Ko čevju so v vseh obdobjih statisti čno zna čilno višja od regijskega povpre čja. V belokranjskih upravnih enotah Črnomelj in Metlika ni tveganje nobenega od v tem poglavju prestavljenih rakov ve čje od regijskega povprečja. Manjši presežki se nakazujejo pri raku danke, vendar razlike niso statisti čno zna čilne. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 43 Slika 26. VSI RAKI (C00–C96). Zgoraj: Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 6 upravnih enotah JV Slovenije v štirih obdobjih: 1962–1973 (zgoraj levo), 1974–1985 (zgoraj desno), 1986–1997 (spodaj levo) in 1998–2007 (spodaj desno). Spodaj: Relativna tveganja raka s 95 % intervali zaupanja v UE Črnomelj in UE Metlika, 1962–2007. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 44 Slika 27. PLJU ČNI RAK (C33, C34). Zgoraj: Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 6 upravnih enotah JV Slovenije v štirih obdobjih: 1962–1973 (zgoraj levo), 1974–1985 (zgoraj desno), 1986–1997 (spodaj levo) in 1998–2007 (spodaj desno). Spodaj: Relativna tveganja raka s 95 % intervali v UE Črnomelj in UE Metlika, 1962–2007. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 45 Slika 28. RAK DOJKE (C50), ŽENSKE. Zgoraj: Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 6 upravnih enotah JV Slovenije v štirih obdobjih: 1962–1973 (zgoraj levo), 1974–1985 (zgoraj desno), 1986–1997 (spodaj levo) in 1998–2007 (spodaj desno). Spodaj: Relativna tveganja raka s 95 % intervali v UE Črnomelj in UE Metlika, 1962–2007. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 46 Slika 29. RAK PROSTATE (C61). Zgoraj: Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 6 upravnih enotah JV Slovenije v štirih obdobjih: 1962–1973 (zgoraj levo), 1974–1985 (zgoraj desno), 1986–1997 (spodaj levo) in 1998–2007 (spodaj desno). Spodaj: Relativna tveganja raka s 95 % intervali v UE Črnomelj in UE Metlika, 1962–2007. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 47 Slika 30. RAK DEBELEGA ČREVESA (C18). Zgoraj: Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 6 upravnih enotah JV Slovenije v štirih obdobjih: 1962–1973 (zgoraj levo), 1974– 1985 (zgoraj desno), 1986–1997 (spodaj levo) in 1998–2007 (spodaj desno). Spodaj: Relativna tveganja raka s 95 % intervali v UE Črnomelj in UE Metlika, 1962–2007. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 48 Slika 31. RAK DANKE (C19–C21). Zgoraj: Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 6 upravnih enotah JV Slovenije v štirih obdobjih: 1962–1973 (zgoraj levo), 1974–1985 (zgoraj desno), 1986–1997 (spodaj levo) in 1998–2007 (spodaj desno). Spodaj: Relativna tveganja raka s 95 % intervali v UE Črnomelj in UE Metlika, 1962–2007. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 49 Slika 32. RAKI GLAVE IN VRATU (C00–C14, C30–C32). Zgoraj: Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 6 upravnih enotah JV Slovenije v štirih obdobjih: 1962–1973 (zgoraj levo), 1974–1985 (zgoraj desno), 1986–1997 (spodaj levo) in 1998–2007 (spodaj desno). Spodaj: Relativna tveganja raka s 95 % intervali v UE Črnomelj in UE Metlika, 1962–2007. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 50 Raki, katerih nastanek je lahko povezan z izpostavljenostjo polikloriranim bifenilom Raki katerih nastanek povezujemo z izpostavljenostjo PCB, so v populaciji redki. Povpre čno letno zboli v posamezni upravni enoti statisti čne regije JV Slovenija za temi raki le nekaj ljudi (Tabela 4). Kljub temu, da so opazovana obdobja daljša od desetih let, je tako razlika v tveganjih posameznih rakov, ki jih prikazujejo zemljevidi na Slikah 33–36 v najve čji meri posledica naklju čnega nihanja. Tabela 4. Povpre čno letno število zbolelih v JV Sloveniji in v Beli krajini po obdobjih, 1962–2007. Rak 1962–1973 1974–1985 1986–1997 1998–2007 JV Slov. Bela krajina JV Slov. Bela krajina JV Slov. Bela krajina JV Slov. Bela krajina Jetra (C22) 2 1 3 1 7 2 12 3 Žol čnik in žol čevodi (C23, C24) 4 2 6 1 8 1 8 1 Trebušna slinavka (C25) 4 1 6 1 13 3 15 3 neHodgkinovi limfomi (C82–C85) 2 0 5 1 11 2 14 2 Tveganje raka žolčnika in žol čevodov ter neHodgkinovih limfomov v obeh belokranjskih upravnih enotah v vseh obdobjih ne odstopa od regijskega povpre čja. V dveh (ne časovno zaporednih) obdobjih od povpre čja odstopa tveganje raka trebušne slinavke (Slika 35), vendar predvidevamo, da gredo razlike v tem primeru predvsem na ra čun majhnih števil (le 11 primerov v letih 1962–1973, ko je bilo odstopanje najve čje). Druga če je pri jetrnem raku, kjer je tveganje v Beli krajini ves čas med leti 1962 in 2007 ve čje kot v preostali regiji (Slika 33). Razlika sicer ni statisti čno zna čilna, gredo pa presežki, podobno kot v primeru jetrnega raka na ravni statisti čnih regiji, ki so bili opisani v prejšnjem poglavju, v celoti na ra čun moškega dela populacije. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 51 Slika 33. RAK JETER (C22). Zgoraj: Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 6 upravnih enotah JV Slovenije v štirih obdobjih: 1962–1973 (zgoraj levo), 1974–1985 (zgoraj desno), 1986–1997 (spodaj levo) in 1998–2007 (spodaj desno). Spodaj: Relativna tveganja raka s 95 % intervali v UE Črnomelj in UE Metlika, 1962–2007. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 52 Slika 34. RAK ŽOL ČNIKA IN ŽOL ČEVODOV (C23, C24). Zgoraj: Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 6 upravnih enotah JV Slovenije v štirih obdobjih: 1962–1973 (zgoraj levo), 1974–1985 (zgoraj desno), 1986–1997 (spodaj levo) in 1998–2007 (spodaj desno). Spodaj: Relativna tveganja raka s 95 % intervali v UE Črnomelj in UE Metlika, 1962–2007. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 53 Slika 35. RAK TREBUŠNE SLINAVKE (C25). Zgoraj: Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 6 upravnih enotah JV Slovenije v štirih obdobjih: 1962–1973 (zgoraj levo), 1974– 1985 (zgoraj desno), 1986–1997 (spodaj levo) in 1998–2007 (spodaj desno). Spodaj: Relativna tveganja raka s 95 % intervali v UE Črnomelj in UE Metlika, 1962–2007. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 54 Slika 36. NEHODGKINOVI LIMFOMI (C82–C85). Zgoraj: Standardiziran koli čnik incidence (SIR) v 6 upravnih enotah JV Slovenije v štirih obdobjih: 1962–1973 (zgoraj levo), 1974–1985 (zgoraj desno), 1986–1997 (spodaj levo) in 1998–2007 (spodaj desno). Spodaj: Relativna tveganja raka s 95 % intervali v UE Črnomelj in UE Metlika, 1962– 2007. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 55 POJAVLJANJE RAKA V BELI KRAJINI V POVEZAVI Z OBREMENJENOSTJO OKOLJA S POLIKLNIRANIMI BIFENILI Najpogostejši raki Vsi raki V Beli krajini se je povpre čna letna inciden čna stopnja raka pove čala iz 194,0 na 100.000 prebivalcev med leti 1962–1973, na 256,8/100.000 prebivalcev med leti 1974–1985. Med leti 1986–1997 je bila 365,3/100.000 in med leti 1998–2007 že 478,1/100.000 prebivalcev. Med predeli Bele krajine, ki so bili izpostavljeni onesnaženosti s PCB, tistimi, kjer je bila izpostavljenost le mejna in med predeli, ki z vidika onesnaženosti s PCB niso problemati čni, v nobenem obdobju ni opaziti zna čilnih razlik v tveganju raka nasploh. Slika 37 kaže, da je bilo v izpostavljenem obmo čju tveganje raka glede na belokranjsko povpre čje najve čje med leti 1974 in 1985, ko je zbolelo 97 prebivalcev tega obmo čja, pri čakovali pa bi 87 bolnikov (12 % ve čje tveganje od pri čakovanega) – razlike so v okviru pri čakovanega statisti čnega tveganja. To čne vrednosti relativnih tveganj skupaj s 95 % intervali zaupanja za posamezno obdobje in obmo čje so prikazane v Prilogi 4 tega poro čila. Slika 37. VSI RAKI (C00–C96). Relativna tveganja raka s 95 % intervali zaupanja v s PCB onesnaženem obmo čju, v mejno onesnaženem obmo čju in v neonesnaženem obmo čju, 1962–2007. Slika 38 prikazuje zemljevide tveganja raka v 37 obmo čjih Bele krajine v treh zaporednih časovnih obdobjih: med leti 1962 in 1985, ko so se PCB v proizvodnji še aktivno uporabljali, med leti 1978–1997, ko je bila stopnja okoljske onesnaženosti najhujša in med leti 1986–2007, ko je bila uporaba PCB prepovedana. Razlike v tveganjih raka med obmo čji, ki jih opazujemo, ne sledijo mejam obmo čij, ki so bile za črtane glede na onesnaženost s PCB, prav tako na nobenem zemljevidu ne opažamo skupka obmo čij, kjer bi bilo tveganje raka statisti čno zna čilno višje. Statisti čni parametri, ki ocenjujejo skupke bolezni za vsak posamezni zemljevid, so v Prilogi 5 tega poro čila. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 56 Slika 38. VSI RAKI (C00–C96). Ocenjen standardiziran koli čnik incidence (SIR*) v 37 obmo čjih Bele krajine v treh obdobjih: 1962–1985 (zgoraj), 1978–1997 (sredina) in 1986– 2007 (spodaj). Rde če črte ozna čujejo meje obmo čij glede na onesnaženost s PCB. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 57 Plju čni rak V Beli krajini se je povpre čna letna groba inciden čna stopnja plju čnega raka pove čala iz 28,9 na 100.000 prebivalcev med leti 1962–1973, na 39,5/100.000 prebivalcev med leti 1974–1985. Med leti 1986–1997 je bila 45,2/100.000 in med leti 1998–2007 49,5 na 100.000 prebivalcev. Med predeli Bele krajine, ki so bili izpostavljeni onesnaženosti s PCB, tistimi, kjer je bila izpostavljenost le mejna in med predeli, ki z vidika onesnaženosti s PCB niso problemati čni, v nobenem obdobju ni opaziti zna čilnih razlik v tveganju plju čnega raka. Slika 39 kaže, da je bilo v izpostavljenem obmo čju tveganje plju čnega raka glede na belokranjsko povpre čje najve čje med leti 1986 in 1997, ko je zbolelo 20 prebivalcev tega obmo čja, pri čakovali pa bi 16 bolnikov (29 % ve čje tveganje od pri čakovanega) – razlike so v okviru pri čakovanega statisti čnega tveganja. To čne vrednosti relativnih tveganj skupaj s 95 % intervali zaupanja za posamezno obdobje in obmo čje so prikazane v Prilogi 4 tega poro čila. Slika 39. PLJU ČNI RAK (C33, C34). Relativna tveganja raka s 95 % intervali zaupanja v s PCB onesnaženem obmo čju, v mejno onesnaženem obmo čju in v neonesnaženem obmo čju, 1962–2007. Slika 40 prikazuje zemljevide tveganja plju čnega raka v 37 obmo čjih Bele krajine v treh zaporednih časovnih obdobjih: med leti 1962 in 1985, ko so se PCB v proizvodnji še aktivno uporabljali, med leti 1978–1997, ko je bila stopnja okoljske onesnaženosti najhujša in med leti 1986–2007, ko je bila uporaba PCB prepovedana. Razlike v tveganjih raka med obmo čji, ki jih opazujemo, ne sledijo mejam obmo čij, ki so bile za črtane glede na onesnaženost s PCB. Nekoliko manjše tveganje od povpre čnega lahko opazujemo v naseljih okrog in severno od Metlike ter v naseljih SV od Semi ča. Opisana razlike se je s časom manjšala. Statisti čni parametri, ki ocenjujejo skupke bolezni za vsak posamezni zemljevid, so v Prilogi 5 tega poro čila. . Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 58 Slika 40. PLJU ČNI RAK (C33, C34).Zgoraj: ocenjen standardiziran koli čnik incidence (SIR*) v 37obmo čjih Bele krajine v treh obdobjih: 1962–1985 (levo), 1978–1997 (sredina) in 1986–2007 (desno). Spodaj: Relativna tveganja raka s 95 % intervali zaupanja v Beli krajini glede na izpostavljenost v okolju, 1962–2007. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 59 Rak dojke V Beli krajini se je povpre čna letna inciden čna stopnja raka dojke pri ženskah pove čala iz 31,8 na 100.000 prebivalk med leti 1962–1973, na 38,7/100.000 prebivalk med leti 1974– 1985. Med leti 1986–1997 je bila 74,1/100.000 in med leti 1998–2007 že 89,3 na 100.000 prebivalk. Med predeli Bele krajine, ki so bili izpostavljeni onesnaženosti s PCB, tistimi, kjer je bila izpostavljenost le mejna in med predeli, ki z vidika onesnaženosti s PCB niso problemati čni, v nobenem obdobju ni opaziti zna čilnih razlik v tveganju raka dojke pri ženskah. Slika 41 kaže, da je bilo v izpostavljenem obmo čju tveganje raka dojke glede na belokranjsko povpre čje najve čje med leti 1974 in 1985, ko je zbolelo 13 prebivalk tega obmo čja, pri čakovali pa bi 8 bolnic (65 % ve čje tveganje od pri čakovanega) – razlike so v okviru pri čakovanega statisti čnega tveganja To čne vrednosti relativnih tveganj skupaj s 95 % intervali zaupanja za posamezno obdobje in obmo čje so prikazane v Prilogi 4 tega poro čila. Slika 41. RAK DOJKE (C50), ŽENSKE. Relativna tveganja raka s 95 % intervali zaupanja v s PCB onesnaženem obmo čju, v mejno onesnaženem obmo čju in v neonesnaženem obmo čju, 1962–2007. Slika 42 prikazuje zemljevide tveganja raka dojke pri ženskah v 37 obmo čjih Bele krajine v treh zaporednih časovnih obdobjih: med leti 1962 in 1985, ko so se PCB v proizvodnji še aktivno uporabljali, med leti 1978–1997, ko je bila stopnja okoljske onesnaženosti najhujša in med leti 1986–2007, ko je bila uporaba PCB prepovedana. Razlike v tveganjih raka med obmo čji, ki jih opazujemo, ne sledijo mejam obmo čij, ki so bile za črtane glede na onesnaženost s PCB. V prvem obdobju se nakazuje nekoliko manjše tveganje raka dojke v zdajšnji ob čini Črnomelj. Statisti čni parametri, ki ocenjujejo skupke bolezni za vsak posamezni zemljevid, so v Prilogi 5 tega poro čila. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 60 Slika 42. RAK DOJKE (C50), ŽENSKE. Ocenjen standardiziran koli čnik incidence (SIR*) v 37 obmo čjih Bele krajine v treh obdobjih: 1962–1985 (zgoraj), 1978–1997 (sredina) in 1986–2007 (spodaj). Rde če črte ozna čujejo meje obmo čij glede na onesnaženost s PCB Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 61 Rak prostate V Beli krajini se je povpre čna letna inciden čna stopnja raka prostate pove čala iz 17,1 na 100.000 prebivalcev med leti 1962–1973, na 32,3/100.000 prebivalcev med leti 1974– 1985. Med leti 1986–1997 je bila 38,3/100.000 in med leti 1998–2007 že 58,6/100.000 prebivalcev. Med predeli Bele krajine, ki so bili izpostavljeni onesnaženosti s PCB, tistimi, kjer je bila izpostavljenost le mejna in med predeli, ki z vidika onesnaženosti s PCB niso problemati čni, v nobenem obdobju ni opaziti zna čilnih razlik v tveganju raka prostate. Slika 43 kaže, da je bilo v izpostavljenem obmo čju tveganje raka prostate glede na belokranjsko povpre čje najve čje med leti 1998 in 2007, ko je zbolelo 10 prebivalcev tega obmo čja, pri čakovali pa bi 9 bolnikov (11 % ve čje tveganje od pri čakovanega) – razlike so v okviru pri čakovanega statisti čnega tveganja. To čne vrednosti relativnih tveganj skupaj s 95 % intervali zaupanja za posamezno obdobje in obmo čje so v Prilogi 4 tega poro čila. Slika 43. RAK PROSTATE (C61). Relativna tveganja raka s 95 % intervali zaupanja v s PCB onesnaženem obmo čju, v mejno onesnaženem obmo čju in v neonesnaženem obmo čju, 1962–2007. Slika 44 prikazuje zemljevide tveganja raka prostate v 37 obmo čjih Bele krajine v treh zaporednih časovnih obdobjih: med leti 1962 in 1985, ko so se PCB v proizvodnji še aktivno uporabljali, med leti 1978–1997, ko je bila stopnja okoljske onesnaženosti najhujša in med leti 1986–2007, ko je bila uporaba PCB prepovedana. Razlike v tveganjih raka med obmo čji, ki jih opazujemo, ne sledijo mejam obmo čij, ki so bile za črtane glede na onesnaženost s PCB, prav tako na nobenem zemljevidu ne opažamo skupka obmo čij, kjer bi bilo tveganje raka prostate statisti čno zna čilno višje. Statisti čni parametri, ki ocenjujejo skupke bolezni za vsak posamezni zemljevid, so v Prilogi 5 tega poro čila. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 62 Slika 44. RAK PROSTATE (C61). Ocenjen standardiziran koli čnik incidence (SIR*) v 37 obmo čjih Bele krajine v treh obdobjih: 1962–1985 (zgoraj), 1978–1997 (sredina) in 1986– 2007 (spodaj). Rde če črte ozna čujejo meje obmo čij glede na onesnaženost s PCB. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 63 Rak debelega črevesa V Beli krajini se je povpre čna letna inciden čna stopnja raka debelega črevesa pove čala iz 4,1 na 100.000 prebivalcev med leti 1962–1973, na 11,9/100.000 prebivalcev med leti 1974–1985. Med leti 1986–1997 je bila 18,8/100.000 in med leti 1998–2007 že 33,0 na 100.000 prebivalcev. Med predeli Bele krajine, ki so bili izpostavljeni onesnaženosti s PCB, tistimi, kjer je bila izpostavljenost le mejna in med predeli, ki z vidika onesnaženosti s PCB niso problemati čni, v nobenem obdobju ni opaziti zna čilnih razlik v tveganju raka debelega črevesa. Slika 45 kaže, da je bilo v izpostavljenem obmo čju tveganje raka debelega črevesa v primerjavo s celotno Belo krajino vedno nekoliko podpovpre čno, najve čje pa med leti 1974 in 1985, ko so zboleli 3 prebivalci izpostavljenega obmo čja, pri čakovali pa bi 3,2 bolnika (5 % manjše tveganje od pri čakovanega). Vse razlike so v okviru pri čakovanega statisti čnega tveganja. To čne vrednosti relativnih tveganj skupaj s 95 % intervali zaupanja za posamezno obdobje in obmo čje so prikazane v Prilogi 4 tega poro čila. Slika 45. RAK DEBELEGA ČREVESA (C18). Relativna tveganja raka s 95 % intervali zaupanja v s PCB onesnaženem obmo čju, v mejno onesnaženem obmo čju in v neonesnaženem obmo čju, 1962–2007. Slika 46 prikazuje zemljevide tveganja raka debelega črevesa v 37 obmo čjih Bele krajine v treh zaporednih časovnih obdobjih: med leti 1962 in 1985, ko so se PCB v proizvodnji še aktivno uporabljali, med leti 1978–1997, ko je bila stopnja okoljske onesnaženosti najhujša in med leti 1986–2007, ko je bila uporaba PCB prepovedana. Razlike v tveganjih raka med obmo čji, ki jih opazujemo, ne sledijo mejam obmo čij, ki so bile za črtane glede na onesnaženost s PCB. Zaznali pa smo nekoliko ve čje tveganje raka debelega črevesa v severnih naseljih Bele krajine v prvem opazovanem obdobju ter nasprotno v zadnjem opazovanem obdobju nekoliko ve čje tveganje raka debelega črevesa v skrajnih južnih naseljih Bele krajine. Statisti čni parametri, ki ocenjujejo skupke bolezni za vsak posamezni zemljevid, so v Prilogi 5 tega poro čila. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 64 Slika 46. RAK DEBELEGA ČREVESA (C18). Ocenjen standardiziran koli čnik incidence (SIR*) v 37 obmo čjih Bele krajine v treh obdobjih: 1962–1985 (zgoraj), 1978–1997 (sredina) in 1986–2007 (spodaj). Rde če črte ozna čujejo meje obmo čij glede na onesnaženost s PCB. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 65 Rak danke V Beli krajini se je povpre čna letna inciden čna stopnja raka danke pove čala iz 12,4 na 100.000 prebivalcev med leti 1962–1973, na 19,8/100.000 prebivalcev med leti 1974– 1985. Med leti 1986–1997 je bila 30,1/100.000 in med leti 1998–2007 že 37,1 na 100.000 prebivalcev. Med predeli Bele krajine, ki so bili izpostavljeni onesnaženosti s PCB, tistimi, kjer je bila izpostavljenost le mejna in med predeli, ki z vidika onesnaženosti s PCB niso problemati čni, v nobenem obdobju ni opaziti zna čilnih razlik v tveganju raka danke. Slika 47 kaže, da je bilo v izpostavljenem obmo čju tveganje raka danke glede na belokranjsko povpre čje najve čje med leti 1986 in 1997, ko je zbolelo 15 prebivalcev tega obmo čja, pri čakovali pa bi 11 bolnikov (34 % ve čje tveganje od pri čakovanega) – razlike so v okviru pri čakovanega statisti čnega tveganja. To čne vrednosti relativnih tveganj skupaj s 95 % intervali zaupanja za posamezno obdobje in obmo čje so prikazane v Prilogi 4 tega poro čila. Slika 47. RAK DANKE (C19–C21). Relativna tveganja raka s 95 % intervali zaupanja v s PCB onesnaženem obmo čju, v mejno onesnaženem obmo čju in v neonesnaženem obmo čju, 1962–2007. Slika 48 prikazuje zemljevide tveganja raka danke v 37 obmo čjih Bele krajine v treh zaporednih časovnih obdobjih: med leti 1962 in 1985, ko so se PCB v proizvodnji še aktivno uporabljali, med leti 1978–1997, ko je bila stopnja okoljske onesnaženosti najhujša in med leti 1986–2007, ko je bila uporaba PCB prepovedana. Razlike v tveganjih raka med obmo čji, ki jih opazujemo, ne sledijo mejam obmo čij, ki so bile za črtane glede na onesnaženost s PCB, prav tako na nobenem zemljevidu ne opažamo skupka obmo čij, kjer bi bilo tveganje raka danke bistveno višje, morda se nekoliko zvišano tveganje nakazuje na zahodu Bele krajine med leti 1978–1997. Statisti čni parametri, ki ocenjujejo skupke bolezni za vsak posamezni zemljevid, so v Prilogi 5 tega poro čila. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 66 Slika 48. RAK DANKE (C19–C21). Ocenjen standardiziran koli čnik incidence (SIR*) v 37 obmo čjih Bele krajine v treh obdobjih: 1962–1985 (zgoraj), 1978–1997 (sredina) in 1986–2007 (spodaj). Rde če črte ozna čujejo meje obmo čij glede na onesnaženost s PCB. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 67 Raki glave in vratu V Beli krajini je povpre čna letna inciden čna stopnja rakov glave in vratu v celotnem opazovanem obdobju stabilna: med leti 1962–1973 je bila najmanjša, 8,3 na 100.000 prebivalcev, v naslednjem obdobju je zrasla na 23,7/100.000 prebivalcev, med leti 1986– 1997 je bila 26,4/100.000 in med leti 1998–2007 spet nekaj manjša, 20,6 na 100.000 prebivalcev. Med predeli Bele krajine, ki so bili izpostavljeni onesnaženosti s PCB, tistimi, kjer je bila izpostavljenost le mejna in med predeli, ki z vidika onesnaženosti s PCB niso problemati čni, v nobenem obdobju ni opaziti zna čilnih razlik v tveganju rakov glave in vratu. Slika 49 kaže, da je bilo v izpostavljenem obmo čju tveganje rakov glave in vratu glede na belokranjsko povpre čje najve čje med leti 1974 in 1985, ko je zbolelo 11 prebivalcev tega obmo čja, pri čakovali pa bi 8 bolnikov (40 % ve čje tveganje od pri čakovanega) – razlike so v okviru pri čakovanega statisti čnega tveganja. To čne vrednosti relativnih tveganj skupaj s 95 % intervali zaupanja za posamezno obdobje in obmo čje so prikazane v Prilogi 4 tega poro čila. Slika 49. RAKI GLAVE IN VRATU (C00–C14, C30–C32). Relativna tveganja raka s 95 % intervali zaupanja v s PCB onesnaženem obmo čju, v mejno onesnaženem obmo čju in v neonesnaženem obmo čju, 1962–2007. Slika 50 prikazuje zemljevide tveganja rakov glave in vratu v 37 obmo čjih Bele krajine v treh zaporednih časovnih obdobjih: med leti 1962 in 1985, ko so se PCB v proizvodnji še aktivno uporabljali, med leti 1978–1997, ko je bila stopnja okoljske onesnaženosti najhujša in med leti 1986–2007, ko je bila uporaba PCB prepovedana. Razlike v tveganjih raka med obmo čji, ki jih opazujemo, ne sledijo mejam obmo čij, ki so bile za črtane glede na onesnaženost s PCB. Je pa jasno izražen presežek tveganja rakov glave in vratu med leti 1978 in 1997 pri prebivalcih severnega dela Bele krajine, najbolj v naseljih SV od Metlike proti hrvaški meji. Prebivalci severnega dela Bele krajine so pogosteje zbolevali za raki glave in vratu tudi v prvem in zadnjem opazovanem obdobju. Statisti čni parametri, ki ocenjujejo skupke bolezni za vsak posamezni zemljevid, so v Prilogi 5 tega poro čila. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 68 Slika 50. RAKI GLAVE IN VRATU (C00–C14, C30–C32). Ocenjen standardiziran koli čnik incidence (SIR*) v 37 obmo čjih Bele krajine v treh obdobjih: 1962–1985 (zgoraj), 1978–1997 (sredina) in 1986–2007 (spodaj). Rde če črte ozna čujejo meje obmo čij glede na onesnaženost s PCB. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 69 Raki, katerih nastanek je lahko povezan z izpostavljenostjo polikloriranim bifenilom Jetrni rak V Beli krajini se je povpre čna letna inciden čna stopnja jetrnega raka pove čala iz 4,1/100.000 prebivalcev med leti 1962–1973 in 1974–1985 na 7,5/100.000 med leti 1986– 1997 ter kon čno na 12,4 na 100.000 prebivalcev med leti 1998–2007. Med predeli Bele krajine, ki so bili izpostavljeni onesnaženosti s PCB, tistimi, kjer je bila izpostavljenost le mejna in med predeli, ki z vidika onesnaženosti s PCB niso problemati čni, v nobenem obdobju ni opaziti zna čilnih razlik v tveganju jetrnega raka. Slika 51 kaže, da je bilo v izpostavljenem obmo čju tveganje jetrnega raka glede na belokranjsko povpre čje najve čje med leti 1974 in 1985, ko sta zbolela 2 prebivalca tega obmo čja, pri čakovali pa bi enega bolnikov (84 % ve čje tveganje od pri čakovanega) – razlike so v okviru pri čakovanega statisti čnega tveganja. To čne vrednosti relativnih tveganj skupaj s 95 % intervali zaupanja za posamezno obdobje in obmo čje so prikazane v Prilogi 4 tega poro čila. Slika 51. JETRNI RAK (C22). Relativna tveganja raka s 95 % intervali zaupanja v s PCB onesnaženem obmo čju, v mejno onesnaženem obmo čju in v neonesnaženem obmo čju, 1962–2007. Slika 52 prikazuje zemljevide tveganja jetrnega raka v 37 obmo čjih Bele krajine v treh zaporednih časovnih obdobjih: med leti 1962 in 1985, ko so se PCB v proizvodnji še aktivno uporabljali, med leti 1978–1997, ko je bila stopnja okoljske onesnaženosti najhujša in med leti 1986–2007, ko je bila uporaba PCB prepovedana. Razlike v tveganjih raka med obmo čji, ki jih opazujemo, ne sledijo mejam obmo čij, ki so bile za črtane glede na onesnaženost s PCB, prav tako na nobenem zemljevidu ne opažamo skupka obmo čij, kjer bi bilo tveganje jetrnega raka statisti čno zna čilno višje. Glede na ugotovljene presežke v pojavljanju jetrnega raka pri moških prebivalcih Bele krajine v primerjavi s celotno statisti čno regijo JV, smo pripravili analizo tveganja jetrnega raka glede na obmo čje izpostavljenosti tudi lo čeno po spolu. Tako kot za oba spola skupaj, tudi po spolu specifi čna analiza ne prikaže posameznih obmo čij v Beli krajini, kjer bi bilo tveganje jetrnega raka pove čano. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 70 Slika 52. JETRNI RAK (C22). Ocenjen standardiziran koli čnik incidence (SIR*) v 37 obmo čjih Bele krajine v treh obdobjih: 1962–1985 (zgoraj), 1978–1997 (sredina) in 1986– 2007 (spodaj). Rde če črte ozna čujejo meje obmo čij glede na onesnaženost s PCB. Geogra Ugotav Rak V Be med 3,9/1 Med izpos probl žol če izpos povp pri ča statis posam Slika % in neon Nata opred 1978 žensk tvega in žo manj žensk imele 7,89) v neo afska analiza incid vljanje morebitneg žol čnika in eli krajini je leti 1962– 100.000, me predeli Be stavljenost lematični, evodov pog stavljenem pre čje najve akovali pa sti čno zna či mezno obdo a 53. RAK Ž ntervali zaup nesnaženem an čna analiz deljena kot 8 in 1997. I kah; moški anje teh rak ol čevodov jšanje relat kah glede n e v primerj ) ve čje tveg onesnaženih dence raka v Beli ga presežka incid n žol čevodo e povpre čna –1973 je b ed leti 1998– le krajine, k le mejna so prebival gosteje kot p obmo čju tv e čje med le bi 2 bolni ilne. To čne obje in obm ŽOL ČNIKA panja v s PC obmo čju, 1 za je pokaza onesnažena Izstopa tud i del prebiv kov. Med le tako zbole tivnih tvega na obmo čje b avi z belok ganje raka ž h obmo čjih, i krajini in okolic dence raka zaradi ov a letna incid bila 8,3 na –2007 pa 4, ki so bili iz in med p lci na izpo prebivalci B veganje rak eti 1986 in ika (320 % vrednosti r mo čje so prik A IN ŽOL Č CB onesnaž 1962–2007. ala, da so i a s PCB, na di dejstvo, d valcev ones ti 1978 in 1 elo 10 žen anj raka ž bivanja. Že kranjskim po žol čnika in ž , od povpre č ci izpostavljenosti den čna stop 100.000 p ,1 na 100.00 zpostavljeni predeli, ki ostavljenih Bele krajine kov žol čnik n 1997, ko % ve čje tv relativnih tv kazane v Pr ČEVODOV ženem obmo imeli prebiv ajve čje tveg da je bilo v snaženega 1997 je v iz nsk, pri čako žol čnika in nske, ki so ovpre čjem žol čevodov čja statisti čn PCB–jem pnja raka žo prebivalcev, 00 prebivalc onesnaženo z vidika obmo čjih z e v povpre č ka in žol če je zbolelo veganje od veganj skupa rilogi 4 tega V (C22, C23 o čju, v mej valci, ki so anje raka žo v tem obdo predela Be zpostavljene ovali pa bi žol čevodo bivale v s P 4,28–krat ( v. Nasprotno no zna čilno ol čnika in ž , v nasledn cev. osti s PCB, onesnažen zbolevali z čju. Slika 53 evodov gled 6 prebival pri čakovan aj s 95 % in a poro čila. ). Relativna no onesnaž bivali na o ol čnika in ž obju tvegan ele krajine em obmo čju i 2,5 bolni ov v obdob PCB onesna 95 % interv o so imele ž manjše tve ol čevodov njih dveh o tistimi, kje nosti s PC za raki žol č 3 kaže, da j de na belok lcev tega o nega) – ra ntervali zau a tveganja r ženem obmo obmo čjih, k žol čevodov nje pove čan je imel po u za rakom ice. Slika bju 1978–1 aženem obm val zaupanj ženske, ki s eganje teh ra 71 stabilna: obdobjih er je bila CB niso čnika in je bilo v kranjsko obmo čja, zlike so upanja za raka s 95 o čju in v ki so bila med leti no le pri ovpre čno žol čnika 54 kaže 1997 pri mo čju, so a 2,06 – so bivale akov. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 72 Slika 54. RAK ŽOL ČNIKA IN ŽOL ČEVODOV (C22, C23). ŽENSKE, 1978–1997. Relativna tveganja raka s 95 % intervali zaupanja v s PCB onesnaženem obmo čju, v mejno onesnaženem obmo čju in v neonesnaženem obmo čju. Levi del Slike 55 prikazuje zemljevide tveganja raka žol čnika in žol čevodov pri obeh spolih skupaj v 37 obmo čjih Bele krajine v treh zaporednih časovnih obdobjih: med leti 1962 in 1985, ko so se PCB v proizvodnji še aktivno uporabljali, med leti 1978–1997, ko je bila stopnja okoljske onesnaženosti najhujša in med leti 1986–2007, ko je bila uporaba PCB prepovedana. Desni del Slike 55 prikazuje enake zemljevid za ženski del populacije. V analizi so bili pripravljeni tudi zemljevidi za moške, ki pa specifi čnih razlik v tveganju raka žol čnika in žol čevodov ne prikazujejo. Statisti čni parametri, ko ocenjujejo skupke bolezni za vsak posamezni zemljevid so v Prilogi 5 tega poro čila. V obdobju 1978–1997 se pri obeh spolih skupaj, še bolj pa samo pri ženskah, kažejo presežki tveganja raka žol čnika in žol čevodov v naselju Semi č in v naseljih, ki ležijo do 5 km JV ter SV od Semi ča. Ve čino teh naselij leži v obmo čju, ki je bilo opredeljeno kot najbolj onesnaženo s PCB, naselja okrog kraja Gradac so bila opredeljena kot mejno onesnažena. Tveganja raka žol čnika in žol čevodov v letih pred 1978 in po letu 1997 ne sovpadajo z mejami obmo čij, ki so bile za črtane glede na onesnaženost s PCB. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 73 Slika 55. RAK ŽOL ČNIKA IN ŽOL ČEVODOV (C22, C23). Ocenjen standardiziran koli čnik incidence (SIR*) v 37 obmo čjih Bele krajine v treh obdobjih: 1962–1985 (zgoraj), 1978–1997 (sredina) in 1986–2007 (spodaj) pri obeh spolih skupaj (levi stolpec) in pri ženskah (desni stolpec). Rde če črte ozna čujejo meje obmo čij glede na onesnaženost s PCB. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 74 Rak trebušne slinavke V Beli krajini je povpre čna letna inciden čna stopnja raka trebušne slinavke zrasla po letu 1985: med leti 1962–1973 in 1974–1984 je bila najmanjša, 4,1 na 100.000 prebivalcev, v naslednjem obdobju je zrasla na 11,3/100.000 prebivalcev, med leti 1998–2007 pa je znašala, 12,4 na 100.000 prebivalcev. Med predeli Bele krajine, ki so bili izpostavljeni onesnaženosti s PCB, tistimi, kjer je bila izpostavljenost le mejna in med predeli, ki z vidika onesnaženosti s PCB niso problemati čni, v nobenem obdobju ni opaziti zna čilnih razlik v tveganju raka trebušne slinavke. Slika 56 kaže, da je bilo v izpostavljenem obmo čju tveganje raka trebušne slinavke glede na belokranjsko povpre čje najve čje med leti 1974 in 1985, ko so zboleli 4 prebivalci tega obmo čja, pri čakovali pa bi 2 bolnika (100 % ve čje tveganje od pri čakovanega) – razlike so v okviru pri čakovanega statisti čnega tveganja. To čne vrednosti relativnih tveganj skupaj s 95 % intervali zaupanja za posamezno obdobje in obmo čje so prikazane v Prilogi 4 tega poro čila. Slika 56. RAK TREBUŠNE SLINAVKE (C25). Relativna tveganja raka s 95 % intervali zaupanja v s PCB onesnaženem obmo čju, v mejno onesnaženem obmo čju in v neonesnaženem obmo čju, 1962–2007. Slika 57 prikazuje zemljevide tveganja raka trebušne slinavke v 37 obmo čjih Bele krajine v treh zaporednih časovnih obdobjih: med leti 1962 in 1985, ko so se PCB v proizvodnji še aktivno uporabljali, med leti 1978–1997, ko je bila stopnja okoljske onesnaženosti najhujša in med leti 1986–2007, ko je bila uporaba PCB prepovedana. Razlike v tveganjih raka med obmo čji, ki jih opazujemo, ne sledijo mejam obmo čij, ki so bile za črtane glede na onesnaženost s PCB, prav tako na nobenem zemljevidu ne opažamo skupka obmo čij, kjer bi bilo tveganje raka trebušne slinavke statisti čno zna čilno višje. Statisti čni parametri, ko ocenjujejo skupke bolezni za vsak posamezni zemljevid so v Prilogi 5 tega poročila. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 75 Slika 57. RAK TREBUŠNE SLINAVKE (C25). Ocenjen standardiziran koli čnik incidence (SIR*) v 37 obmo čjih Bele krajine v treh obdobjih: 1962–1985 (zgoraj), 1978–1997 (sredina) in 1986–2007 (spodaj). Rde če črte ozna čujejo meje obmo čij glede na onesnaženost s PCB. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 76 NeHodgkinovi limfomi V Beli krajini se je povpre čna letna inciden čna stopnja neHodgkinovih limfomov ve čala: medtem ko v obdobju 1962–1973 ni bilo nobenega primera, je bila povpre čna letna inciden čna stopnja med leti 1974–1985 4,0 na 100.000 prebivalcev, med leti 1986–1997 7,5/100.000 in med leti 1998–2007 8,2 na 100.000 prebivalcev. Med predeli Bele krajine, ki so bili izpostavljeni onesnaženosti s PCB, tistimi, kjer je bila izpostavljenost le mejna in med predeli, ki z vidika onesnaženosti s PCB niso problemati čni, v nobenem obdobju ni opaziti zna čilnih razlik v tveganju neHodgkinovih limfomov. Slika 58 kaže, da je v izpostavljenem obmo čju tveganje neHodgkinovih limfomov glede na belokranjsko povpre čje z leti naraš čalo. Največje je bilo v zadnjem obdobju, ko je zbolelo 8 prebivalcev tega obmo čja, pri čakovali pa bi 5 bolnikov (76 % ve čje tveganje od pri čakovanega) – razlike so v okviru pri čakovanega statisti čnega tveganja. To čne vrednosti relativnih tveganj skupaj s 95 % intervali zaupanja za posamezno obdobje in obmo čje so prikazane v Prilogi 4 tega poro čila. Slika 58. NE–HODGKINOVI LIMFOMI (C82–C85). Relativna tveganja raka s 95 % intervali zaupanja v s PCB onesnaženem obmo čju, v mejno onesnaženem obmo čju in v neonesnaženem obmo čju, 1962–2007. Slika 59 prikazuje zemljevide tveganja neHodgkinovih limfomov v 37 obmo čjih Bele krajine v treh zaporednih časovnih obdobjih: med leti 1962 in 1985, ko so se PCB v proizvodnji še aktivno uporabljali, med leti 1978–1997, ko je bila stopnja okoljske onesnaženosti najhujša in med leti 1986–2007, ko je bila uporaba PCB prepovedana. Razlike v tveganjih raka med obmo čji, ki jih opazujemo, ne sledijo mejam obmo čij, ki so bile za črtane glede na onesnaženost s PCB, prav tako na nobenem zemljevidu ne opažamo skupka območij, kjer bi bilo tveganje neHodgkinovih limfomov statisti čno zna čilno višje. Statisti čni parametri, ko ocenjujejo skupke bolezni za vsak posamezni zemljevid so v Prilogi 5 tega poro čila. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 77 Slika 59. NE–HODGKINOVI LIMFOMI (C82–C85). Ocenjen standardiziran koli čnik incidence (SIR*) v 37 obmo čjih Bele krajine v treh obdobjih: 1962–1985 (zgoraj), 1978– 1997 (sredina) in 1986–2007 (spodaj). Rde če črte ozna čujejo meje obmo čij glede na onesnaženost s PCB. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 78 ZAKLJU ČEK Ugotovitve Z geografsko opisno-korelacijsko epidemiološko raziskavo smo ocenili ogroženost z vsemi in izbranimi vrstami raka v statisti čni regiji Jugovzhodna Slovenija, v upravnih enotah Črnomelj in Metlika ter v s PCB onesnaženih obmo čjih Bele krajine v štirih časovnih obdobjih (1962–1973, 1974–1985, 1986–1997, 1998–2007). Ogroženost smo primerjali s celotno Slovenijo, regijo JV Slovenija oziroma celotno Belo krajino. Na osnovi izsledkov te analize lahko zaklju čimo: 1. Podobno kot drugod v Sloveniji, se tudi v jugovzhodni Sloveniji in Beli krajini število bolnikov z rakom od leta 1962 pove čuje. Povpre čno letno število zbolelih med leti 1998–2007 je bilo skoraj 2,5–krat ve čje kot v obdobju 1962–1973. Incidenca v Beli krajini se ne pove čuje bolj kot v sosednjih geografskih podro čjih oz. v vsej Sloveniji. Glavni razlog za takšen porast incidence je staranje prebivalstva, saj ve č kot polovica rakov nastane pri starejših od 65 let. Raziskava je pokazala, da se ve ča tudi starostno standardizirana inciden čna stopnja, kar pomeni, da je poleg staranja na incidenco vplivala tudi ve čja razširjenost dejavnikov tveganja. Ve čji razširjenosti dejavnikov tveganja lahko pripišemo slabo polovico porasta v zadnjih dvajsetih letih. 2. Tveganje, ki ga ima prebivalec ali prebivalka statisti čne regije JV Slovenija, da bo zbolel(a) za katerokoli obliko raka, je ves čas opazovanja enako povpre čnemu slovenskemu tveganju. Tveganje raka prebivalcev Bele krajine (upravni enoti Črnomelj in Metlika) je ves čas opazovanja v primerjavi s tveganjem prebivalcev celotne JV Slovenije podpovpre čno. 3. Najpogostejši raki, za katerimi zbolevajo prebivalci regije JV Slovenija in obmo čja Bele krajine so nemelanomski kožni rak, plju čni rak, rak dojke, prostate, debelega črevesa, danke ter raki glave in vratu. Seznam najpogostejših rakov in vrstni red je sicer povsem primerljiv tistemu v celotni Sloveniji. 4. V zadnjem časovnem obdobju je tako kot pri vseh rakih skupaj tudi pri ve čini najpogostejših rakov incidenca najve čja. Pri plju čnem raku in rakih glave in vratu se povpre čno letno število novozbolelih v zadnjem obdobju ne pove čuje ve č. 5. Pri analizi tveganj posameznih rakov smo ugotovili, da imajo v regiji JV Slovenija v primerjavi s celotno Slovenijo prebivalci v zadnjih 25 letih zna čilno Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 79 ve čje tveganje raka danke in plju čnega raka, nekoliko pove čano pa je tudi tveganje rakov glave in vratu. Razloge za pove čano tveganje naštetih lokacij raka moramo iskati v manj zdravih življenjskih navadah kot sta nepravilna prehrana , kajenje in čezmerno pitje alkoholnih pija č. V belokranjskih upravnih enotah Črnomelj in Metlika ni tveganje nobenega od najpogostejših rakov ve čje od regionalnega povpre čja. 6. Znotraj Bele krajine so se v posameznih obmo čjih nakazovali presežki tveganja nekaterih najpogostejših rakov (npr. presežki rakov glave in vratu v naseljih SV od Metlike). Obmo čja ve čjih tveganj se niso v nobenem primeru ujemala z mejami obmo čij glede na onesnaženost s PCB. Menimo, da so razlike v pojavljanju najpogostejših rakov znotraj Bele krajine minimalne in so posledice naklju čja. 7. V raziskavi smo posebno pozornost namenili rakom, katerih nastanek je lahko povezan z izpostavljenostjo PCB. Tako smo poleg že naštetih najpogostejših rakov analizirali še jetrnega raka, raka žol čnika in žol čevodov, raka trebušne slinavke in neHodgkinove limfome. Incidenca raka žol čnika in žol čevodov ter raka trebušne slinavke je bila tako v celotni državi, kot tudi v JV Sloveniji in v Beli krajini vseh 46 let opazovanja relativno stabilna. Nasprotno incidenca neHodgkinovih limfomov povsod strmo raste. Ve ča se tudi incidenca jetrnega raka – zanimiva je ugotovitev, da incidenca jetrnega raka v JV Sloveniji raste precej hitreje kot v ostali državi. 8. Med raki, katerih nastanek je lahko povezan z izpostavljenostjo PCB, opažamo v JV Sloveniji v primerjavi z ostalo Slovenijo v zadnjih 25 letih zna čilno ve čje tveganje jetrnega raka pri moških. Rezultati so podobni, ko primerjamo tveganje jetrnega raka pri prebivalcih Bele krajine z regionalnim povpre čjem – moški del belokranjske populacije v zadnjih 25 letih zboleva za jetrnim rakom zna čilno pogosteje. Jasnega odgovora na vprašanje o vzrokih za ve čje breme jetrnega raka v jugovzhodni Sloveniji in v Beli krajini naša raziskava ni dala. Menimo pa, da je povezava z onesnaženostjo okolja s PCB malo verjetna (glej naslednjo to čko). 9. Znotraj Bele krajine ni mogo če izpostaviti obmo čij kjer bi imeli prebivalci ve čje tveganje jetrnega raka, raka trebušne slinavke ali neHodgkinovih limfomov. Prav tako pri teh rakih v Beli krajini nismo ugotovili povezave z onesnaženostjo s PCB. Nasprotno pa je analiza pokazala, da so imeli prebivalci, ki so bivali na obmo čjih, ki so bila opredeljena kot onesnažena s PCB, ve čje tveganje raka žol čnika in žol čevodov. Tveganje je bilo najve čje med leti 1978 in 1997 in sicer izklju čno pri Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 80 ženskah. Ženske, ki so bivale v s PCB onesnaženem obmo čju, so imele v primerjavi z belokranjskim povpre čjem takrat 4,3–krat ve čje tveganje raka žol čnika in žol čevodov. Ker je tveganje prebivalk onesnaženega podro čja v zadnjih desetih letih padlo pod belokranjsko povpre čje, lahko s precej veliko zanesljivostjo predvidevamo, da je presežek zbolelih že dosegel vrh in tako v naslednjih letih v Beli krajini novih primerov rakov žol čnika in žol čevodov, ki bi bili posledica izpostavljenosti PCB v bivalnem okolju, ni pričakovati. Sklepi  Med najpogostejšimi raki imajo prebivalci jugovzhodne Slovenije in Bele krajine v primerjavo s celotno državo pove čano tveganje raka danke in plju čnega raka. Za zmanjšanje incidence teh rakov priporo čamo spodbujanje zdravega življenjskega sloga in opuš čanje škodljivih vedenj.  Moški v Beli krajini, kot tudi v celotni regiji, imajo od leta 1986 pove čano tveganje jetrnega raka. Ve čjega števila zbolelih ne moremo povezovati z onesnaženostjo okolja s PCB. Glede na to, da je najpomembnejši dejavnik tveganja jetrnega raka alkoholna ciroza, predlagamo najprej raziskavo pivskih navad v tem podro čju in glede na izsledke, uvajanje programov za prepre čevanje tveganega in škodljivega pitja alkoholnih pija č.  Ženske, ki so prebivale v s PCB onesnaženih obmo čjih, so imele med leti 1978 in 1997 zna čilno ve čje tveganje raka žol čnikov in žol čevodov.  Na podlagi analize lahko s precej veliko zanesljivostjo predvidevamo, da je presežek zbolelih za rakom žol čnika in žol čevodov že dosegel vrh in tako v naslednjih letih v Beli krajini novih primerov teh rakov, ki bi bili posledica izpostavljenosti PCB v bivalnem okolju, ni pri čakovati. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 81 PRILOGE Priloga 1. Seznam naselij in klju č do združitve naselij v obmo čja. Ob čina Naselje Oznaka naselja Oznaka obmo čja Onesnaženost ČRNOMELJ ADLEŠI ČI 1 324 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ BALKOVCI 2 325 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ BEDENJ 3 319 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ BEL ČJI VRH 4 318 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ BISTRICA 5 32 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ BLATNIK PRI ČRNOMLJU 7 37 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ BOJANCI 8 319 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ BRDARCI 9 318 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ BREG PRI SINJEM VRHU 10 320 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ BREZNIK 13 313 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ BUTORAJ 17 314 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ CERKVIŠ ČE 18 311 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ ČREŠNJEVEC PRI DRAGATUŠU 20 318 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ ČRNOMELJ 23 39 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ ČUDNO SELO 24 315 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ DALNJE NJIVE 25 320 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ DAMELJ 26 320 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ DE ČINA 27 320 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ DESINEC 28 315 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ DESKOVA VAS 29 317 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ DOBLI ČE 30 35 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ DOBLI ČKA GORA 31 35 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ DOLENJA PODGORA 32 35 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ DOLENJA VAS PRI ČRNOMLJU 33 311 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ DOLENJCI 34 319 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ DOLENJI RADENCI 35 320 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ DOLENJI SUHOR PRI VINICI 36 318 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ DOLNJA PAKA 37 37 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ DRAGA PRI SINJEM VRHU 38 320 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ DRAGATUŠ 39 314 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ DRAGOŠI 40 316 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ DRAGOVANJA VAS 41 313 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ DRENOVEC 42 322 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ DREŽNIK 43 321 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ FU ČKOVCI 44 316 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ GOLEK 46 313 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ GOLEK PRI VINICI 47 323 Ni onesnaženo s PCB Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 82 Ob čina Naselje Oznaka naselja Oznaka obmo čja Onesnaženost ČRNOMELJ GORENJA PODGORA 48 35 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ GORENJCI PRI ADLEŠI ČIH 49 324 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ GORENJI RADENCI 50 320 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ GORICA 51 320 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ GORNJA PAKA 52 33 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ GORNJI SUHOR PRI VINICI 54 318 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ GRIBLJE 56 316 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ GRI Č PRI DOBLI ČAH 57 35 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ HRAST PRI VINICI 58 321 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ HRIB 225 320 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ JANKOVI ČI 61 319 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ JELŠEVNIK 62 37 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ JERNEJA VAS 63 35 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ KANIŽARICA 65 38 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ KNEŽINA 66 318 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ KOT OB KOLPI 68 317 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ KOT PRI DAMLJU 223 320 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ KOVA ČA VAS 69 317 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ KOVA ČJI GRAD 70 320 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ KVASICA 73 313 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ LOKVE 75 34 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ MALA LAHINJA 76 318 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ MALA SELA 77 324 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ MALI NERAJEC 78 318 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ MARINDOL 80 324 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ MAVRLEN 82 37 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ MIHELJA VAS 83 33 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ MIKLARJI 84 32 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ MILI ČI 85 324 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ MO ČILE 86 317 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ NAKLO 88 32 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ NOVA LIPA 90 321 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ OBRH PRI DRAGATUŠU 91 317 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ OGULIN 92 323 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ OTOVEC 96 33 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ PAUNOVI ČI 97 325 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ PAVI ČI ČI 228 311 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ PERUDINA 98 321 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ PETROVA VAS 99 33 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ POBREŽJE 101 319 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ PODKLANEC 102 323 Ni onesnaženo s PCB Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 83 Ob čina Naselje Oznaka naselja Oznaka obmo čja Onesnaženost ČRNOMELJ PODLOG 103 314 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ PRELESJE 108 317 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ PRELOKA 110 325 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ PRIBINCI 111 319 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ PURGA 114 319 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ PUSTI GRADEC 115 318 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ RIM 227 319 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ RODINE 116 32 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ ROŽANEC 117 33 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ ROŽI Č VRH 118 32 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ RU ČETNA VAS 120 33 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ SE ČJE SELO 121 322 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ SELA PRI DRAGATUŠU 122 313 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ SELA PRI OTOVCU 123 33 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ SELCE PRI ŠPEHARJIH 224 320 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ SINJI VRH 126 320 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ SODEVCI 127 317 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ SREDNJI RADENCI 131 320 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ STARA LIPA 132 321 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ STARI TRG OB KOLPI 133 317 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ STRAŽNJI VRH 136 32 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ SVIBNIK 137 37 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ ŠIPEK 138 318 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ ŠPEHARJI 139 320 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ TAL ČJI VRH 141 32 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ TAN ČA GORA 142 313 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ TRIBU ČE 144 315 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ TUŠEV DOL 145 32 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ U ČAKOVCI 146 322 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ VELIKA LAHINJA 147 314 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ VELIKA SELA 148 319 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ VELIKI NERAJEC 149 318 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ VINICA 150 323 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ VOJNA VAS 152 315 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ VRANOVI ČI 153 210 Mejno onesnaženo s PCB ČRNOMELJ VRHOVCI 155 324 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ VUKOVCI 156 320 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ ZAGOZDAC 157 35 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ ZAJ ČJI VRH 158 32 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ ZAPUDJE 159 317 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ ZASTAVA 160 311 Ni onesnaženo s PCB Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 84 Ob čina Naselje Oznaka naselja Oznaka obmo čja Onesnaženost ČRNOMELJ ZILJE 161 325 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ ZORENCI 162 314 Ni onesnaženo s PCB ČRNOMELJ ŽUNI ČI 163 324 Ni onesnaženo s PCB METLIKA BERE ČA VAS 164 23 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA BOGINJA VAS 165 311 Ni onesnaženo s PCB METLIKA BOJANJA VAS 166 25 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA BOLDRAŽ 167 25 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA BORŠT 168 312 Ni onesnaženo s PCB METLIKA BOŽAKOVO 169 26 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA BOŽI Č VRH 170 21 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA BREZOVICA PRI METLIKI 171 23 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA BUŠINJA VAS 172 23 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA ČURILE 173 24 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA DOLE 174 21 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA DOLNJA LOKVICA 175 22 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA DOLNJE DOBRAVICE 176 29 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA DOLNJI SUHOR PRI METLIKI 177 23 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA DRAGE 178 21 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA DRAGOMLJA VAS 179 22 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA DRAŠI ČI 180 26 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA GERŠI ČI 181 29 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA GORNJA LOKVICA 182 22 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA GORNJE DOBRAVICE 183 29 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA GORNJI SUHOR PRI METLIKI 184 21 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA GRABROVEC 185 24 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA GRADAC 186 210 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA GRM PRI PODZEMLJU 187 312 Ni onesnaženo s PCB METLIKA HRAST PRI JUGORJU 188 21 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA JUGORJE PRI METLIKI 189 21 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA KAMENICA 190 26 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA KAPLJIŠ ČE 191 312 Ni onesnaženo s PCB METLIKA KLOŠTER 192 210 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA KRASINEC 193 311 Ni onesnaženo s PCB METLIKA KRAŠNJI VRH 194 25 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA KRIVOGLAVICE 195 29 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA KRIŽEVSKA VAS 196 29 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA KRMA ČINA 197 26 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA MA ČKOVEC PRI SUHORJU 198 21 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA MALO LEŠ ČE 199 24 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA METLIKA 200 28 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA MLAKE 201 311 Ni onesnaženo s PCB Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 85 Ob čina Naselje Oznaka naselja Oznaka obmo čja Onesnaženost METLIKA OKLJUKA 202 210 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA OTOK 203 312 Ni onesnaženo s PCB METLIKA PODZEMELJ 204 312 Ni onesnaženo s PCB METLIKA PRILOZJE 205 311 Ni onesnaženo s PCB METLIKA PRIMOSTEK 206 29 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA RADOŠI 207 25 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA RADOVICA 208 25 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA RADOVI ČI 209 27 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA RAKOVEC 210 26 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA RAVNACE 211 21 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA ROSALNICE 212 27 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA SELA PRI JUGORJU 213 21 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA SLAMNA VAS 214 24 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA SVRŽAKI 215 24 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA ŠKEMLJEVEC 216 21 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA ŠKRILJE 217 312 Ni onesnaženo s PCB METLIKA TRNOVEC 218 22 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA VIDOŠI ČI 219 26 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA ZEMELJ 220 312 Ni onesnaženo s PCB METLIKA ŽELEBEJ 221 27 Mejno onesnaženo s PCB METLIKA ŽELEZNIKI 222 26 Mejno onesnaženo s PCB SEMI Č BLATNIK PRI ČRMOŠNJICAH 6 31 Ni onesnaženo s PCB SEMI Č BREZJE PRI ROŽNEM DOLU 11 31 Ni onesnaženo s PCB SEMI Č BREZJE PRI VINJEM VRHU 12 14 Onesnaženo s PCB SEMI Č BREZOVA REBER 14 11 Onesnaženo s PCB SEMI Č BREZOVICA PRI ČRMOŠNJICAH 15 31 Ni onesnaženo s PCB SEMI Č BRSTOVEC 16 14 Onesnaženo s PCB SEMI Č CEROVEC PRI ČREŠNJEVCU 19 13 Onesnaženo s PCB SEMI Č ČREŠNJEVEC PRI SEMI ČU 21 13 Onesnaženo s PCB SEMI Č ČRMOŠNJICE 22 31 Ni onesnaženo s PCB SEMI Č GABER PRI ČRMOŠNJICAH 45 31 Ni onesnaženo s PCB SEMI Č GORNJE LAZE 53 31 Ni onesnaženo s PCB SEMI Č GRADNIK 55 13 Onesnaženo s PCB SEMI Č HRIB PRI CEROVCU 59 13 Onesnaženo s PCB SEMI Č HRIB PRI ROŽNEM DOLU 60 31 Ni onesnaženo s PCB SEMI Č KAL 64 11 Onesnaženo s PCB SEMI Č KOMARNA VAS 67 31 Ni onesnaženo s PCB SEMI Č KRUPA 71 14 Onesnaženo s PCB SEMI Č KRVAV ČJI VRH 72 13 Onesnaženo s PCB SEMI Č LIPOVEC 74 14 Onesnaženo s PCB SEMI Č MALINE PRI ŠTREKLJEVCU 79 11 Onesnaženo s PCB Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 86 Ob čina Naselje Oznaka naselja Oznaka obmo čja Onesnaženost SEMI Č MAŠELJ 81 31 Ni onesnaženo s PCB SEMI Č MOVERNA VAS 87 14 Onesnaženo s PCB SEMI Č NESTOPLJA VAS 89 14 Onesnaženo s PCB SEMI Č OMOTA 93 13 Onesnaženo s PCB SEMI Č OSKORŠNICA 94 13 Onesnaženo s PCB SEMI Č OSOJNIK 95 11 Onesnaženo s PCB SEMI Č PLANINA 100 31 Ni onesnaženo s PCB SEMI Č PODREBER 104 11 Onesnaženo s PCB SEMI Č POTOKI 105 31 Ni onesnaženo s PCB SEMI Č PRAPRO ČE 106 11 Onesnaženo s PCB SEMI Č PRAPROT 107 14 Onesnaženo s PCB SEMI Č PRELOGE 109 31 Ni onesnaženo s PCB SEMI Č PRIBIŠJE 112 31 Ni onesnaženo s PCB SEMI Č PUGLED 113 14 Onesnaženo s PCB SEMI Č ROŽNI DOL 119 31 Ni onesnaženo s PCB SEMI Č SELA PRI VR ČICAH 124 31 Ni onesnaženo s PCB SEMI Č SEMI Č 125 12 Onesnaženo s PCB SEMI Č SODJI VRH 128 11 Onesnaženo s PCB SEMI Č SOVINEK 226 14 Onesnaženo s PCB SEMI Č SREDGORA 129 31 Ni onesnaženo s PCB SEMI Č SREDNJA VAS 130 31 Ni onesnaženo s PCB SEMI Č STARIHOV VRH 134 14 Onesnaženo s PCB SEMI Č STRANSKA VAS PRI SEMI ČU 135 14 Onesnaženo s PCB SEMI Č ŠTREKLJEVEC 140 11 Onesnaženo s PCB SEMI Č TREBNJI VRH 143 14 Onesnaženo s PCB SEMI Č VINJI VRH PRI SEMI ČU 151 14 Onesnaženo s PCB SEMI Č VR ČICE 154 31 Ni onesnaženo s PCB Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 87 Priloga 2. Standardiziran koli čnik incidence (SIR) obravnavanih rakov v posameznih statisti čnih regijah in obdobjih, 1962–2007. Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 88 Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 89 Priloga 3. Standardiziran koli čnik incidence (SIR) obravnavanih rakov v posameznih upravnih enotah in obdobjih, 1962–2007. OBDOBJE ČRNOMELJ KO ČEVJE METLIKA NOVO MESTO RIBNICA TREBNJE Vsi raki; C00–C96 1962–1973 0,90 1,24 1,00 0,93 1,18 0,95 1974–1985 0,92 1,17 0,96 0,98 1,04 0,98 1986–1997 1,00 0,96 0,97 1,01 0,99 1,03 1998–2007 0,93 1,03 0,98 1,01 1,06 0,96 Plju ča; C33,C34 1962–1973 1,15 1,36 0,94 0,92 1,11 0,73 1974–1985 1,07 1,38 0,81 0,92 1,01 0,87 1986–1997 0,92 1,30 0,80 0,92 0,99 1,12 1998–2007 0,80 1,45 0,90 0,93 1,38 0,71 Dojka; C50 1962–1973 0,87 1,17 0,94 0,94 1,11 1,11 1974–1985 0,87 1,14 0,99 0,98 1,04 1,04 1986–1997 1,15 0,91 0,96 1,04 0,95 0,86 1998–2007 0,94 1,00 1,02 1,01 1,17 0,89 Prostata; C61 1962–1973 1,05 1,63 1,72 0,82 1,07 0,57 1974–1985 1,05 1,12 0,82 0,90 1,46 0,80 1986–1997 0,85 0,58 1,30 1,14 0,78 1,31 1998–2007 0,90 1,15 0,78 0,96 1,38 0,87 Debelo črevo; C18 1962–1973 0,61 0,38 1,34 1,37 1,29 0,57 1974–1985 0,86 1,25 1,08 0,96 0,90 1,07 1986–1997 1,02 1,05 0,61 1,08 0,96 0,90 1998–2007 0,94 1,03 0,96 1,05 0,71 1,11 Danka; C19–C21 1962–1973 1,38 1,16 0,73 0,83 0,63 1,34 1974–1985 0,91 0,83 1,46 1,10 0,55 1,09 1986–1997 1,29 0,51 1,03 1,07 0,60 1,31 1998–2007 1,08 0,82 1,31 0,96 0,74 1,29 Usta in žrelo; C00–C14, C30–C32 1962–1973 0,70 1,45 0,98 0,99 0,81 1,10 1974–1985 0,99 1,00 1,37 0,88 0,69 1,41 1986–1997 0,96 0,82 1,34 0,97 1,08 1,13 1998–2007 0,64 1,23 1,05 1,10 0,79 0,92 Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 90 OBDOBJE ČRNOMELJ KO ČEVJE METLIKA NOVO MESTO RIBNICA TREBNJE Jetra; C22 1962–1973 1,20 0,65 1,06 1,11 1,45 0,43 1974–1985 1,23 0,83 1,13 1,14 0,46 0,90 1986–1997 1,15 0,98 0,95 1,08 0,68 0,89 1998–2007 1,27 0,64 1,30 1,01 0,72 1,14 Žol čnik in žol čevodi; C22,C23 1962–1973 1,75 0,51 1,49 0,77 1,53 0,62 1974–1985 0,97 1,16 0,82 1,15 0,99 0,59 1986–1997 0,92 0,30 0,49 1,24 1,10 1,27 1998–2007 1,04 1,00 0,36 1,14 0,75 1,00 Trebušna slinavka; C25 1962–1973 1,24 0,85 1,51 0,99 0,71 0,91 1974–1985 1,04 0,80 0,94 1,09 0,69 1,16 1986–1997 1,11 1,13 1,45 0,88 0,99 0,89 1998–2007 1,02 1,00 0,88 1,19 0,77 0,59 neHodgkinovi limfomi; C82–C85 1962–1973 0,78 2,08 1,20 0,87 1,06 0,50 1974–1985 1,18 1,24 0,71 0,82 1,04 1,20 1986–1997 0,81 1,38 0,47 0,87 1,52 1,06 1998–2007 1,16 0,77 0,76 1,03 1,34 0,83 Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 91 Priloga 4. Standardiziran koli čnik incidence (SIR) s 95 % intervalom zaupanja obravnavanih rakov po časovnih obdobjih in obmo čju izpostavljenosti, 1962–2007. OBDOBJE ONESNAŽENO OBMO ČJE MEJNO ONESNAŽENO OBMO ČJE NEONESNAŽENO OBMO ČJE SIR 95 % interval zaupanja SIR 95 % interval zaupanja SIR 95 % interval zaupanja Vsi raki; C00–C96 1962–1973 1,05 0,82–1,33 0,95 0,80–1,12 1,01 0,90–1,13 1974–1985 1,12 0,90–1,36 0,97 0,84–1,11 0,99 0,90–1,09 1986–1997 1,07 0,91–1,27 0,99 0,88–1,11 0,99 0,90–1,05 1998–2007 0,98 0,83–1,15 1,04 0,93–1,15 0,99 0,92–1,06 Plju ča; C33,C34 1962–1973 1,28 0,66–2,24 0,60 0,31–1,85 1,12 0,83–1,48 1974–1985 1,10 0,61–1,81 0,75 0,49–1,11 1,10 0,87–1,37 1986–1997 1,29 0,79–1,99 0,96 0,68–1,33 1,09 0,87–1,64 1998–2007 1,05 0,61–1,68 1,10 0,78–1,50 0,94 0,94–1,19 Dojka; C50 1962–1973 1,07 0,39–2,33 1,04 0,54–1,82 0,97 0,62–1,44 1974–1985 1,65 0,88–2,83 0,96 0,57–1,51 0,89 0,61–1,24 1986–1997 0,96 0,53–1,62 0,86 0,58–1,23 1,07 0,85–1,34 1998–2007 1,65 0,88–2,83 0,96 0,57–1,51 0,89 0,61–1,24 Prostata; C61 1962–1973 0,89 0,19–2,62 1,65 0,85–2,88 0,75 0,40–1,28 1974–1985 0,44 0,05–1,58 0,69 0,30–1,35 1,25 0,85–1,78 1986–1997 0,49 0,10–1,43 1,38 0,88–2,07 0,92 0,65–1,27 1998–2007 1,11 0,53–2,03 0,87 0,52–1,38 1,03 0,77–1,36 Debelo črevo; C18 1962–1973 0,64 0,02–3,57 1,52 0,49–3,54 0,84 0,31–1,83 1974–1985 0,95 0,20–2,77 1,02 0,44–2,01 1,00 0,57–1,63 1986–1997 0,89 0,33–1,94 0,75 0,39–1,30 1,14 0,81–1,55 1998–2007 0,82 0,35–1,61 0,96 0,60–1,47 1,05 0,78–1,38 Danka; C19–C21 1962–1973 1,03 0,28–2,63 0,48 0,13–1,24 1,23 0,77–1,78 1974–1985 1,30 0,60–2,48 1,30 0,81–1,97 0,80 0,53–1,15 1986–1997 1,34 0,75–2,21 0,85 0,54–1,28 1,00 0,76–1,30 1998–2007 1,33 0,76–2,16 1,12 0,75–1,59 0,88 0,65–1,15 Usta in žrelo; C00–C14, C30– C32 1962–1973 1,27 0,35–3,26 1,17 0,50–2,30 0,87 0,46–1,84 1974–1985 1,40 0,70–2,50 1,25 0,79–1,78 0,81 0,56–1,14 1986–1997 0,95 0,43–1,80 1,34 0,91–1,92 0,85 0,61–1,15 1998–2007 0,65 0,18–1,66 1,24 0,74–1,96 0,95 0,63–1,38 Jetra; C22 1962–1973 0,00 0–0 1,17 0,14–4,22 1,12 0,31–2,88 1974–1985 1,84 0,22–6,69 0,77 0,09–2,79 0,94 0,31–2,19 1986–1997 0,46 0,01–2,75 0,81 0,22–2,07 1,19 0,64–2,04 1998–2007 1,71 0,69–3,25 0,77 0,31–1,85 0,96 0,58–1,50 Žol čnik in žol čevodi; C22,C23 1962–1973 1,45 0,30–4,22 0,91 0,25–2,33 0,95 0,43–1,79 1974–1985 2,48 0,68–6,63 0,81 0,17–2,36 0,78 0,29–1,70 1986–1997 3,20 1,18–6,98 0,70 0,14–2,04 0,71 0,29–1,47 1998–2007 0,00 0–0 0,47 0,06–1,68 1,44 0,79–2,41 Trebušna slinavka; C25 1962–1973 0,00 0–0 1,30 0,35–3,33 1,07 0,43–2,20 1974–1985 2,00 0,55–5,12 1,03 0,33–2,40 0,79 0,34–1,55 1986–1997 0,67 0,14–1,97 1,36 0,76–2,25 0,89 0,55–1,36 1998–2007 0,49 0,06–1,77 0,76 0,31–1,57 1,21 0,78–1,78 neHodgkinovi limfomi; C82–C85 1962–1973 0,00 0–0 1,50 0,18–5,39 1,00 0,21–2,91 1974–1985 1,18 0,14–4,25 0,74 0,15–2,18 1,09 0,50–2,70 1986–1997 1,38 0,29–4,04 0,56 0,12–1,64 1,13 0,60–1,94 1998–2007 1,76 0,76–3,46 0,78 0,34–1,54 0,95 0,59–1,45 Geografska analiza incidence raka v Beli krajini in okolici Ugotavljanje morebitnega presežka incidence raka zaradi izpostavljenosti PCB–jem 92 Priloga 5. Vrednosti razmerja med variabilnostjo prostorsko odvisne komponente in celotno variabilnostjo (FRAC_VAR) na zemljevidih izbranih rakov v posameznih obmo čjih. Bele krajine, 1962-2007. RAK OBDOBJE FRAC_VAR Vsi raki; C00-C96 1962-1985 0,070  1978-1997 0,340  1986-2007 0,135  Plju ča; C33,C34 1962-1985 0,488  1978-1997 0,432  1986-2007 0,586  Dojka; C50 1962-1985 0,641  1978-1997 0,247  1986-2007 0,498  Prostata; C61 1962-1985 0,019  1978-1997 0,177  1986-2007 0,212  Debelo črevo; C18 1962-1985 0,630  1978-1997 0,497  1986-2007 0,460  Danka; C19-C21 1962-1985 0,480  1978-1997 0,554  1986-2007 0,186  Usta in žrelo; C00–C14, C30–C32 1962-1985 0,466  1978-1997 0,532  1986-2007 0,692  Jetra; C22 1962-1985 0,308  1978-1997 0,311  1986-2007 0,245  Žol čnik in žol čevodi; C23,C24 1962-1985 0,333  1978-1997 0,360  1986-2007 0,649  Trebušna slinavka; C25 1962-1985 0,675  1978-1997 0,132  1986-2007 0,522  neHodgkinovi limfomi; C82-C85 1962-1985 0,495  1978-1997 0,377  1986-2007 0,488