stejši ljudje. In vagoni! Sedaj ima že tretji razred naslonjala iz usnja, oddelke pa za štiri osebe.
Iz Geneve sem se peljal s precej umazano cestno železnico — menda francoski vpliv — v Fernev-Voltaire, nekdanje bivališče velikega Francoza. Potem sem si ogledal mesto, znamenitosti, cerkve, muzeje in kar je še takega podobnega, tudi rojstno hišo Rousseaua. Videl sem Hotel Beau-Rivage in krasno esplanado pred njim: skoro na najlepšem kraju sveta je izdihnila nesrečna naša cesarica. Bajen je večer, vse razsvetljeno, hoteli, mostovi, ladje; koncerti so kar po  ulicah,   množica valovi  in  posluša zastonj —
kakor pri nas —; nasade moramo videti, opisati seveda ni mogoče. Najbolj me je zanimal relief skupine Mont-Blanca, šel sem jo gledat, ker Mont-Blanca samega ni bilo videti. Menda prva ge-nevska ulica se imenuje Rue du Mont-Blanc, najlepši breg Quai du Mont-Blanc, gora se zrcali v jezeru v vsej svoji krasoti, a jaz nisem videl prav nič, saj sem bil tam poleti 1912.
Nekateri ljudje so vendar preveč smešni. Kdor bo prišel v Geneve, naj si ogleda spomenik vojvoda Karola Brunšviškega. Leta 1830. so ga doma izgnali, šel je v Geneve, tam tudi umrl, 1. 1873., in zapustil celo svoje premoženje mestu — 20 milijonov frankov —,   a  pod  pogojem,   da  mu  po-
stavijo na Quai du Mant-Blanc spomenik. Zgodilo se je po njegovi volji, velikanski spomenik se dviga tam; dva leva iz rumenega marmorja stražita dohod, spomenik sam obstoji iz šestero-kotega baldahina iz marmorja, spodaj pa sarkofag, Slaveželjni knez je jahal preje na bronastem konju na baldahinu gori; ker je bil pa pretežak, so ga postavili dol na vsakdanja plebejska tla.
Kaj bom govoril o vožnji po jezeru, vse je lepo; parnik, voda, okolica, nebo. Thonon—Evian-les-Bains—Lausanne. Vsakemu bi svetoval, naj se vozi na parnikih v prvem razredu. Sta samo dva,   A dočim  so   potniki  drugega  razreda veči-
noma spredaj stisnjeni, ima prvi razred na razpolago zadnji del ladje in kjer je nadstropje, tudi to,
Ogledam si Lausanne, Tam je tudi Zvezna sodna palača. Lansko leto so podpisali v Ouchy ob jezeru mir med Italijo in Turčijo, 16, oktobra. Odtod pa z železnico k znamenitim središčem tujskega prometa na vzhodni strani jezera: Vevey in Montreux, Visoko gori pa se dvigajo Rochers de Naye (2045 m), posejani s hoteli, O razgledu ne govorim, saj ni mogoče. Noter do vrha te pelje železnica. Jezen je človek, če vidi vso to raz-košnost in dobro življenje, sam pa ne more zraven, Spodaj   ob   jezeru   pa   še  kar vinograd  za vino-
SVETI OČE PIJ X. MAŠUJE V CERKVI SV. PETRA.
—   275   —
35*