Lothro- Btaak. Lttt&ror nauk j« t glavnem ta-1«: 1, KoJ prl pojavn Koveka niso bill Bjegovi darovi nadnaravni, ampak naravni. Isvirni greh je poželjivost, ki spada k bistvu človeka, 2. Človek nlms proste volje in vse, kar stori, je glabo, je i_ potrebe in Bogu v čaat. 3. Opravičenje človeka je v zasluženjKristusov&m. Človek mora samo trdno zanpat!, da __n bo Bog odpustil grehe radi Kristusovega zadoščenja in s tem je že opravičen. Opravičenje je enako veliko v vseh ljudeh in je izkljnčeno njega zmanjšanje ali povečanje. 4. Dobra dela so v očigled opravičenju ter zveličanju brez pomena, so pa n'aravna potreba prave vere. 5. Ni -ic, odpadejo molitve ter opravljanje 'dobrih del za rajne, odpustki ter čeSčenje svetnikov. 6. Zakramonti so dva (tri)krst, obhajilo (pokora), ne podeljujejo milosti, arapak so le potrdilo opravičenja ali pridiga vere. 7. V zakramentu oltarja je Kristus resniči«) pričiijoč, pa le v treimtku zanžitka, torej tega zakramenta ni treba častiti, ker mu manjka značaj daritve. 8. Edini verski vir je sveio pismo. 9. Ni uče2e cerkve. Odpauejo tudi dufrovniška ter pastirska služba in cerkvcna oblast. 10. Cerkev sama, občestvo v napre} določenth, je nekaj neviclnega, Je zbor src v eni veri, postane pa vidna, ko se združijo ta srca v verske občine, k pridigl čistega evangelija in k pravemu sprejemu zakramentov. Zunanja znamenja cerkve so: oznanjevanje čistega evangelija in prava pod-i-itev' svetih zakramentov, to se pravi: svftto obbajilo pod obema podoMma in ukinitev daritve svcte maše. LuthroTa ssnrt. Od leta 1539 je mučila Luthra težka telesna bolezen. TeJ se je pridružilo 8e duševno trpljenje, neprcstana strahopetnost ln dvomi, ali je bil njegov nastop res upravičen ali ne! Sam pravi, da rau ni dal satan mim po dnevu irt ne po iiači. Ponočna vo.iskovanja so ga izčrpala popolnoma. Največ skrbi ln muk so mu povzroCali brezštevilni prepiri med njegovimi učenci in pridigarji, propadanje moralnega - ter družabnega reda in odvisnost od posvetne oblasti. Strasti v njegovi neposredni bližini v Wittenbergu so se ta1s« razpasle, da je čutil potrebo, uiti fe te »noye Sodome«. Sam }e večkrat vzklikal: »Kdo bi se bil upal začeti s pridigo, ako bl bil znal v naprej, da bo pognalo iz tega toliko: siirovosti, poImjšanja, pr.okletstva, nehvaležnosti ter zlobe.« Divjal Je proti juristom (pravnlkom), ker so bili orodje v rokah. knezov za zasužnjenje luternnske cerkve in proti judom, katere bi bil i\ajrajši vse pognal k vragu. Ker se je ob koncn njopovega življonja že prinravljal •«*veni _bor ˇ Tridentu. o " koiega. pomenu Lutber niti sanjal ni, je silno divjal pmti papeštvu, katerega je ustanovil po njegovilt trditvah v Rimu sam satan. Pozival je v bcsedi ter spisih na versko vojsko in na umor papeža ter njegovih privržeacev. Prenapolnjen s prazncvernim strahopetjem, se je jazil v zadnjik dneh najbolj na fiarovnice, ki so prežale nanj s smrtjo po papeževem naroSilu, Tako je umrl v starosti 63 let 18. februarja 1546, zadet od kapi v rojstnem kraju Eisleben. Luthar pa _.adarie»csti la zaažsja. Luther je bil že obdarovan po naravi _ bogatimi darovi. Bil je rnogočen govornik ter ljudski pisatclj, radodaren, napolnjea z notrajnim verskim duhom, vendar radi številnfli hudib. napak popolnorna B.epoklican, da bi bil svetil tedajuemu pokvaarjenemu svetu v poboljšanje z vzg-ledom lastncga življenja. V znanstvcnem oziru, posebno v bogoslovni vedi, nikakor ni bil na višku. Naein fijegcvega pisanja, ker je bil pravzaprav kmečkega stanu, jo bil poljuden, prepleten s primeri in smešnicami, a preveč surov in poln psovk ter zasmeha. Cclo njegovim najožjim prijateljem je presedala Luthrova književna surovost ter podivjanost. Po svojem značaju je bil nepopisno ponoseru Ni trpel niti najmanjikga o^orakanja napram svojim trdifcvain. Iz njegovega brezmejnega ponosa sta izvirali tudi nespravljivost in kačje sovraštvo- celo proti nekdanjira najboljsim prijateljem in učencem, ako niso pre_ njim brezpogojno kločeplazili in. se pokorili. Luther je trdil skraja, da mu }e bil njegov evanpelij razadet _ nebea in teuiu razedetju se iina zahvaliti za svoj dušni mir. Kmalu s» se pa pridružili po njegovi lnstni izjavi prvotnemu d_ševnemu izmirjenju dvo-mi, delo satana, ki so ga zasledovali nepresiano. Tolažil se je s tem, da je povdarjal, da prihaja vse, kar je proti njegovim naukom, od satana. Boj 9 satanom }e prenapolnil Luthrovo življenje in je rasel s starostjo tako, da je videl povsod hudiča, Noč m dan so ga mrcvarili dvomi, k«r tolikih. svojih krivih naukov ni mogel spraviti ˇ sklad s _~. pismom. Kolikokrat je izrazil gorečo zeljo: »O, da hi ne bil nikdar začel s terai rečmi!«