2000. (Božična vizija.) Spisal Iran Iranovič. Odzvonilo je »Zdravo Marijo". Zunaj je brila ostra burja in naletaval droban, suh sneg. Sklenil sem, da ostanem letos doma, da doraa obhajam božični večer, sam med štirimi stenami; dobil sem pač več vabil, da naj gotovo pridem v to in to družino. Toda s temi vabili sem zanetil ogenj v peči, ki je kmalu veselo skakal od suhega do suhega polena ter razjezil s tem peč tako, da se nisem upal blizu nje. V sobi je kmalu vladala ona dobrodejna gorkota, katero tako radi imamo, kadar burja vriska okrog ogla. Dolgo časa nisem znal, kaj naj pričnem. Preraetavati in pregledavati sera jel letošnje letnike raznih naših časopisov, toda zaman, tešila nisem našel. Pričel sern se že kesati, zakaj sera ostal doraa, ter pričel urnih korakov korakati po sobi. A sedaj sem šele opazil, da nisem prižgal lučic pri jaslicah. Ker smo doma vsako leto napravljali jaslice, sem i jaz obdržal to navado, da moram imeti vsako leto narejen spomin na rojstvo Odrešenikovo. Polastil se me je nekak blažen mir. Da se še bolj spomnim tega večera, zakurim v samovaru in v kratkem času sera pil oaj, prav na ruski.način kuhan. Na to primaknem star, a vkljub starosti še vedno jako raehak naslanjač prav pred jaslice, ki me sprejme ječaje v svoje naročje. In zamislil sem se . . . Polastila se rae je nekaka omamljivost, okolo srca sem pa obcutil ono čudno čustvo, ki se zamore pač samo čutiti, a nikakor pa ne opisati. Pastirci in ovčice so prihajali večji in vecji, in raoje uho je hotelo slišati čarobno petje nebeških krilatcev. In ko sera se ozrl v hlev, sem videl nebeško mater, kako je z edino materi znano skrbljivostjo in ljubeznijo sledila vsakemu migljaju nebeškega deteta. Sedaj je pristopil angel, ki je ravno kar oznanjeval pastircem veselo novico, v vsi svoji nebeški krasoti k meni, položil svojo roko na mojo glavo, rekoč: »Večni Ti je podelil danes posebno milost. Izpolni se Ti takoj ena želja, samo izgovori jo." Nebeški prebivalec rne je spravil v zadrego. — Kaj naj si vendar želim? Sto in sto želja mi je raahoma zarojilo v glavi. nIzpolni se Ti takoj ena želja!" mi je vršalo po ušesih. Ker je pa pravilo raojemu življenju to — saj sem uoitelj — da je edino le tisti srečen, ki najmanj potrebuje na svetu, sera padel na kolena pred nebeško dete in vzkliknil: »Neskončno dobri, ker je Tvoji vsegamogočnosti vse mogoče, rni dovoli samo en pogled v prihodnost, da viditn, kako bo slovensko šolstvo črez sto let!" Nebeško dete je uprlo vame svoje mile oči, se komaj vidno nasmehnilo ter zamahnilo naraah z obema ročicama. ln nebeški angel mi je šepnil v uho: ,,Uslišan si!" — — Prostrana soba, krasno slikana. V sredi sobe miza in okrog stoli. Na stenah polno slik. ,,Kje sem?fa vprašara svojega spremljevalca. — nV posvetovalni sobi učiteljske ,,Zaveze"!" odgovori spreraljevalec Pregledavati sern jel razne podobe na steni. Vsa moja pozornost se je pa takoj obrnila na sliko, ki je visela na nasprotni steni vrat. Bila je v krasnem okvirju, ali zakrita z tankim pregrinjalom in precej otemnela. Privzdignil sem zagrinjalo in ostrmel sern, zakaj bral sem pod sliko: Upravni odbor BZaveze slovenskih učiteljskih društev" ob nje desetletnici, dne 1. velikega srpana 1898 Spoznal sem vas, ve pregrešne duše, ki ste toliko gorja učinile pred dobrimi sto leti na lepi slovenski zeralji ter zavedle slovensko učiteljstvo na pot pogubIjenja in liberalne sužnosti. Pristopil sem k drugi sliki. Lepa, petnadstropna hiša, na nji spodaj pa je bil napis: Uciteljski konvikt, združen z učiteljskim domom. Vzdihnil sem. Torej vendarle. . . ,,Kje je pa zidan ta učiteljski konvikt?" vprašara nebeškega spremljevalca. ,,Dragi!" mi odgovori ta, ,,čudna so pota Gospodova! Tvojemu vprašanju težko odgovorim; pa ker imam povelje od Najvišjega, naj Ti povem. Ta učiteljski konvikt je zidan na onern prostoru, kjer je hotel Tebi dobro znani slovenski vladika postaviti katoliško gimnazijo. Toda v svoji zadnji volji je izrazil željo, da se ta prostor prepusti slovenskira učiteljem brezplačno v naraen, da postavijo na njem svoj potrebni konvikt in to v zadošoenje krivice, ki jo je povzročil s svojira pastirskim listora 1. 1899." ,,Srčna Ti hvala za pojasnilo", izpregovorira spremljevalcu. — —  Stopim v drugo sobo. Okrog in okrog do stropa police in na njih knjiga pri knjigi. »Gotovo »Zavezina" Organizacija uciteljstva. i. Vsak človek, ki nastopa danes v javnem življenju, raora pozdravljati z veseljem stremljenje učiteljstva po samostojni organizaciji. S posebnira veseljem navdaja vsakega rodoljuba to, da je učiteljstvo pri svojera nastopu seglo takoj črez rneje posameznih kronovin, da je bilo učiteljstvo ono, katero je prvo obistinilo zedinjeno našo doraovino. ,,Zaveza slovenskih učiteljskih drustev" ne obsega danes ne-le Kraujske, ampak tudi Koroško, Štajersko, Primorsko, razteza se že po hrvaški Istri. Učitelji pri svoji organizaciji poudarjajo pred vsera strokovno organizacijo. Kakor je po eni strani opravičeno to, da se hočejo učitelji omejiti na strokovno učiteljsko organizacijo, tako pa daje to po drugi strani mnogo pomislekov, ali ni to stremljenje vendarle preskromno. Govore o papežu Leonu XIII., da je pri svojem nastopu na cerkveni prestol izustil besede duhovščini: »Stopite raed prosto Ijudstvo, lotite se javnega dela med njim!" Gotovo kaže ta nastop vrhovnega cerkvenega vladike, da je uvidel, kako brezplodno je razvijati le gole abstraktne teorije in se pri tern zaklepati v svoje župuišče. Vpliv klerikalcev je jel pojemati pretekla desetletla samo zavoljo tega, ker se je preveč poudarjalo stanovsko stališče in izrečno tirjalo nadvladje duhovne hierarhije nad drugirai stanovi, in to je bila temeljna napaka, katera je pokazala po vseh evropejskih državah neugodne posledice za duhovščino samo. BAko hočete vladati nad ljudmi, raorate stopiti raed nje, ako hočete biti vrhovni voditelji d r u g i h s t a n o v , p o t e rn ne smetejavno proglašati le koristi svojega stanu." Razumeli so ga mladi gospodje kaplani po širni Evropi, in začelo se je živahno socijalno gibanje,. Kaplan in župnik sta stopila rned delavca, raed kraeta, raed obrtnika, sta mu jela propovedovati na javnih prostorih, na shodih, kako je treba dvigniti koristi delavstva, kmetijstva, obrtništva — a o sebi nista govorila. In truma ljudstva se oklepa novih propovednikov. V središču naše države, v stolnem mestu Dunaju, so podrli zmagonosno v najkrajšem času dozdevno nepremagljive politiške nasprotnike. Tudi v naši ožji domovini si je pridobila duhovščina politične vsebine s tera, da je opustilo prejšnje teoretično stališče ,,Rimskega Katolika" in da se danes sraatra voditeljem in buditeljem kmetijstva, delavstva in obrtništva. Tembolj je bil osiguran med Slovenci uspeh duhovščine, ker se ves naš narod ne sestavlja skoraj iz drugih stanov nego iz kmetovalcev, delavcev in rnanjših obrtnikov, ker pri nas ni se kapitalistov, n\ veleposesti, ni velike trgovine in je povsod občutno malo posvetne inteligence. To vse raorajo imeti učitelji pred očmi, kadar hočejo izvesti krepko svojo stanovsko organizacijo. Učitelj se ne sme trgatl od ostalih stanov, ne srae poudarjati le strokovne izobrazbe, strokovne organizacije, organizacije učiteljskega stanu kot takega. Slovensko narodno učiteljstvo se mora organizovati tako, dačutivedno, daje eno prvih činiteljev našega narodnega življenja in da je ono v prvi vrsti poklicano, da tudi vjavnem ž i v 1 j e n j u v p 1 i v a. Kakor vsakega rodoljuba z veseljern navdaja, da se učiteljstvo združuje širom vse slovenske domovine, da hoče postajati vedno krepkejše in krepkejše, tako se mora tudi poudarjati nedostatek v organizaciji, da se ta premalo ozira na ostale stanove. Naj se trudi učitelj kolikor hoce. da izvede svojo strokovno organizacijo, nikdar ne pride do onega uspeba, ki si ga iŠče. Ako hočeš biti deležen politične moci, moraš biti deležen tudi političnega d e 1 a ! Tega dela pa boš deležen, ako prestopiš meje strokovne svoje izobrazbe in ako se učiš za javno delo. Danes vabi politiški in gospodarski položaj učiteljstvo na vsestransko delo. Kakor se je lotila duhovščina agitacije med delavci, obrtniki in kmetovalci, ne poudarjaje svojega pravega načela, marveč iskaje in kazaje na gospodarski napredek, na materijalno izboljšanje; kakor je ona ravno po tem nastopu prišla do vpliva in moči, tako je tudi dana mogočnost učiteljem, da postane važen, da, celo najvažnejši faktor v gospodarski organizaciji. Imefci morajo pred očmi profesorja Masaiyka tako zvano wdrobno delo", delo v občini. Gloveka boljše izobrazbe v naših krajih sta duhovnik in učitelj. Malo obrtnikov in trgovcev je po naših vaseh dovolj veščih, da bi tvorili društveno načelstvo. Brez duhovnika je malokje mogoča gospodarska zadruga, konsumno društvo, posojilnica i. t. d. Zakaj pa stoji učiteljstvo ob strani, kadar duhovnik prevzame vodstvo vseh teh prvotnih gospodarskih organizmov? Ali ni dolžnost učitelja, da se sam vdeležuje teh organizmov narodnega gospodarstva? x\ko pa hoče vplivati in stopiti na stran duhovniku, se mora sara pripraviti za uspešen nastop. Uoitelj se mora baviti z gospodarskim vprašanjem, ki je danes na dnevnem redu, mora proučevati zadružniško, kmetijsko, obrtniško in delavsko vprašanje. Lahko rečemo, da je prišla duhovščina tako nanagloma in tako natihoma do uspehov tudi zavoljo tega, ker se vaški učitelj ni bavil z iraenovanirai vprašanji. Ostajal je učitelj v šoli, ali izven šole ni se sraatral poklicanim, da bi vplival na gospodarja, obrtnika in kraetovalca. Zato se je čutil učitelj naenkrat ob strani, in kakor je rasla moč duhovnika v občini, tako je padala njegova, kakor se je družil kmet, obrtnik in delavec okolo župnika, tako je isti njega zapuščal. Tako gotovo je pa, da bi se ti občani družili okolo njega, ako bi bil pripravljal sistematično delo med njimi. Zakaj pa je toliko posojilnic danes po vsem Slovenskem v rokah župnikov, ako ne zato, ker se učitelj ni bavil s tem vprašanjem ? Ali je pa morda očitati učitelju, ako tudi izven šole dela v denarnera zavodu svoje domače vasi ? Gotovo se rau bo očitalo od one strani, kateri bo s svojim naraščajočira vplivom na poti. Pravico ima učitelj, da, celo dolžnost ima, da ravno on, in to bolj kakor župnik, v občini, katera rau je izročena, tudi izven šole vpliva na kmeta, obrtnika, kmetovalca in delavca, da jih druži v gospodarska, obrtniška. delavska društva — pod načeli svobode in napredka. last, nje knjižnica?" — »Pogodil si", mi odvrne rnoj razlagatelj. Zamislil sem se. Moj spremljevalec me strese za ramo in pravi: ,,Hodiva dalje; tu ne moreva biti, sedaj imajo tu svojo sejo." — „Ali ne raorera prisostovati temu zborovanju?" — ,,Lahko, samo miren bodi in stopi v ta-le kot; jaz stopim pred Te, in nihče Te ne bo videl, a Ti boš vse lahko opazoval." — Pok — strasno zagrmi. Predramira se iz svojih sanj;  preplašen planem kvišku. stari naslanjač se preobrne po sobi s tako silo, da rau odleti ena noga. Bil sera pri popolni zavesti. Pregledam po sobi, kaj je povzročilo tak pok. Na omari zapazim preobrnjeno steklenico, iz katere vre domači šampanjec, šumeči Prosekar. Poslal mi ga je prijatelj za praznike. in vino je vrglo zaraašek iz nje . . . Hitro pograbim steklenico, iztočim vino v kozarec in ga izpijera na zdravje lepši uciteljski bodočnosti in na zdravje onemu učiteljstvu, ki je dobre volje.