NOVI TEDNIK številka l7-l8 •leto JOOmi • cena 12 tUn Celle, 28. aprtla 1983 0m TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Titovo ime je tesno povezano z delavsifim majem Komunistična partija ne priznava oku- patorjevo in kvislinško razkosavanje dr- žave in poziva delavski razred k enotno- sti, hkrati pa poudarja, da bo avantgarda KPJ v prvih \Tstah narodnoosvobodilne borbe, je pred 42 leti napisal Tito v progla- su Centralnega komiteja KPJ. Kot vedno je Tito obljubo izpolnil in pet let kasneje je s tribune na Terazijah v Beogradu prisostvoval prvomajski para- di, v kateri je sodelovalo okoli 200 tisoč ljudi. Veliko odločilnih dogodkov v Titovem revolucionarnem življenju se povezuje s 1. majem. Že 1909. leta je Tito z ostalimi vajenci okrasil delavnico, v kateri se je učil svojega poklica. Dve leti kasneje, 1. maja, je Josip Broz sodeloval v majski manifestaciji v Zagrebu, kije imela značaj protirežimske demonstracije. V Ladjedelnici v Kraljeviči je na njego- vo iniciativo partijska organizacija preko sindikalne podružnice organizirala praz- novanje praznika dela: Pred 1. majem so organizirali veliko delavsko zabavo, na sam praznik pa so prekinili delo. Tito je kasneje dejal o tem dogodku: »Kljub vsem grožnjam in prepovedim oblasti se delavci našega mesta niso prestrašili, am- pak so prekinili z delom in odšli na ulice, da bi čim bolj dostojno proslavili edini delavski praznik v letu. Josip Broz je 1928. leta organiziral demonstracije ob prazniku v Zagrebu in bil aretiran. Predvojni in medvojni prazniki dela so bili velika spodbuda za borbo do končne zmage. Mnogo napora pa je bilo potrebno, da se svoboda ohrani. Zato je 1952. leta maršal Tito, ob predaji zastave enotam JLA, dejal: »V vaše roke predajam vojne zastave vojaškega ponosa, časti in voja- ških vrlin. Branite te zastave pred vsemi sovražniki. Nikoli ne pozabite v tem duhu vzgajati borcev, kajti te zastave predstav- ljajo simbol vojne slave naše slavne ljud- ske armade.« Vsako praznovanje 1. maja je bilo ob navzočnosti tovariša Tita posebno doži- vetje. Tudi za Titograjčane leta 1969, ko je bil Tito njihov gost na proslavi in je de- jal: ... »nikomur ne bomo dovolili vmeša- vanje v našo suverenost«. Obkrožen z izletniki na hribu Jošt pri Kranju, kjer se že po tradiciji zbirajo delavci ob prazniku, pa je 1977. leta Tito dejal: »Naša mladina se mora zavedati, da so naši narodi in narodnosti doživljali peklenske muke, preden so dosegli to, kar mi danes imamo. Mladi ljudje morajo ceniti borbo svojih prednikov.« Predsednik Tito pozdravlja udeležence prvomajske parade leta 1975 ij^^gl^^^ ^^p^^^HH^ll pi^j^^^^ ^ ^ Precej let je že, ko smo mislili, govorili in pisali, delu čast in oblast. Tedaj smo delo pojmovali bolj v fizičnem smislu: bili so to časi velikega idealizma, zagnanosti, udarništva, to- varištva v delu in akcijah, po tovarištvu v boju in za tovarištvo v socialistični revoljaciji. Tavali smo med posnemanjem drugih zgle- dov in med izvirnostjo naše revolucije. ' Potem smo našli pot! Pot delavskega in družbenega samoupravljanja, v kate- rem se včasih nismo znali izogniti tudi razumljivi naivnosti in pričakova- njem, da bomo lahko kar preprosto na osnovi druž- bene lastnine in iz nje iz- peljanih družbenih odno- sov rešili vse zamotanosti prehoda v boljšo, pravič- nejšo, novo družbo. Vsestransko smo postali Uspešnejši, čeprav so, kot \'se kaže, začeli prevlado- \'ati materialni motivi. Od fevnih in nerazvitih smo se Povzepli v svetovno rekor- dnem času med bogatejše, •^vitejše. Duhovne rasti sicer ni- ^Tio namenoma zanemar- jali, vendar nam jo je naš 'Materialni vsakdan vse bolj potiskal na obrobje. Sunkoma smo se je loteva- li, dostikrat z revolucionar- no avtoriteto tovariša Tita, s pronicljivo vizijo Kar- delja. Na gospodarsko organi- ziranost združenega dela ^^o naslonili samouprav- ami inte- resno organiziranost in vpeljali delegatski sistem, skupaj z malo ustavo - Za- konom o združenem delu. Močno smo razširili obzor- ja humanemu in samou- pravnemu socializmu in ves svet, skupaj z rastjo neuvrščenega gibanja, opo- zorili nase. Ne zaradi nas, ampak zato, ker smo kazali poti tudi iz svetovnih poli- tičnih in gospodarskih za- gat. To še vedno uspešno in zagnano počnemo, zaveda- joč se prepletenosti lastne usode z usodo sveta. Toda, ali je bila naša pot prehitra? Ali smo znali do- volj dosledno uveljaviti trajne vrednoste, ki so nas navdihovale v revolucio- narnem boju za svobodo in za nove odnose? Zakaj danes ponovno go- vorimo o nekakšni obnovi, ali prenovi tovarištva, o odnosu do dela in skupno- sti, o nematerialnih vre- dnotah in kakovostih živ- ljenja? Ali so torej pozivi po streznitvi v bistvoi samo pozivi po gospodarski streznitvi, ko moramo predvsem zaradi sebe do- kazati učinkovitost lastne poti v vseh razsežnostih? Nikakor ne!- Streznitev sedanjega časa je izrazito celovita stvar in četudi je na prvi pogled predvsem problem materialne proiz- vodnje, so njene korenine v duhovnem, umskem pro- storu. V prostoru, kjer se fizično delo mora umikati umskemu, ustvarialnemu. kajti za čas po letu 2000, za naslednje stoletje, moramo biti pripravljeni. To skoraj ni več vprašanje vede o pri- hodnosti, kajti ta čas se je že začel. V tem času imamo svoje dolžnosti, svoj obstoj in razvoj. Zagotovili pa si ga bomo ne z lopato in s kram- pom, ampak z glavo in s pametjo. Z znanjem in ka- kovostno drugačnim odno- som do dela, do ustvarjal- nega dela. Izviri revolucionarnih vrednot niso presahnili. Zajemimo spet v njih sveži- ne, jasnosti, bistrosti, tova- rištva, solidarnosti, misli in razumevanje za skupno in skupnost. MITJA UMNIK 2. STRAN - NOVI TEDNIK 28. APRIL I9to Iz samoprispevka bi namenili največ icrajevnim siiupnostim Tako so pointiši tudi na skupščini občine Mozirje, kjer Je bil s ¥ ospredju še razprava o preosnovi gospodarstva_____________ v pripravah na podaljša- nje samoprispevka v tretje referendumsko obdobje v občini Mozirje, so prejšnji petek tudi zbori občinske skupščine soglasno sprejeli osnutek programa, po kate- rem naj bi bila polovica zbranih sredstev namenje- na krajevnim skupnostim, preostala polovica pa skup- nemu programu. Na zborih pa so ob razpravi o pre- struktuiziranju gospodar- stva spregovorili tudi o poenotenju raz\''ojne politi- ke v občini. Že v času, je iniciativni odbor za izvedbo novega sa- moprispevka pripravljal osnutek za združevanje in delitev sredstev v podaljša- nem samoprispevku, je bilo jasno, da mora biti največ pozornosti namenjene kra- jevnim skupnostim, ne glede na to ali gre za sredstva na- menjena financiranju rednih programov KS, ali za skupni program, ki prinaša koristi vsem. Za razliko od prejšnje- ga samoprispevka, ko so bile mcinjše KS deležne dodatnih sredstev v znesku 4 odstotke od skupnih, so v sedanjem predlogu ta princip solidar- nosti vgradili v ključ delitve, tako da bodo vse krajevne skupnosti prejele 20 odstot- kov sredstev v fiksnem zne- sku, torej vse enako, preosta- lih 80 odstotkov pa po krite- riju števila prebivalstva. Takšen predlog delitve so z razumevanjem sprejeli tudi na zborih krajanov in v de- lovnih organizacijah, 2ave- dajoč se, da je poseg v lasten žep v času, ko je zadolževa- nje na kreditni osnovi nemo- goče, edina možnost, če ho- čejo opraviti nedokončane naloge iz prejšnjih referen- dumskih obdobij. Na skupščini pa so raz- pravljali tudi o problematiki odnosov v gozdno-lesnem kompleksu občine. Domača lesno predelovalna industri- ja dobiva iz gozdov Gornje Savinjske doline le 35 do 40 odstotkov surovine, ostalo nabavljajo .drugod. Tako transportni " stroški močno obremenjujejo posamezne tozde tudi skozi vidik obrat- nih stroškov. Težave so še pri dobavi ostalih reproma- terialov, potrebnih lesni in- dustriji. Ob tem, da se posa- mezni proizvodni programi v lesno predelovalni indu- striji prekrivajo tudi znotraj občine, kar za gospodarstvo občinskega prostora vseka- kor ni zdravo, je poenotenje razvojne politike in hitrejša preosnova nujna. Položaja pa ni mogoče reševati le s politično akcijo, zato je tudi skupščina potrdila predlog ustanovitve posebne stro- kovne delovne skupine, ki naj bi za vse delovne organi- zacije opravila tržne raziska- ve, pripravljala pa bi tudi in- vesticijske programe in pro- jekte ter skrbela za investi- cijski nadzor. RADO PANTELIC Proslava v Sentjuriu v počastitev obeh praznkov je bila v Šent- jurju 26. aprila v kultur- nem domu osrednja slo- vesnost s kulturnim pro- gramom. Nastopili so čla- ni moškega pevskega zbora skladateljev Ipav- cev, recitacijska skupina iz osnovne šole v Šentjur- ju, učenci glasbene šole, ansambel s Ponikve in folklorna skupina iz Dra- melj. Slavnostni govornik je bil Alojz Recko, predsed- nik Občinskega sindikal- nega sveta Šentjur. Pričalcujemo Zvezno štafeto mladosti Slabih štirinajst dni nas še loči od dneva, ko bo tudi v Slovenijo in na naše ob- močje prispela Zvezna šta- feta mladosti, ta najlepši simbol bratstva in enotno- sti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Še posebej skrbno se na ta dogodek pri- pravljajo mladi v svoji or- ganizaciji, z željo, da bi bil tudi letošnji prihod štafete čimbolj slovesen. Kdaj in kje bomo ta dogodek skupaj proslavili? Najprej bo Zvezna štafeta mladosti prispela v občino Šmarje pri Jelšah, 11. maja. Osrednja prireditev se bo pričela ob 16.15 uri na Zdra. viliškem trgu v Rogaški Sla. tini, ob 16.20 uri pa se proslava pričela v Šmarju pred spomenikom padlim borcem NOB. V občini Slovenske Konji, ce se bo osrednja proslava pričela istega dne ob 19. uri v kulturnem domu v Sloven- skih Konjicah. 11. maja bo osrednja ob. činska prireditev tudi v Ce- Iju.Pričela se bo ob 19. uri v hali ŠRC Golovec. V občini Šentjur se bo osrednja prireditev pričela ob 19. uri v osnovni šoli v Šentjurju. Letos bo Zvezna štafeta mladosti v Šentjurju tudi prenočila. Naslednji dan, 12. maja bodo Zvezno štafeto mlado- sti pi-vi pozdravili v občini Laško. Osrednja prireditev se bo pričela ob 7.15 uri pri osnovni šoli Primoža Tru- barja v Laškem. • 14. maja bo Zvezna štafeta mladosti ponovno prispela na celjsko območje. Najprej v občino Velenje. Osrednja prireditev v tej občini se bo pričela ob 16. uri na Titovem trgu v Titovem Velenju. Istega dne in ob istem času se bo pričela tudi osrednja prireditev v občini Žalec. Delovni ljudje in občani se bodo zbrali pred spomeni- kom padlih talcev v Pre- boldu. V občini Mozirje bo Zvez na štafeta mladosti zaklju- čila svojo pot po občinah na- šega območja. Osrednja pri- reditev se bo pričela 14. maja ob 17. uri pred stavbo Skup- ščine občine v Mozirju. M. A. Osebna odreicanla rodilo slcupne sadove Breme stabilizacijskih prizadevanj na delavskih plečih Je vse teije Dokaj dobri gospodarski rezultati, gibanje osebne porabe in družbenega stan- darda, velik odziv na druž- benopolitične akcije kot so volitve in referendum o sa- moprispevku ter podatki o tem, da v delovnih okoljih ni prihajalo do večjih zasto- jev pri delu ali celo do pre- kinitev dela, so omogočili konjiškim sindikatom, da so na letni seji ugodno oce- nili družbenopolitične raz- mere v občini. Toda, Kot je dejal predsed- nik Občinskega sveta ZSS Miroslav Peško, velja takšna ocena za nazaj in kot celota. »Zelo nevarno in nesprejem- ljivo pa bi bilo, če ne bi imeli stalno pred očmi tudi resni- ce, da je v večini sredin pri- sotno nezadovoljstvo zaradi premajhnih stabilizacijskih rezultatov v celotni naši družbi in da z vse večjim ne- zaupanjem sprejemajo razne obljube. Ne nazadnje stalne in nenadejane podražitve ob upoštevanju dogovora o družbenem usmerjanju deli- tve osebnih dohodkov resno načenjajo življenjski stan- dard delovnih ljudi in obča- nov. Pri tem se delovni lju- dje vse pogosteje sprašujejo, kaj so dejansko rezultati dela in kako lahko v resnici na njih vplivajo in o njih odlo- čajo.« Ugodna gospodarska giba- nja v preteklem letu se letos v konjiški občini nadaljuje- jo. V pr\'ih treh mesecih so povečali industrijsko proiz- vodnjo v primerjavi z ena- kim obdobjem lani za 12,7 odstotka. V večjih organiza- cijah združenega dela prese- gajo planirano rast proizvod- nje. Planirali so 4 odstotno povprečno rast industrijske proizvodnje, dosegli pa 13,8 odstotno. Takšna ras je lah- ko le odraz izjemnih naporov in dobrega dela. Tudi kmetij- ska proizvodnja dosega bolj- še rezultate od lanskih, pove- čal pa se je predvsem odkup kmetijskih proizvodov. Pri izvozu so v prvih mesecih dosegli 22 odstotkov letnega plana oziroma 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, povečal pa se je pred- vsem izvoz na konvertibilni trg. Ob tem pa je vrsta resnih ovir, ki onemogočajo še bolj- še dosežke: skromen uvoz opreme, motnje v proizvod- nji zaradi slabše oskrbljeno- sti z repromateriali, neredno plačevanje iz^/oznih nado- mestil, zadrževanje deviznih sredstev v Narodni banki... Dosežki delavcev v Sloven- skih Konjicah pa so kljub te- mu ugodnejši od dosežkov v regiji ali v republiki. To so jim omogočili delovni pro- grami, smotrna delitev do- hodka pri kateri so največ vlagali ravno v razvojne pro- grame in pa seveda odnos do dela. Ob prizadevanjih za ta- ko gospodarjenje pa konjiški sindikati poudarjajo, da mo- rajo biti nadaljnja vlaganja v občini usmerjena v zagotav- ljanju del, kjer se bodo zapo- slili delavci z boljšo izobra- zbo, saj se mladina v občini skoraj v celoti odloča za na- daljnje izobraževanje, pri tem se jih pa kar 77 odstot- kov odloča za proizvodno delo. Ustrezno nagrajevanje do- brega, težkega in strokovne- ga dela brez dvoma bistveno vpliva na dobro gospodarje- nje. V Cometu, Konusu, Uniorju in še nekaterih dru- gih delovnih organizacijah so poskušali najti pravo pot, a povsem zadovoljni še niso. Podobno velja tudi za social- no politiko in zagotavljanje socialne varnosti delavcev v občini. mLENA B. POKLIC Nagrajenci OF in Zveze sindikatov Ob prazniku Osvobodilne fronte bo Republiška konfe- renca SZDL Slovenije podelila zlati odličji OF Vladu Mi- klavcu iz Mozirja in Heleni Borovšak iz Celja. Prvomajsko listino Zveze sindikatov Jugoslavije bo z na- šega območja prejela Osnovna organizacija ZSS Žalec, Zlati znak sindikatov pa Osnovna organizacija Tozd Lahka kon- fekcija Konus iz Slovenskih Konjic in Osnovna organizacija sindikatov delavcev zaposlenih pri zasebnih obrtnikih Ža- lec. Med posamezniki pa so zlati znak sindikatov prejeli: Jože Bevc, Paulina Zdenko in Amalija Stopar iz Celja, Franc Ježovnik iz Žalca, Marcel Medved iz Titovega Velenja, Val- ter Jordan iz Rogaške Slatine in Bojan Trkaj iz Zidanega mosta. O samoprispevicu in preskrbi o dosedanjih dejavnostih v zvezi s samoprispevkom v občini Mozirje, za katerega se bodo občani odločali 22. maja, so razprvijali tudi na zadnji seji Občinske konfe- rence SZDL. Sklenili so, da bodo zaradi boljše obvešče- nosti na nekaterih območ- jih organizirali še posebne sestanke. Spregovorili so tudi o preskrbi, ki je ob vseh težavah, ki jih ima tr- govina, zadovoljiva. Uspešno so ocenili obiske ožjih političnih vodstev ob- čine po krajevnih skupno- stih, ki so jih opravile poseb- ne skupine najodgovornej- ših ljudi v občini. Že ti razgo- vori so opozorili na določene pomanjkljivosti, ki jih je ka- zalo v osnutku programa bo- dočega samoprisjjevka po- praviti oziroma dopolniti. S tako popravljenim osnut- kom so bili nato seznanjeni delovni ljudje v delovnih or- ganizacijah in na zborih ob- čanov, ki pa v večjih sredi- ščih niso bili dobro obiskani. Predvsem so manjkali kmet- je, zato so sklenili pripraviti na nekaterih območjih po- sebne sestanke, ki naj omo- gočijo obljšo obveščenost tu- di v odročnejših krajih. Za izvedbo samoprisp>evka so bUe imenovane delovne sku- pine, ki svoje delo v redu opravljajo. Kljub občasnemu pomanj- kanju nekaterih vrst blaga, je preskrba v občini dobra, v glavnem tudi boljša kot drugje. S pomočjo blagovnih rezerv so bile potrebe dobro pokrite. Trgovina se trudi'poskrbe- ti za dobro založenost, saj je trgovsko podjetje Savinja povečalo število dobavite- ljev od 500 na 700. Težave povzročajo predvsem pre- draga posojila tudi s 30 od- stotnimi obrestmi kar še do- datno vpliva na zmanjšanje že tako nizkih osebnih do- hodkov. Zaskrbljujoča je tu- di oskrba z nafto, saj večjih nadomestnih količin ni mo- goče shranjevati, ker ni pri- mernih skladišč. Kot so sklenili, bo še na- prej potrebno posvetiti vso pozornost delovanju potroš- niških svetov, ki so se pone- kod že doslej izkazali. Morali bi biti v pomoč trgovini, zato so sklenili pripraviti za vodje teh svetov posebno izobraže- vanje, da bi delo potekalo v zaželeni smeri. A. V. Vlak bratstva in enotnosti v celjskem Narodnem do- mu je bila 2. skupna seja Medobčinskega odbora SZDL SR Slovenije, za pri- pravo sprejema vlaka Brat- stva in enotnosti, ki ga vodi Jože Veber. Vlak bo pripe- ljal v Slovenijo 3. junija in se bo vrnil 6. junija. Vlak je po osvoboditvi začel voziti leta 1961, ko je prvič odpe- ljal nekdanje izgnance na obisk k tistim, ki so jim med vojno ponudili streho in hrano ter toplo, prijatelj- sko besedo. V letošnjem vlaku, ki bo zadnjikrat imel dve kompo- ziciji (eno za Gorenjsko in druga za Štajersko), bo okoli 1400 nekdanjih gostiteljev in njihovih sorodnikov sloven- skih izgnancev. Vlak bo iz Kraljeva in Titovih Užic od- nehal v petek zvečer, 2. juni- ja, prvi večji postanek bo imel v Beogradu in drugega v Zagrebu, kjer bo goste že pričakala slovenska delega- cija. Glavni slovenski spre- jem bo v Krškem, na železni- ški postaji, kjer bo slavnost- ni govornik predsednik Re- pubUške konference SZDL Slovenije, Franc Šetinc. V letošnjem vlaku bo tudi nekaj novih mestnih delega- cij, tako Beograda, ki bo gost Ljubljane, Kragujevca, ki bo v Kranju, iz Osječine bodo odšli v Radlje, do pobratenja pa bo prišlo med občinami Oreh ovac in Ivanjica z dve- ma mariborskima občinama. V vlaku bo tudi devetčlcin- ska delegacija SR Srbije ter okoli 20 novinarjev. V srbskih občinah, ki so- delujejo pri vlaku, so razpi- sali naloge na temo bratstva in enotnosti, najboljši učen- ci, dijaki in študentje pa bo- do gostje v vlaku. V Sloveni- ji jih bodo sprejeli na svojih domovih sovrstniki. Poseb- nost letošnjega vlaka je tudi v tem, da nihče (tudi delega- cije ne) ne bo spal po hotelih, ampak bodo vsi gostje na do- movih. Večino bivanja v Slo- veniji bodo gostje preživeli med gostitelji, pripravljajo pa tudi razne kulturne pro- grame, izlete in obiske, vse pa v čimbolj varčnih mejah. Pokrovitelj letošnjega vla- ka BIE 83 je Republiška konferenca SZDL Slovenije skupaj z delovnima organi- zacijama Mladost iz Cuprije in Aero iz Celja, ki bosta ob vlaku tudi za vse goste in go- stitelje izdala posebno tiska- no glasilo. T.VRABL »Ne delamo za časopis, ampak za ljudi!« Tako mi je oni dan (po telefonu in brez prič) pove- dal direktor Kmetijske zadruge Slovenske Konjice Jaka Zidanšek. Dodal je, naj nikar ne prihajam več k njim po informacije, ker mi jih ne bodo dali, razen morda, če bodo pred objavo informacijo iz njihovega vira prebrali in se z njo strinjali - to velja tudi za naslov. Ali pa predvsem zanj. V eni prejšnjih številk sem namreč zagrešila strašno'. napako prav v naslovu. Zapisala sem: »Melioracije in komasacije v Dravinjski dolini kasnijo.« V telefon-] skem pogovoru mi je tovariš direktor povedal, da je] tak naslov zlonameren, saj vendar Kmetijska zadruga vlaga ogromne napore, da bi bila dela pravočasno' opravljena. To je iz članka tudi povsem razvidno, na- slov pa, ki ustreza resnici, ni in ne more biti zloname- ren. Če pa zaradi objavljene resnice (opravičujem se pa za napako v tekstu - zapisane so totalne drenaže, mo- ralo pa bi biti detaljne) direktor, pove novinarju, naj pri njem ne išče več informacij (mimogrede vsi drugi viri informacij so v Kmetijski zadrugi Slovenske Ko- njice za novinarje po njihovem dogovoru že nekaj časa nedostopni), menim, da bi moral direktor in ne novi- nar razmisliti o svojih obveznostih. Res, v Kmetijski zadrugi ne delajo za časopise, am- pak za ljudi. Toda - tudi novinarji ne delamo za časo- pise ampak za ljudi. Obveščanje je naša in vaša dolžnost, tovariš direktor. Neločljivo povezana z deli, kijih opravljamo. Dobro in pošteno je to mogoče narediti le s skupnimi močmi, v sodelovanju. Ne pa v iskanju zlonamernosti. ker jih ni. V naši družbi smo menda že razčistili, da niso novinarji krivi za napake in slabosti, ki jih vidijo in zapišejo ter da za obveščanje delovnih ljudi in občanov niso edini odgovorni. Dejavnost Kmetijske zadruge je toliko po- membna, da nihče znotraj nje nima pravice zapirati informacij in postavljati neupravičenih pogojev. Naj- manj pa direktor. MILENA B. POKLIC 28. APRIL 1983 NOVI TEDMK - STRAN 3 Celjska regija v znaku poprečij v okviru priprav na pro- jekt Slovenija 2000 je za celjsko območje nadvse za- nimiva primerjalna analiza in ocena dolgoročnih ra- zvojnih možnosti sloven- skih regij. Sestavljalci na- črta, kakšna bo Slovenija v letu 2000, so pregledali, upoštevajoč različne podat- ke, kakšna je bila razvojna dinamika v slovenskih regi- jah od leta 1970 do 1980. Osnovna ugotovitev ni pre- senetljiva. Hitreje so se raz- vijale tiste regije, v katerih je bila v letu 1970 raven raz- vitosti podpopre. maja zjutraj ob 7. uri bo- do v Celju igrale godbe na pihala EMO, France Preše- ren in Liboje, ki bodo vabile jia prvomajske izlete in shode. Na Gričku bo letos že 7. tradicionalno srečanje delav- cev in občanov. Skupinski odhodi iz Celja se bodo zače- li ob 9. uri, nato pa se bo ob ll. uri pričel kulturni, re-" Icreacijski in zabavni pro- gram. Vsak udeleženec sho- da na Gričku bo prejel blok za golaž in pivo ali sok, če bo prišel na mesto prireditve do 11, ure. V slavnostnem delu programa bodo nastopili združeni pevski zbori Celja, godba na pihala in umetni- ška skupina iz SLG Celje. Da bo na Gričku prijetno kot vsako leto doslej, bodo po- skrbeli še člani ansambla Vi- kija Ašiča in Zemeta. Srečanje pri Šmiglovi zidanici Delovni ljudje in občani žalske občine se bodo tudi letos za prvega maja zbrali pri Smiglovi zidanici nad Grajsko vasjo, kjer je bila pred 45 leti prva konferenca KPS, udeležil pa se je je tudi Tito. Letos pričakujejo še ži- veče udeležence prve konfe- rence. V kulturnem progra- mu bodo sodelovali godba na pihala Tekstilne tovarne Prebold, moški pevski zbor Golding iž Prebolda ter reci- tatorji. SmarskI shod na Boču Dolgoletna tradicija je že, da delovni ljudje in občani proslavijo praznik dela na Boču. Tako bo tudi letos, ko se bodo občanom pridružili tudi predstavniki pobrate- nih občin Pregrada in Slo- venska Bistrica. Laščani bodo praznovali na Smohorju v Laškem bodo ponovno oživeli prvomajsko prazno- vanje na Smohorju. Namen tega organiziranega prazno- vanja je, da s kulturnim športnim in ne nazadnje za- bavnim programom privabi čim večje število delavcev in občanov iz Laškega in okoli- ških krajev, da skupno pro- slavijo osrednji delavski praznik - Prvi maj. Program se bo pričel ob 11. uri. To bo proslava s kul- turnim programom in govo- rom. Nato se bodo udeležen- ci lahko posvetili raznim športnim in družabnim tek- movanjem. Ves čas bo igral ansambel za vse tiste, ki si želijo plesa. Shod bo trajal ves dan in še dalj, zato bodo organizatorji poskrbeli tudi za hrano in pijačo. Tradicionalno srečanje na Graški gori Na jutro 1. maja bosta god- bi na pihala igrali budnico po ulicali Šoštanja in Titove- ga Velenja, ob 10.30 pa se bo na znameniti Graški gori za- čelo tradicionalno prvomaj- sko srečanje delovnih ljudi in občanov velenjske občine. Ze od 8. ure dalje bodo iz mesta do Plešivca vozili po- sebni avtobusi. Na Graški gori pripravljajo kulturni program, družabne igre, trim pohod, zabavni del s plesom, vsi udeleženci pa bodo dobi- li brezplačno prvomajsko malico. Posebno slovesnost pri- pravljajo tudi v krajevni skupnosti Stara vas, ki prav na 1. maja slavi zdaj že osmi krajevni praznik. Slavijo ga kot spomin na noč od 30. aprila na 1. maj, ko so borci Bračičeve brigade izvedli uspel napad na velenjski ru- dnik in okupatorjevo posto- janko ter zakurili takrat naj- večji prvomajski kres v Slo- veniji. Letos med drugim pripravljajo postavljanje mlaja, pohod »Po bojni poti Bračičeve brigade« in kres, ki bo takrat zagorel 26. apri- la. Na Koroški cesti bodo tu- di odkrili spominsko obelež- je Simonu Blatniku, v avli kinodvorane pa odprli raz- stavo likovnih del domačina Marjana Vodiška. Nova generacija vojaltov Veliko število staršev, mladine, pionirjev in občanov se je v soboto zbralo v vojašnici Jožeta Meniha-Rajka, kjer je nova generacija vojakov svečano zaprisegla. Kot je v nagovoru vojakom in gostom dejal major Ratko Cvijanovič bodo tudi ti rnladi vojaki poleg urjenja v vojaških Veščinah posvečali kar največ pozornosti že tradicionalno dobremu sodelovanju z občani Celja. Na prisrčnem srečanju mladih vojakov s starši po svečani zaprisegi pa je bilo na marsikaterem zgubanem hcu očeta opaziti solzo ponosa. BR Prodajni center Hudinja odprt 29. 4. ob 10. uri. Podeljena so priznanja GF in sreiirni znaki ZSS v dneh pred obema praznikoma so se v vseh občinah zvrstile številne prireditve, na katerih so najzaslužnejši delovni ljudje in občani, organizacije ter društva, prejeli priznanja Osvobodilne fronte, ki jih podeljujejo občinske konference SZDL ter srebrne znake Zveze isndikatov Slo- venije. V občinah našega območja so ta priznanja prejeli: Celje Med letošnjimi dobitniki srebrnega znaka OF Celja so: KS center, Rudolf Ma- carel, KS Nova vas, Drago Cemetič, KS Ljubečna, Mi- lan Brecl, KS Strmec, Kati- ca Pešak, KS Svetina, Ciril Pesjak, KS Pod gradom, Ivan Košir, KS Dobrna, Anton Podpečan, KS Savi- nja, Igor Bele, KS Aljažev hrib, Zdravko Smrkol, KS Dečkovo naselje, Martin Andrejaš, KS Dolgo polje, Cvetko Zgonc. Srebrni znak ZSS Celje pa so prejeli: OO ZSS OŠ Veljko Vlahovič, Marjan Dojer, Stanko Dolinšek, Ida Drozg, Edi Fijavž, Gre- ta Gabrijel, Mirko Gozdni- kar, Jožica Gorjup, Jože Jekl, Franc Kerbavec, An- ton Krivec, Marjan Lužar, Stane Mele, Jože Mešl, Ru- di Mraz, Silvester Pavline, Stanko Pezdevšek, Florjan Potrata, Drago Sivka, Zdenka Štrozak, Sonja Tr- stenjak, Vlado Vodeb, Ka- rel Vrečko, Zvonko Vrunč, Mihajlo Zver in Albert Žvižej. 2alec j v žalski ob(^ini so prizna-^ nja OF prejeli: Planinsko ^ društvo Polzela, Partizan 1 Vinska gora, turistično | društvo Vransko, Zdravkoj Cestnik iz Matk, Dora Ener-^ Unc iz Prebolda, Ivan Kol-' šek iz Andraža, Alojz Kučer iz Petrovč, Stanislav Polak iz Griž, Jože Vasle z Gomil- skega, in Anton Vicko iz Kasaz. Predloge za sindikal- na priznanja mora potrditi še predsedstvo OS ZS^ Osnovna organizacija sindi- kata delavcev, zaposlenih pri zasebnih obrtnikih in FVanci Ježovnik pa bosta prejela zlati znak ZSS. Šmarje pri Jelšah Na osrednji proslavi ob Dnevu OF in prazniku dela, v torek zvečer v zdravili- škem domu v Rogaški Slati- ni, so priznanja OF s srebr- no značko prejeh: Planin- sko društvo Rogaška Slati- na, ženski košarkaški klub iz Rogaške Slatine, krajev- na organizacija ZRVS Ro- tatec, KUD Anton Aškerc mar je pri Jelšah, gasilsko.. društvo Podčetrtek, od po- sameznikov pa so za prizna- nja prejeli: Vladimir Gobec iz Smarij pri Jelšah, Miloš Vovk iz Pilštanja ter Marta Pelko iz Rogaške Slatine. Srebrni znak ZSS so pre- jeli: osnovna organizacija ZSS Gorenje, TOZD Kon- denzatorji Rogatec, Ivica Osojnik IZ TOZD Metka Kozje, Slavko Podojster- šek, GG Celje, TOZD Boč, Branko Sever, TOZD LI Bohor Mestinje, Dušan Po- krajac, GO-KOP Rogaška Slatina in Drago Korbar iz Steklarske šole Rogaška Slatina. Šentjur Srebrni znak OF Šentjur so prejeli: DO Toper - tozd Moda Šentjur, Jože Mla- kar, Alojz Senica, Ciril Žmaher in Ludvik Bevc. Srebrni znak ZSS Šentjur so prejeli: Komisija za družbeni standard v DO Alpos, Dušan Hus, Marija Štor, Martin Aužner, Albin Rožanc. i^ško Na osrednji prireditvi ob praznovanju dneva osvobo- dilne fronte v Laškem, ki je bila v torek v Domu Dušana Poženela v Laškem, so po- delili tudi pet srebrnih odli- čij Osvobodilne fronte.Od- ličja so dobili: Tone Brilej, Franjo Jelen, Cveto Knez, Martin Krajšek in Franc Privšek. Srebrnega znaka Občin- skega sveta ZSS v Laškem letos ne bodo podelili, ker ta priznanja podeljujejo vsaki dve leti in jih bodo ponovno podeljevali prihodnje leto. Slov. Konjice Občinska priznanja OF so prejeli: Jakob Valentine iz Konjiške vasi. Krajevna or- ganizacija Rdečega križa Jernej, Franc Hlastec, Bre- da Kovše, Ivan Pečovnik in Pavla Zdovciz Slovenskih Konjic ter Silvo Hlastec iz Vitanja. Srebme znake ZSS pa so prejeh: Marija Jakop iz Osnovne šole Vitanje, Alojz Klevže iz IMP - Tovarna sti- kalne opreme, Ivan Lorger iz Cometa, Ivanka Obrul iz Dravinjskega doma, Anton Rošer iz Ir^grada, Franc Mo- čenik iz Uniorja ter Franc Šelih iz Konusa. Konusova temeljna organizacija Te- hnična konfekcija pa bo prejela Zlati znak ZSS. Prijeten kulturni pro- gram sta na proslavi pri- pravila Koroški partizan- ski pevski zbor in moški pevski zbor Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic. Mozirje Srebrna priznanja OF so prejeli: Franja Naraločnik iz Šmihela, Anton Bitenc iz Nazarij, Franc Krajnc iz Bočne, Jože Špeh iz N. Štif- te, Anton Tiršek iz Rečice, Mara Klemenšek z Ljubne- ga, Olga Šiljer iz Luč in Franc Podbrežnik iz Sol- čave. Srebrni znak ZSS so pre- jeli: Fanika Belak, GUn Na- zarje, Jakob Belak, GUn Na- zarje, Franc Gracun,Goz- darstvo Luče, Bojan Kače, DSSS GG Nazarje, Andrej Kranjc, Ko vinarstvo Ljubno. Veleide Na proslavi, ki je bila 26. aprila v Domu kulture v Ti- tovem Velenju so srebrne znake ZSS dobili: Konfe- renca OOZSS GIP Vegrad Velenje, Savo Dragic, zapo- slen pri obrtniku, Alojz Ki- kec iz REK DO RLV, Ivan Krk iz DO Elektrokovinar- ski obrati, Jože Meh iz Gore- nja TGO, Jaro Mravljakiz REK DO Elektrostrojna oprema, Alojzija Zaleznik iz DO Veplas, Marija Vo- glar iz GIP Vegrad Velenje, Alojz Meža iz Gorenje TGO, Danica Markus iz Zdrav- stvenega centra Velenje- tozd Splošno zdravstvo, Marjana Koren iz Gorenja TGO, Henrik Jonko iz ERE TOK Kmetijstvo, Franc Bo- rovnikiz REK DO RLV tozd Jama Preloge, Konfe- renca osnovnih organizacij ZSS Vzgojnoizobraževal- nega zavoda Velenje in Konferenca OOZSS RLV tozd Klasimica Srebrna priznanja OF so v velenjski občini letos preje- H: Manica Blatnik (KS Sta ra vas), Stanko Goličnik (KS Bele vode), Friderik Camlek (KS Staro Velenje), Jože Melanšek st. (KS Ša- lek), Tomo Peršič (KS Šmartno ob Pciki), Branko Rednak (KS Skale), Bruno Trebičnik (KS Velenje Cen- ter, levi breg), Franc Vede- nik (KS Kavč^Podkraj), in Vinko Ježovnik (KS Paka). Imeti je treba občutek za socialni položaj delavca V preteklem tednu je bila v Šmarju pri Jelšah letna seja občinskega sveta Zveze sindi- katov Slovenije. Uvod je bil namenjen celovi- ti oceni dela občinskega sveta v preteklem enoletnem obdob- ju in aktivnostim za uresniče- vanje sprejetih programskih izhodišč. Delegati so v razpravi pou- darili, da je v sindikatih treba odločno delovati v smeri spre- minjanja dokaj pogoste misel- nosti, da je vse težave mogoče urejati z zadolževanjem na ra- čun uspešnega dohodkovnega povezovanja in rasti skupnih naložb. Odpravljanje sedanjih gospodarskih težav zahteva še več demokracije, več samo- upravljanja in še več neposre- dne in konkretne mobilizacije delovnih ljudi, so menili dele- gati in še poudarili, da je treba imeti v sedanjem položaju izo- stren občutek za socialni polo- žaj delovnih ljudi in občanov. Kritično so delegati tudi oce- lili, da se ukrepi za izenačitev pogojev dela in življenja izva- jajo le na področju splošne in skupne porabe in da tudi pri tem obstajajo še nekatera od- prta vprašanja, predvsem na področju oziroma v dejavno- stih, kjer domicilni princip in financiranje še nista usklajena in bi prelivanje sredstev glede na kraj bivanja zaposlenih veli- ko prispevalo h kvalitetnejše- mu izvajanju nalog na mnogih interesnih področjih v občini. V ospredju je bilo tudi ra- zmišljanje delegatov o neureje- nih medsebojnih odnosih, o nagrajevanju po delu, ki v praksi še ni zaživelo, kot bi moralo. V nekaterih temeljnih organizacijah bo treba posveti- ti več pozornosti delu samou- pravnih organov in družbeno- političnih organizacij, delu de- legacij, samoupravni delavski kontroli, so menili udeleženci letne seje občinskega sveta ZSS Šmarje pri Jelšah. Opozo- rili so še na števUne druge na- pake in pomanjkljivosti in na- kazali poti in možne rešitve za doseganje boljših rezultatov obnašanja. M. A. ZSIVIS mora biti frontna organizacija Zveza socialistične mladine Sloveni- je mora postati zares frontna organiza- cija, vsi aktivni mladinci si morajo pri- zadevati, da vključi kar največ mladih 'n prav zato se je potrebno povezati z "družbenimi organizacijami in društvi, vključujejo v Sloveniji kar trikrat ^eč mladih kot je v resnici mladih Slo- vencev. To pa pomeni, da so mladi Vendarle aktivni in da se vsak, popreč- ■^o vzeto, vključuje kar v tri različne 'nteresne aktivnosti. To je bila ena '2med osnovnih ugotovitev, ki so jih sprejeli mladi iz Šentjurja na svoji re- dni programski konferenci. Mladi ostro nasprotujejo stalnemu '^žanju življenjske ravni delavskega ''^reda in delovnih ljudi, ki "se kaže predvsem v padanju realnih osebmh dohodkov in večanju cen. Zavzemajo se za dosledno izvajanje stabilizacij- skih ukrepov, aktivno sodelovanje v reformi šolstva in za takšno kmetijsko politiko, ki omogoča čimvečjo moder- nizacijo in racionalizacijo kmetijske proizvodnje. Okrepiti je potrebno mla- dinsko prostovoljno delo, najbolj lo- kalm mladinske delovne akcije, in po- svetiti večjo skrb vključevanju pionir- jev v Zvezo socialistične mladine. Na sobotni redni programski konfe- renci so mladi izvedli tudi nadomestne volitve za nekatere vodstvene organe Občinske konference. Predsednik OK ZSMS je postal Zdravko Zidar, izvolili pa so tudi nekaj novih članov pred- sedstva. Dobro, aktivno in delovno vodstvo Občinske konference je na- mreč eden od predpogojev za uspešno delo in prizadevanja, da Zveza sociali- stične mladine zares postane frontna organizacija, ki bo vključevala čimveč aktivnih članov in čimmanj takšnih, ki so člani ZSMS samo na papirju. Seve- da pa ne smemo pozabiti, da je takšno prizadevanje mogoče le s skupnim de- lom vseh družbenopolitičnih organiza- cij. Tu pa se je v Šentjurju zataknilo, saj se programske konference ni ude- ležil niti eden predstavnik ostalih družbenopolitičnih organizacij. IVANA FIDLER 8. STRAN - NOVI TEDNIK 28. APRIL Pogumen repertoar Akademskega zbora Koncert APZ sekretarja SKOJ Boris Kltirlč Je ¥ celoti uspel Pesem »Druže Tito« si je petinpetdeset članski Aka- demski mešani zbor iz Celja izbral za iztočnico svojega letnega koncerta (21. april 1983), ki je bil posvečen 40- letnici zasedanja AVNOJ-a in 30-letnici smrti Borisa Kidriča. Svečanemu trenut- ku, s predajo cvetja Zdenki Kidrič, je sledila še borbena pesem »Jutri gremo v na- pad«. Besedilo za povezavo kon- certa je skrbno pripravila prof. Urankarjeva, povezoval pa ga je Branko Speglič, član KUD Zarje Trnovlje. S skladbo renesančnega mojstra 16. stol. J.Gallusa »Trahe me«, je zbor z diri- gentko Dragico Zvar, pričel izvedbo stilno koncipirane- ga koncerta od renesanse do romantike (Gallus, Lully, Mozart, Mokranjac) z inter- mentno vključitvijo sodob- nika Sama Vremšaka, »Vetri v polju«. Prvi del koncerta je zbor zaključil s skladbami popularne j šega žanra črnsko duhovno »Deep ri- ver« in E. Robinsona »Joe hil!», za uvod v drugi del koncerta pa si je zbor izbral dve lahkotni, ritmično razgi- bahi skladbi K. Babica »Sosa i sat« ter J. Sla venskega »Svatovska«. Ves ostali del koncerta je pripadel koroški narodni pesmi v priredbah Kramolca, Kernjaka, Tomca, S. Mihelčiča, Boštjančiča, Lebiča in Leskovarja. Nesporna je ugotovitev, da je zbor od pretekle sezone dobro napredoval, da gre za mladosten sestav študentov in delno srednješolcev, kate- rih glavni potencial je nene- hna rast, temu pa dodajmo še mladostno zagnanost, od- ličen spomin, željo za dose- ganje višjih ciljev, nazadnje pa še družabnost mladega kolektiva. Program, ki ga je zbor izvajal, je bil z nekaterimi pe- smimi (Ave verum Corpus, X. rukovet, Vetri v polju), izbran zelo ambiciozno, saj terja rutiniran zbor z velikim glasovnim obsegom in do- bro glasovno izobrazbo, smi- slom za modernejšo harmo- nijo (Vremšak), hkrati pa še aktivno obvladovanje pre- ponskega dihanja, kar pogo- juje izdržanost fraz itd. Do- dajmo k temu še interpreta- cij ske zahteve skladb, stilno prednašanje, v konceptu programa pa izbor skladb z menjavanjem tempov v smi- slu sonatnega ciklusa itd,. Razumljivo je, da s tako krat- kim stažem, kot ga zbor ima, vsem omenjenim zahtevam ni bilo moč ustreči, gledano program kot celoto pa je tre- ba reči, da je bila izvedba na kvalitetnem nivoju, z vsemi temeljnimi elementi zborov- skega muziciranja. Da je zbor koncertno telo z dobrim glasovnim sestavom, ki je v stanju pokazati še več, se je izrazito pokazalo v pesmih, ki so dodobra utečene (napr. »V Pliberci, »V Jomarci«, »Dečva to mi povej« ali pa v dodatno zapeti skladbi »Or- kester« in nekaterih drugih). Podatku, da so ženski glaso- vi bolje oblikovani, izrazitej- ši, da pa so koncertu soprani mestoma v višinah stiskali, alti pa bili zadržanejši, je p>o- trebno dati pohvalo, zvoč- nim, polnim basom. Precejš- no popestritev koncerta pa so pomenile pesmi s soli, ki so jih izvedli Katja Srot, Alenka Rak, Vilko Pusto-, slemšek in Vinko Pečnik. Izraba nekaterih omenje- nih potencialov in še večja sproščenost, ki je zboru nuj- no potrebna je porok, da bo dirigentka, prof. Zvarova, nedvomno uspela ustvariti še homogenejši sestav, ki bo pomenil novo osvežitev v zborovski dejavnosti. VID MARČEN Zdrahe na odru Igralci Prosvetnega društva Gornji grad so tudi tokrat presenetili. Sicer pa smo vajeni uspelih odrskih priredi- tev v kraju, kjer je kultura odgnala globoke korenine. Le kdo bi spoznal v njihovem najnovejšem delu Goldo- nija? Zdrahe na vasi v priredbi Mirka Rupla so znane, tako tudi tiste v priredbi Nika Kureta. Tokrat pa smo imeli pri- liko gledati in poslušati »zdrahe« v Zadretju. V tem pa je bil poseben čar, lahko bi rekli, da je bilo lepo doživetje. V narečje prestaviti besedilo ni mala stvar, vendar sta Vida Cajner in Jože Venišnik uspela! Seveda pa je bila režija Acija Urlepa tista, ki je posrečeni zamisli dala dokončen uspeh. Skratka, zdrahe je bilo lepo gledati in nadvse za- bavno poslušati, kajti bile pristne do te mere, da bi lahko služile kot vzor mnogim podobnim hotenjem še danes, če- prav se vse dogaja v času, ko so flosarji bili na rajži, ženske pa so na vasi spletle takšna obrekovanja, da so ubogi flosarji ob vrnitvi imeli kaj urejati. Tudi scena je bila zelo preprič- ljiva in je pripomogla k splošnemu uspehu. Igrali so Jože Remšak, Vida Cajner, Toni Špeh, Mojca Mrgole, Jože Venišnik, Bojana Poznič, Tanja Bezovšek, Vla- sta Jeraj, Ivan Presečnik, Darko Rihter, Stane Rojten. Franc Zerovnik, Jože Tajnšek in Boži Hren. Seveda kaže pohvaliti sve sodelujoče. Ce je uspelo pripraviti gledalce v dobro voljo, potem velja posebej še za igro Jožeta Venišnika, ki je domala za vsak daljši govor požel vihamo navudšenje. Predstava je lepo uspela, škoda če je ne bodo videli še izven mozirskih občinskih meja. A. V. p08led na platno Podmornica ZRN 1981. Scenarij: VVolfgang Peterson (po romanul I.,othar-Guenther Buchheima). Kamera: Jost Vacano Glasba: Klaus Dodlinger. REŽIJA: VVOLFGANG PE-1 TERSEN. Igrajo: Juergen Prochnow, Arthur Gruenenver,' Hubertus Bengsch idr. Doslej najdražjemu nemškemu in tudi evropskemul filmu Podmornica (stal je okoli 25 milijonov nemškihi mark, dober delež pa so prispevali Amerikanci) po^ njegovi tehnični realizaciji ni kaj očitati. Imenitno je^ posnet, čeprav brez zvenečih igralskih imen tudi ime-š nitno odigran. Je klasični vojni spektakel, ki se v mno-" gih svojih značilnostih spogleduje z najbolj znanimi'i tovrstnimi filmi iz ameriške proizvodnje. Pa vendarle je ta film o grozljivih skušnjah, trpljenju in ' mukah posadke nemške podmornice med drugo vojno ■ v nekem smislu veliko razočaranje. Ze dejstvo, da je s bil posnet po imenitnem literarnem delu nekdanjega-j nemškega vojnega reporterja Buchheima, ki je doživel^ in znal popisati vso grozo življenja in vojne v podmor-,; nicah in ki je znal odločno zastaviti protivojno osti romana, absurdnost fanatizma posadk, ki jih je admi- j ral Donitz poslal v vode svetovnih morij moriti, je od^ filma obetalo več. Obetalo je postati opozorilo, prikaz j absurda vojne kot uničevalnega mehanizma. Postalo^ pa je epopeja posadke, vojni spektakel, ki se sicer i imenitno gleda, ki pa osnovnih misli romana ne do-' sega. Vmes je bil pač posel - kapital vložen v delo, kil obeta postati ena največjih svetovnih filmskih uspeš-; nic leta. ' Cena ni bila majhna, čeprav - ponovimo to - filmu j po obrtni plati, po filmski realizaciji, govorici, ni kaj \ očitati. Škoda je le za zamujeno priložnost, da bi ob \ kakovostnem dobili tudi pomemben film." Po drugi plati, spet, pa je filmu uspelo upodobiti i »mlade starce«, ki jih razjedajo brezupne vojne opera- \ cije, ki ujeti v peklu vojne starijo z nadzvočno hi-; trostjo. ki preživljajo nadčloveške muke, da bi izpolnili ; naloge, rešili svoja in uničili čimveč tujih življenj. = Občinstvo bo ta fibn gotovo dobro sprejelo in veseli J smo lahko, da prihaja na celjska filmska platna tako- kmalu. ' BRANKO STAMEJCiC i Platna Marla Pallila in Pepela Iskanje za novimi formami in izraznimi sredstvi je privedlo slikarje v šestdesetih letih do določenih ek- sperimentov. Med njimi je tudi nova forma takoimeno- vano »oblikovano platno«. Do nedavnega se je v slikar- stvu le malo eksperimentiralo z obliko platna. V začet- kih pedesetih let je Barnett Nevvman prvikrat razstavil slike neobičajnega formata-visoke vertikalne, široke le nekaj centimetrov, jih sestavil in zopet razdvojil kot nekaj povsem avtoriomnega. Način sestavljanja »obli- kovanega platna« in zopet razdvajanja le-tega, je močno prisotno pri obeh avtorjih, ki se s svojimi deh predstavljata v Likovnem salonu Celje - MARIU PAL- LIJU in POPEJU. Platna Maria Pallija, poslikana z vertikalnimi barv- nimi pasovi (omejeno število barve le na črno, sivo in peščeno v sorazmerju z modro in rumeno črto) imajo možnost serije, in enoten nivo organizacije. Tako s črtnim in pasovnim sistemom barvnega polja Palli vizualno členjeno prodira v optično globino slikov- nega polja. "Slike ne zapira v okvir, zato se prosto in lahkotnp vklapljajo v sistem združevanja ali razdruže- vanja. Nadaljnja stopnja prostorske globine, ki jo Palli razvija na povsem racionalni način, so slike, sicer plo- skovno ujete v lesen okvir, neomejeno globinsko raz- sežnost pa jim nudi material-steklo, kot nedeljiv sopot- nik naslikanega polja. Težnja po prodiranju v notranji sestav slike, se je pri Palliju tako stopnjevala, da je moč tretje razsežnosti dosegla vrednost objekta. Tako kot pri Palliju, tudi pri slikah Popeja sledimo sistemu, ki ga ni moč rušiti. Zlata barva, kot nosilec osnovnega barvnega polja, nosi vrednost razčlenjeva- nja svetlobe kot njen fizičen simbol. Diagonalna geo- metrična projekcija, ki je bila pri Popeju močno pri- sotna v sedemdesetih letih njegovega slikarstva, je postala podstat nadaljnjemu razvoju v smeri izčiščeva- nja forme. Govorica ideje, čeprav pomensko močno okleščena, izhaja iz njegovega razmišljanja o objektu kot čisti znakovni artikulaciji. Le-ta se kaže v mono- kromatskemu polju in v grafizmih (barvno poudarje- nimi), ki se diagonalno razpeljujejo po slikanemu po- lju. Čeprav ob površnemu pogledu razstava pušča gle- dalca hladnega, je vendarle potrebno reči, da je umet- nost čutno variabilna in da dopušča človeku nešteto možnosti lastnih interpretacij. ALENKA DOMJAN mladinski pevski feshval - ceue '83 UspeSno deio mladinskega pevskega zbora Zbor z os Dušana Jereba v Slov. Konjicah na Mladinski pevski festival? . Mladinski pevski zbor Osnovne šole Dušana Jere- ba iz Slovenskih Konjic se je na zadnjem Mladinskem pevskem festivalu prvič predstavil in si pripel bro- nasto priznanje. Sodelova- nje na-festivalu si je zagoto- vil tudi za letos na tekmo- vanju v Zagorju. To je tudi edini mladinski pevski zbor s celjskega območja, ki si je v Zagorju pridobil to pra- vico. Pot do uspehov za mlade pevce in njihovo voditeljico Marinko Ivačič se je pričela pred trinajstimi leti. Nepre- kinjeno trdo delo se je odra- zilo na glasovnih in drugih zmogljivostih, z uspehi je rastla tudi samozavest in vo- lja do nadaljnega dela. Ze ko so se pred šestimi leti prvič predstavili v Zagorju, so do- bili pravico do nastopa na Mladinskem pevskem festi- valu v Celju. Dobljeno pravi- co so opravičili in se ponov- no potrdili lani v Zagorju in na Kurirčkovem festivalu. Toda, pred letošnjim Mla- dinskim pevskim festivalom oklevajo. Spremembe v delovnem času staršev so se odrazile tudi na delu zbora. Za marsi- koga izmed 73 pevk in pev- cev so pevske vaje ob sedmi uri zjutraj prezgodnje. Danes manjka ta, drugič drugi, de- lati pa je tako težko. Kljub temu se pripravljajo. Poleg obvezne pesmi vadijo U. Vrabca Bilečanko in (juk se je oženil ter Z. Kodalya Ave Mario. Program je zahteven, a zbor ga je sposoben dobro odpeti. Za to je treba veliko žrtvovati. Lepo bi bilo, če bi lahko otroci za svoj napor pričakovali vsaj skromno priznanje - morda, da bodo to videli in slišali preko tele vizije in radia tudi drugi. Te ga na zadnjem festivalu ni bilo. Otrokom ni bilo vseeno MBP Praznik društva na Uubečni Kulturno društvo na Ljubečni je najmlajše v celjski ob- čini. Prvo obetnico svojega obstoja so sekcije obeležile ^' nedeljo popoldne in se predstavile s svojim programom- Prireditev je izredno uspela, posamezne sekcije pa so poka- zale viden napredek pri svojem delu. Tako na primer godba na pihala in tudi pevski zbor pod vodstvom Matjaža ZeleZ' nika. Občinstvu se je predstavila tudi nova skupina CmoK- žB. APRIL 1983 NOVI TEDMK - STRAN 9 Wa paiHiskem sestanku ^ cellskem teatru so uspešno gleOatlško leto zaokrožili z aktualno politično Igro 0loša MIkelna Mor. pol. kvallf. to¥. Gubca.___ Dare Ulaga (kot gost), 2vone Agrež, Jana Šmido- ya, Ljerka Belakova, Zvez- jana Mlakarjeva, Nada Bo- jjčeva, Mija Mencejeva, griuio Baranovič, Borut Alujevič, Peter Boštjančič, pogomir Veras, Drago Ka- stelic, Janez Bermež, Miro pod jed, Jože Pristov in granko Miklavc (prav tako gost) so nam v solidni, vse- skozi verodostojni režiji Francija Križaja, dramatur- giji Janeza Žmavca, sceno- grafiji Črtomira Freliha, ko- stumografiji Vide Zupanove in z lektorsko skrbjo Metke Čukove uprizorili partijski .sestanek z neprijetnim dnevnim redom«: 1. Infor- macija o položaju na Polj- skem, 2. Mor. pol. kvalif. tov. Gubca, 3. Razno. Miloš Mikeln je svojo izra- zito moralno-aktualistično igro razglasil za »dokumen- tarno gledališče«. Vendar te oznake ne gre jemati dobese- dno in nemetaforično, saj je »sestanek« od ostalih gleda- liških zvrsti drugačen samo toliko, kolikor se ukvarja z zares sedanjimi in tukajšnji- mi stvarmi. Je torej doku- ment časa na kratek rok, po- memben prav ta družbeno- političen trenutek in torej kot tak (upajmo zaradi vsega uprizorjenega!) hitro »pok- varljiv«. Odrska iluzija, ki si- cer ves čas razkriva svojo ne- varno mejo, ostaja, prav tako tudi »privoščljiv« občutek, da smo »samo« v gledališču in torej izvzeti iz dogajanja. Mikeln je postavil na oder ljudi, ki jih srečujemo v svo- jem vsakdanjem okolju, z njimi delamo, se o njih pogo- varjamo. Kar jih druži, je dej- stvo, da so komunisti, če ne po prepričanju, v.saj po iz- kaznici. Ko pridejo na sesta- nek, jih čaka rutinsko opra- vilo: izreči moralno-politič- no kvalifikacijo generalne- mu direktorju (lik, ki se raz- vija od začetne indiferentno- sti do zavzete samorefleksi- je, je upodobil Dare Ulaga), ki je po svoje pripomogel po- djetju do velikih izgub, zato se kot »funkcionar« odprav- lja na novo pomembno de- lovno mesto. Toda druga točka dnevnega reda se ra- zraste v politično in človeško diferenciacijo, ki jo partijski formalizem običajno prikri- va. Se zlasti, ko predvojna komunistka Olga (s plemeni- to črto tragične revolucio- narke jo je odigrala Nada Bo- žičeva), predana avtentičnim idealom, zahteva, naj vsakdo utemelji svoje članstvo. Tako se sestanek sprevrže v zbirko pristnih in sodob- nih moralnopolitičnih pro- blemov, vse od preprostega vprašanja o poštenju do vizij modernega evropskega so- cializma. Med tipičnimi oportunisti so tudi dobrona- merni aktivisti, med »zasta- relimi« idealisti trezni razu- mniki, ki že dolgo mislijo s svojo kritično glavo. Ves čas pa se dogaja nekaj resnično nenavadnega, tako za našo gledališko in še bolj za poli- tično prakso: drug za drugim se razgaljajo tabuirani ideo- loški resorji, partijski karie- rizem, »ekskluzivne« javne t^jne. Ko se medsebojna raz- merja skrajno zapletejo, je hkrati jasno, da se je situaci- ja politično zbistrila. Pozitiv- na moralno-politična kvalifi- kacija iz elementarno člove- ških razlogov, ki morajo biti temelj vsake ideologije, ni več mogoča. Vsakdanjemu političnemu pragmatizmu - ali drugače: nemoralnosti in neodgovornosti - je odklen- kalo. S tem »današnjim« bo- do zaznamovani tudi nasled- nji partijski sestanki. Točka »razno« bo imela bolj otiplji- ve razsežnosti. Reči je treba, da je Mikeln napisal zelo pogumen gleda- liški tekst, še bolje, da je zelo senzibilno ocenil politični trenutek »jugoslovanskega razpotja«, kot sam pravi, brez travmatičnega sprene- vedanja. Njegov tov. Gubec vnaša v slovensko, pa tudi jugoslovansko gledališče prenesnetljivo politično konsekventnost, ne glede na pomisleke, ki bi jih bila lah- ko deležna tovrstna drama- turgija. In reči je treba, da so v tem smislu, docela veristič- no in »dokumentarno«, v du- hu osveščenega ir učinkovi- tega prispevka k omenjene- mu »razpotju«, njegovo be- sedilo brali tudi v celjski gle- dališki hiši. PETER KOLSEK Prizor na sliki je iz uprizoritve celjske predstave Mor. pol. kvalif. tov. Gubca ali sestanek z neprijetnim dnevnim redom. Serija igralskih bravur Uubllanskl Cankariev dom In SLG Celle sta družno pripravila Oueneauleve Vale ¥ slogu. Režiral le Igralec Jurij Souček. Sodobni francoski pisa- telj Raymond Queneau je Slovencem že znan, v glav- nem s posredovanjem pre- vajalca Aleša Bergerja. Pred leti je »pokojno« štu- dentsko gledališče Pekama dramatiziralo njegovo po- pularno pripoved Cica v metroju. Podobno odrsko priredbo so tokrat doživele Vaje v slogu, le da so si ustvarjalci (dramaturg je bil Aleksander Zom) vse skupaj zamislili kot »avdi- cijo«. Queneaujevi teksti so brez dvoma najprej čista literatu- ra. Takorekoč duhovite slo- govne igračke, s katerimi je mogoče očarati še tako sen- zibilen literamo-jezikovni okus. Ker ne gre za nikakrš- no »vsebino« v klasičnem smislu, ampak zgolj za stil- ske variacije, ob katerih naj se razcvete jezikovna iznajd- ljivost in večpomenskost (v tem smislu imamo pravza- prav opravek s poezijo), je tudi ugledaUščenje zelo spe- cifičen slogovni dogodek; slej ko prej stvar sladokus- cev. Izvorno so Vaje v slogu se- stavljene iz 99 opisov docela nerazburljivega vsakdanjega dogodka. Gre za epizodo na pariškem avtobusu, »kjer se neki mladenič obregne ob nasprotnika in ga je potem moč še enkrat videti v razgo- voru s prijatelji« (iz gled. U- sta). To je vse. Ustvarjalci so odbrali nekaj epizod, morda kakšno petino. Kaže, da za- misel z avdicijo ni bila ravno obvezujoča, saj tak ironično- pedagoški okvir, kolikor ga je bilo sploh čutiti, ni prispe- val k ničemur. Koncept se je že po prvih »vajah« neopaz- no porcizgubil in kar smo gle- dali, je bila čista igralska ekshibicija. Edino, kar se je ustvarjal- cem te predstave izkazalo kot pristna gledališka mož- nost, je parodija. Parodija, ki jo je mogoče ustvariti naj- prej z gibom in telesom, šele nato z besedo. Zato so Vaje v slogu predvsem vehka pri- ložnost za dobrega igralca in ob tem je tudi parodija - kot pretveza - brez kakšnih globljih ali celo kritičnih pretenzij. Tako so nekatere duhovite igralske bravure le- tele na stare in nove glasbe- ne žanre, pa pohtične govo- re, tudi na šibke točke naše- ga vsakdanjega obnašanja. A vendar smo gledali pred- vsem igralce, njihov komedi- jantski talent, razpon arti- stičnih sposobnosti. V tak namen je bila izbra- na tudi igralska druščina. Anica Kumrova, je dokaza- la, da ni le igralka zatišanih komornih situacij, ampak očarljiva posredovalka iro- nično-parodičnih vsebin. Morda so bile »Vaje« s svoji- mi improvizacij skimi mož- nostmi pisane na kožo zlasti Poloni Vetrihovi in Juriju Součku. A če gre pri prvi za novo poglavje njenega nepo- srednega glumaškega daru, kaj takega ni mogoče reči za- Jurija Součka, ki je ostajal v docela standardnih okvirih svojega poznanega umet- njaštva. In končno. Iztok Va- lič, novi član celjskega an- sambla, je največ navduše- val s svojimi »govorniškimi« in »pevskimi« točkami. Pri predstavi, ki ponuja v dobri uri nekaj dobre zaba- ve, so sodelovali še Melita Vovk (s sceno in kostumi), Ksenija Hribar (koreografi- ja), Aleš Kersnik (glasba) in Metka Cuk (lektorstvo). PETER KOLSEK Gledalci o celjski predstavi Anton So vre: »VideM smo dobro predstavo o našem vsakdanu, ki pušča gledalcu dovolj snovi v razmislek. Slednje je verjetno hotel do- seči tudi avtor s svojim reali- stičnim dokumentom.« Franja Benedik: Predsta- va mi je bila všeč, ker dopu- šča gledalcu da se ob njej za- bava cili pa temeljito zamisU. Videh smo odhčno ansam- belsko igro.« Marjan Hohkraut: »V igri je bilo shšati veliko ostrih besed, ki jih je hipoma težko zbrati v presojo o predstavi kot celoti. Predstava mi je bila všeč.« Slavko Matiček: »Nič izu- metničenega nismo videh in zato mi je predstava uga- jala.« Ela Drolc: »Videh smo do- kumentarno predstavo o da- našnjem času. Meni je bila všeč.« 10. STRAN - NOVI TEDNIK 28. APRIL Strokovnjaki so hežali v pisarne Seaa JusetO¥lč-lno¥ator Iz Ferrallta Sead Jusufovič je prišel v lovenijo leto 1974. Doma je z Lukavca v Bosni, kjer je udi končal srednjo tehni- ko šolo. Zaposlil se je v eljski Žični, pred nekaj le- i pa se je preselil v Žalec, jer je sedaj zaposlen v Fer- alitovi razvojni službi. Sead si je v Sloveniji istvaril tudi družino. V Žal- u ima Jusufovičeva družina tanovanje v bloku, sam Sead pa nadaljuje študij na mariborski višji tehniški šoli m kot sam zatrjuje, bo študij tudi kmalu končal. To je kratka osebna izkaznica 31- letnega Seada, ki ga v Ferra- litu cenijo tudi kot prizadev- nega in vestnega delavca, njegovo delo pa je še toliko bolj cenjeno, ker namenja Sead precej pozornosti tudi inovacijam. Na tem področju je že ne- kajkrat uspel in skupaj še z nekaterimi sodelavci v Fer- ralitu prihranil debele mili- jone in ne nazadnje tudi pre- cejšnje šope deviz. Sead se je predstavil tudi na razstavi inovacij v Savinovem raz- stavnem salonu. Skupaj z Damijanom Lasnikom sta namreč predstavila inovaci- jo Nadtalni hidrant ONH 80. Gre za hidrant, ki se vgrajuje na cevovode, ki je še zlasti primeren za enostaven in hi- ter pristop, za odvzemanje vode pri gašenju požarov, ob elementarnih nesrečah in še bi lahko naštevali. S to ino- vacijo so veliki prihranki pri izdelavi in porabljenem ma- terialu. Na ta račun prištedi Ferralit letno kar dobrih 700 000 dinarjev. - Je to Vaša prva inova- cija? »Doslej so mi priznali tri inovacije, k temu pa-moram dodati še kakšnih pet korist- nih predlogov. Pomembno inovacijo sem napravil tudi na črpalkah, pri čemer gre za prihranek v vrednosti mili- jarde starih dinarjev.« - Delate v razvojnem od- delku. Sodijo omenjene stvari k redni zadolžitvi na delovnem mestu ali ne? »Ne! To je bil plod mojega in Damijanovega lastnega dela in angažiranja izven službenih dolžnosti. Bila sva tudi dodatno stimulirana. Po pravilniku o tovrstnem na- grajevanju, seveda.« - Koliko ste potem dobili za inovacijo pri hidrantu, ki jo sedaj razstavljate? »Oba skupaj sva prejela se- dem tisočakov. Vsak po pol odstotka od tistega, kar se prihrani v enem samem letu. Pravzaprav sva bila pri tem nagrajena le za koristni pred- log, ki je bil šele kasneje po- trjen v inovacijo. Sami lahko torej presodite, če je pravil- nik o nagrajevanju dober ali ne. Moram pa reči, da me to niti ne jezi preveč. V prvi vrsti mi gre zi to, da skušam s svojim znanjem kar največ prispevati k boljšemu gospo- darjenju. Vsekakor pa bo treba te stvari enkrat spraviti v red in na primeren nivo.« - Vam v Ferralitu poma- gajo pri vašem delu? Imate na voljo potrebne materiale in kako ostali gledajo na inovacijsko dejavnost? »Moram reči, da uživam vso moralno podporo. Tudi pri materialih se nikdar ni zatikalo. Res pa je, da je prav ta dejavnost še marsikje odvisna od tega, v kakšnem okolju kdo dela. Ce imajo na- drejeni in sodelavci razume- vanje za inovacijsko' dejav- nost, potem bistvenih pro- blemov ne more biti. Ce lju- dje niso takšni, potem na inovatorje še marsikje gleda- jo kot na čudake, ponekod pa se jih stari mački celo bo- jijo in jim po svoje nagajajo. Jaz sem imel srečo, da je v razvojnem oddelku prej de- lal sedanji direktor Ferralita in razume ter podpira te stvari, vso podporo pa mi da- je tudi mo sedanji vodja To- maž Uranjek. Oba sta mlada in tudi zaradi tega bolj dov- zetna za inovacijsko dejav- nost.« - Pri nas še vedno kupu- jemo preveč licenc in se še premalo opiramo na lastno znanje. To ugotovitev mar- sikdaj slišimo. Se z njo stri- njate tudi vi? »Popolnoma! So seveda primeri, ko brez licenc ne gre, še veliko več pa je pri- merov, ko človeka zaboli gla- va, ko vidi, kaj vse bi lahko ustvarili doma z lastno pa- metjo in z lastnim znanjem. V primerjavi z drugimi repu- blikami je Slovenija na tem področju naprej, vendar še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti. Vsi v Jugoslaviji bi se morali enkrat dokonč- no zavedati, da so časi eno- stavnih nakupov licenc in znanja dokončno minili. To bi moral spoznati sleherni delavec. Na vseh področjih bi morali vzpodbujati mno- žično inventivnost.« - Zakaj mislite, da smo Jugoslovani med zadnjimi v Evropi po številu izumov, inovacij in tako naprej? »Po mojem je bila osnovna napaka v tem, ker so stro- kovnjaki iz različnih podro- čij iz proizvodnje bežali v pi- sarne, kjer so bili bolje sti- mulirani. Kreativno delo ni bilo cenjeno in še vedno ni tako, kot bi naj bilo, pa če- prav že nekaj let govorimo, da bi moralo biti drugače. Vsepovsod bi morali tudi več vlagati v razvoj. V svetu vedo, da je njihova uspeš- nost tem večja, čim več vlo- žijo v razvoj. Rad bi poudaril tudi to, da bi nas po mojem mnenju morali strezniti se- danji težki časi v gospodar- stvu. Mislim, da je napočil pravi trenutek za to, da ra- zmišljamo o teh rečeh in ustrezno ukrepamo. Prav v takšnih razmerah vidim naj- boljšo" možnost za uveljavi- tev lastnega znanja in te pri- ložnosti ne smemo zamu- diti.« - Povmiva se k vašemu delu. Kaj trenutno priprav- ljate? »Delam na tako imenovani krilni vakuumski črpalki, ki jih bo Ferraht izdeloval za potrebe naše prehrambene industrije. Te črpalke so po- trebne pri vakuumskem pa- kiranju hrane. Doslej jih je naša prehrambena industrija ' uvažala in zanje plačevala devize. Mislim, da bo doma- ča ravno tako dobra, pa še cenejša bo.« JANEZ VEDENIK Občinska raziskovalna skupnost Žalec objavlja razpis o podelitvi nagrad in priznanj »inovator Žalec 1982« 1. Za nagrado »Inovator Žalec 1982« lahko kandidi- rajo delavci zaposleni v občini Žalec, ki so v letu 1982 uresničili svoje dosežke na području inovator- stva. 2. Kandidate za nagrado lahko predlagajo - komisija za inovacije ali drugi odbori za inventivno dejavnost pri TOZD oz. DO - delavski sveti TOZD ali DO - družbenopolitične organizacije, koordinacijski odbori za stabilizacijo na vseh ravneh - društva DIATI, LT, DIT - strokovna društva in - posamezniki. 3. Prijava mora biti podana na anketnem listu, kije bil poslan vsem DO oziroma se dobi na Skupnih službah SIS Žalec. 4. Na predlog razpisne komisije in na osnovi Pravil- nika o podeljevanju nagrad in priznanj »Inovator Žalec«, bo Občinska raziskovalna skupnost Žalec podelila za: I. množično inventivno dejavnost - pet priznaj z denarnimi nagradami in pet priznanj II. razvijanje in uvajanje nove proizvodnje in poslo- vanja - tri priznanja in denarne nagrade III. raziskovalno delo - tri priznanja in denarne na- grade 5. Prijave zbira Občinska raziskovalna skupnost Ža- lec, Kardeljeva ulica 12, do 15. maja 1983, kjer dobite tudi dodatne informacije (tel.: 710-070) Dobro sodelovanje med TEKO in JU Celjska delovna organizacija TEKO je podarila športno opremo nogometni ekipi iz celjske vojašnice. Ob tej prilož nosti so v Domu JLA pripravili krajšo slovesnost, na katen so poudarili, da je bilo sodelovanje med delavci Teka in vojaki iz Celja že sedaj dobro, zadnja gesta Teka pa bo pristno sodelovanje nedvomno še poglobila tako na šport- nem kot na ostalih področjih. S. S. Odprt kopalni liazen Turistično društvo Rimske toplice sporoča, da bodo v nedeljo, 1. maja ob lepem vremenu odprli kopalni bazen Temperatura termalne vode je od 27-31 "Celzija. Sezona kopanja na prostem se, tako kot vsako leto, spet pričenja v Rimskih toplicah. - KOLEKTIV POZD ORODJE - OPRENU ŠENTJUR čestita vsem delovnim ljudem za praznik OF In 1. maj NOVI TEDNIK - STRAN 11 Slikar je kot kuhar flienl Srečko Skoberne, ki živi In slika v Žalcu »Med mladimi celjskimi likovniki je vse več takšnih, l(i se domači in tudi širši publiki po nekaj letih skrb- „ega dela nenadoma pred- stavijo z zanimivo in samo- stojno likovno govorico, za liatero stoji že precej dore- ^no idejno in likovno izho- dišče, z osnovo torej, od ko- jer so odprte seriozne poti likovne izgradnje in nadalj- njega izbora. Mednje goto- vo sodi tudi mladi avtor Srečko Škobeme."..« Tako Marlen Premšak v delu uvoda v katalog likov- nih del Srečka Skoberneta, Ici je sicer rojen v Celju, ven- dar živi in ustvarja v Žalcu. Je izredno plodovit slikar, saj je od leta 1972, ko se je pojavil s prvo razstavo, pa do danes, imel že 37 razstav, od tega 22 samostojnih in 15 skupinskih. Razstavljal je doma in v tujini. V Celju je imel več razstav po delovnih organizacijah, v Žalcu v Ju- teksu in hotelu Rubin, Gri- žah, na Polzeli, v Gradisu v Ljubljani, Novem Sadu na velesejmu (predstavil se bo tudi letos), Portorožu, na Krku, v Hercegnovem, Stuttgartu, v Avstriji, Ro- denbachu pri Frankfurtu (tudi letos jeseni) itd. Trenut- no se pripravlja na dve raz- stavi v Piranu in Kranju, ob- stoja pa tudi možnost razsta- ve v hotelu Metropol v Por- torožu. V več kot deset-letni ustvarjalni dobi je ustvaril šest različnih, vendar zaklju- čenih tematskih ciklusov: »Barve in čas«, »Življenje skozi prostor«, »Grafične diagon^e«, »Ciklus« štirih slik, ki jih je podaril celjski bolnišnici (»Rad pomagam drugim in tako sem pomagal tudi slušno prizadetim v Ce- lju,« pripomni), »Globus« in »Atelje«. Zdaj pripravlja sed- mi ciklus »Oblike skozi živ- ljenje« (»Ne bom uporabljal ustaljenih grafičnih norm,« dopolni), kjer bo poudarek na podlogi barv. Ta ciklus bo obsegal 13 slik. Zakaj ravno 13? »Človek pride do konca in stoji pred dilemo ah še pride katera slika zraven. Ugotovil sem, da ne.« »Slikar je kot kuhar,« pra- vi Srečko Skoberne. »Nikoli ne zaupa receptu, vedno si vse pripravi sam. Ni dovolj znati samo'risati, do- bro je treba poznati tudi vse skrivnosti različnih tehnik. Konca pa ni, zato je potreb- no stalno učenje, spoznava- nje skrivnosti.« Srečko je imel prvo delov- no mesto v grafiki v Cinkar- ni, kjer se je spoznal z barva- mi. Potem je delal v Juteksu kot vratar: »Med delom sem našel čas, ko sem razmišljal, v kakšnih barvah bi vse rešil. V Juteksu me je zanimal te- hnološki pristop reševanja mojih idej.« Zdaj je v Zdrav- stvenem centru v tehnični enoti: »To je moj ventil, ver- jetno pa se bom ustalil.« Razmišlja dalje. Počasi, vendar odločno... »Mene ne zanima cena mo- je slike! Meni ni potrebna ga- lerija, ampak tovarna. Z raz- stavo sem uspel, če se je člo- vek pred sliko ustavil in jo vsaj pogledcil.« Začel je z Nikom Ignjati- čem... »Skupaj sva hodila v Piran na ex tempore. Pri Niku sem dobil prve osnove. Videl pa sem tudi veUko razstav do- mačih in tujih slikarjev. Ko vse to vidiš, si ustvariš svoj stil. Poudarek je predvsem na skladanju barv v prosto- ru, kar je včasih dopolnjeno z grafičnimi rešitvami. Znaš risati v tistem kla- sičnem smislu? »Anatomsko znam risati vse, samo s svojim načinom opažanja, ki nujno pušča za seboj značilnosti, grem dalje od prave realnosti.« Kdaj začne človek posta- jati slikar? »Takrat, ko spozna vse od 'a' naprej. Od osnove! Vse skupaj pa je skupek najra- zličnejših spoznanj v življe- nju.« TONE VRABL CIKLUS 1/5 unikat mešana tehnika Obvestilo bralcem Naslednja številka Novega tednika izide 12. maja. Nov sllaj ulice Moše Pllade v Celju Ulica Moše Pijade v Celju dobiva novo, dokončno podobo. Promet po novi asfaltni prevleki se že lahko odvija, medtem ko bodo mlada drevesca rabila še nekaj časa, preden bodo njihove krošnje lahko dajale senco in vrnile ulici njeno tipično nekdanjo podobo. Seveda pa ta ulica ob stadionu Borisa Kidriča ne bo ostala v temi, saj bodo v kratkem na robu pločnika zasijale še ulične svetilke. Foto:' kot pri ostalih, ki so se na podobna ^rečEinja vozili. Sicer pa je v letošnji zimi sodelovalo ^ smučarskih šolah 794 otrok, od tega '^jveč 108 iz OS Franja Vrunča na Hu- dinji in 118 iz OS Vojnik. Otroci so spoznavah smučarske veščine na smu- čiščih Rogle, Svetine, Glažute, Sleme- na, Dobrne in Vojnika. Pri vadbi učen- cev enajstih šol je sodelovalo 51 učite- ljev in vaditeljev smučanja, ki so zdru- ženi v Področnem zboru vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja (PZVUTS), ki deluje v okviru Smučar- skega društva Toper Celje. V sekciji je 5 trenerjev, 28 učiteljev, 74 vaditeljev in še 19 vaditeljev v Storah, kjer je podsekcija zbora. Peter Faktor je bil vodja PZVUTS Celje vse od leta 1951 do 1975: »Stalno bivanje med tečajem na terenu ima več prednosti. To so med drugim spoz- nali tudi na OS Franja Krajnca na Po- lulah, ki so pripravili šolo v neiravi v Andrejevem domu na Slemenu nad Šoštanjem. Prostora je za 60 otrok. imajo dve vlečnici in primerne terene za vadbo. Tudi hrana in cena bivanja je za otroke oz. njihove starše dostopna, saj je bila 260 din na dan. 8 do 9 ur na dan so imeh otroci reden pouk, nato smučanje. Poslušali so predavanja o nevarnostih v gorah, zgodovini smuča- nja, vzdrževanju opreme, vse to pa smo opremiU z diapozitivi. Na zaklju- čku vsake šole smo pripravili še tek- mo. Za predšolske otroke smo pripra- vili smučarske tečaje na Golovcu in Gričku, kjer je sodelovalo 145 otrok, za katere je skrbelo in jih učilo smučar- skih veščin 13 učiteljev in vaditeljev. Nauk iz letošnje sezone sledi: v pri- hodnje naj bodo šole v naravi res šest dni nepretrgoma v naravi, kajti vsako- dnevna vožnja pomeni izgubo časa in prevelik napor. Tako so tudi rezultati slabši.« T. VRABL. 12. STRAN - NOVI TEDNIK 28. APRIL Kraju dajejo moč ljudje povezani z zemljo Leieče unanlSt¥0 le bilo ¥ Latišah, klor krajani žMJo S¥OJe žMJIenle, za katerega črpajo moč Iz korenin preanlkO¥ Ce bi naše leteče uredništvo zares letelo, bi raje leteli do Laziš, namesto da smo se z dvemi štirikole- sniki po razriti cesti komajda prebili do vrha. No, tako hudo le ni bilo. Saj tudi tamkajšnji pre- bivalci premorejo avtomobile, še raje pa se vozijo v dolino z motornimi kolesi. Toda, dokler bo cesta takšna, kot pač je, ni bojazni, da bi v ta miren hriboviti kraj prodrla motorizirana izletniška civi- lizacija. Oblaki, ki so nas spremlja- li tam nekje do Rimskih To- plic, so se počasi razkropili. Cim višje smo šli, tem bolj je sijalo sonce. Le veter se je zaganjal v skale, primerne za preizkušnjo vsakemu dobre- mu hribolazcu. Na kozolcu v Škofcah je visel eden izmed naših plakatov, ki je vabil krajane na večerno priredi- tev v osnovno šolo. Takoj nam je bilo tudi jasno, da do- poldne ne bomo kaj prida opravili. Ljudje so bili na nji- vah. V tem času i^e gre zamu- diti niti enega samega lepega dne, četudi pride na obisk vsa redakcija Novega tedni- ka, pa še kdo. Pri šoli nas je pričakala učiteljica Martina Jelene vsa v skrbeh, ali bomo sploh prišli. Saj so že vsi krajani vedeli za prireditev. To je sporočila po svojih najhitrej- ših glasnikih - učencih. Kot vsak razvajen meščan smo tudi mi pričakovali, da bo kje kakšna gostilna. Ne, v Lažišah in daleč naokoli ni nobene, zato pa so tu doma prijazni ljudje, katerih vrata so na stežaj odprta vsakemu popotniku. Nekoč je bilo drugače. Ta- krat, ko so ljudje še ostajali na svoji zemlji, jo obdelovali in od nje živeli. Sola je imela dolga leta nazaj vseh osem razredov s preko sto učenci. Danes ima le en kombiniran oddelek in petnajst učencev. Industrija, mestno življe- nje, osem.urni delavnik in nenazadnje slaba komunal- na ureditev vseh šestih vasi na območju Laziš, vse to je botrovalo velikemu odlivu mladih v mesto. Kmetije so ostajale zapuščene, zemlja neobdelana, vedno več je bi- lo starejših ljudi in vedno m.anj otrok. Se tisti, ki so se odločili, da ostanejo na kme- tiji, so le polkmetje, zaposle- ni pretežno v hrastniškem rudniku, v Rimskih Topli- cah in v Laškem. Tisti, ki tu živijo, upajo, da bo ta kraj spet zaživel bogato, kot ne- koč. Prvi pogoj pa je, da se uredi cesta in druge poveza- ve s svetom., saj tukaj še tele- fona nimajo. Tudi zadruga bi morala bo- lje poseči v razvoj tega kraja, ki ima možnosti predvsem za živinorejo, mlečno proiz- vodnjo in sadjarstvo. No, marsikaj bi bilo potrebno spremeniti tudi v miselnosti ljudi, saj majhne obdeloval- ne površine ne morejo preži- veti enega gospodinjstva. Zato tudi tako številni pol- kmetje. Ce bi pričeli z usmerjeno in večjo proiz- vodnjo, bi bil to osnovni po- goj za življenje od kmetij- stva. Nekaj takih kmetov je že in ti se prav nič ne pritožu- jejo. Vso svojo snemalno tehni- ko smo odložili v improvizi- rano redakcijo v učilnici osnovne šole, ki ima tudi oder. Nato smo razdelili na- loge in se zapodili na teren. V mirni vsakdan krajanov Laziš smo vnesli nemir. Kot smo pričakovali, so bili do- poldne vsi zunaj, zato pa je šlo bolje po kosilu. Pričako- vali so nas in zbrali smo do- volj snovi, da bomo lahko še nekaj časa objavljali prispev- ke iz tega kraja. Kajti tudi tu. tako kot v vsakem drugem kraju, je dovolj vsakovrstnih zanimivosti, dovolj zanimi- vih ljudi, ki si zaslužijo, da o njih in o njihovem življenju zapišemo kaj več. Naj je kraj še tako reven in odmaknjen od tehnoloških koles, so v njem ljudje, ki kraju dajejo lastni, zanimiv in enkraten pomen. Tu so ljudje, ki še danes oživljajo bogato lastno ljudsko izročilo; od staro- davnih običajev pri kmečkih opravilih do ljudskih pesmi, ki jih zbirajo, zapisujejo in pojejo. Nekaj tega smo slišali tudi v večernem programu, ki nam ga je pripravilo domače kulturno prosvetno društvo. V to so vključeni skoraj vsi krajani in delajo v različnih sekcijah. Teh je enajst. Raz- vilo se je iz dramske sekcije, ki je še danes najbolj števil- na in vsako leto postavi na oder vsaj eno predstavo, si- cer pa pripravljajo prilož- nostne proslave. Potem je tu sekcija za ohranjanje starih kmečkih običajev. Ta se vsa- ko leto, tako bo tudi letos, predstavi s kakšnim starim kmečkim opravilom na kmečkem prazniku v Škof- cah. V društvu je tudi zbor, ki ga vodi Miha Jelene. Brat- je in sestre iz te družine ohra- njajo in pojejo stare ljudske pesmi. V društvu so tudi še razne športne sekcije, ki vključujejo veliko mladih članov. Posebnost društva pa je v tem, da razvija tudi druge dejavnosti, kot na pri- mer humanitarna sekcija. Naloga te je, da člani obisku- jejo ostarele in bolne občane ter jim pomagajo pri delu. Celo mladinska organizacija je našla zatočišče in možnost dela v okviru kulturnega društva. Skratka, društvo je res stičišče prizadevnosti in dela krajanov, ki zlasti v poz- nih jesenskih in zimskih dneh najdejo dovolj časa za delo v društvu. Ura je bila že osem. Cas, ko naj bi pričeli poročati naši novinarji o svojem delu. Dvorana pa je bila še prazna. »Ljudje bodo prav gotovo prišli, saj smo vse obvestili,« nas je tolažil Ivan Jelene, tajnik in aktiven član druš- tva. "Veste, pri nas se dela, dokler je dan. Sedaj se mora- jo še pripraviti, nekateri bo- do prišli tudi peš.« In res, počasi so pričeli prihajati. Nekateri z avtomobili, drugi z motornimi kolesi in tretji peš. Skratka, čez pol ure je bila dvorana polna. Tako kot vsakič, kadar je v kraju kul- turna prireditev ali pa ples. Ta pa je vsako soboto. Ne morem zaključiti se- stavka, če ne napišem še ne- kaj svojih občutkov, nekaj misli, ki so se mi porodile, ko sem gledala te ljudi. Vsem se je poznalo, da so imeli za sa- bo naporen dan. Bili so tako preprosti in neobremenjeni. Pogovarjali smo se, kot bi se že od nekdaj poznali. V teh ljudeh je še vedno neka skrivnostna moč. Moč, ki jo črpajo iz najglobljih korenin svojih prednikov, iz svoje zemlje, iz svojega bogatega duha, neobremenjenega s strahovi »civiliziranega« sve- ta. Živijo tako, kot bi marsik- do izmed nas želel živeti in globoko v sebi čuti, da je ne- koč zdavnaj izgubil nekaj, kar se mu nikoli več ne bo vrnilo. Kaj je to, lahko raz- bereš iz oči teh ljudi, ki jih kolo časa ni premaknilo v dolino. Njih, ki še vedno zna- jo živeti svoje lastno življe- nje s svojim lastnim ritmom in tokom, povezano z nara- vo. Le tolikanj novosti pusti- jo k sebi, da lahko ohranijo stik s časom, za katerega ni- kakor ne moremo reči, da gre mimo njih. Ura se je bližala polnoči ko smo zapustili razsvetljeno šolsko poslopje in krajane, ki so si kljub obilici dela vze- li dovolj časa za nas in nas prisrčno sprejeli medse. Je bil dan prenaporen? Ne! Polni vtisov, polni zapi- sov, z novim spoznanjeip, s celo vrsto novih znancev, smo se vrnili v dolino. To ni bilo slovo za vedno. Ce ne prej, obiskali jih bomo spet ob kmečkem prazniku v Skofcah. VIOLETA VATOVEC EINSPIELEB Dramska sekcija vsako leto uprizori vsaj eno odrsko delo. Vodja sekcije in obenem režiserka je učiteljica Martina Jelene. Našemu letečemu uredništvu so se predstavili s skečem >Gluhca«. Izvedla sta ga Ivan Jelene in Stanko Knez. V okviru kulturno prosvetnega društva deluje tudi pevski zbor, ki ga vodi Miha Jelene. Čeprav zbor ni bil polnoštevi- ien ker so nekateri člani bili na delu, so s svojim petjem dobro ogreli poslušalce. Tudi učenci so se nam predstavili s kratkim a prisrčnim programom. In prav nič treme niso imeli. Prihodnje leto bo šola stara natanko sto let. Pred leti so jo obnovili. V njej je kulturno stičišče krajanov. Tu deluj^J^ sekcije, tu so proslave in prireditve, tu je tudi vsako soboto ples ali disco. 28. APRIL 1983 NO« TEDMK - STRAN 13 Delovnim ljudem in občanom občine Celje želimo ob dnevu Osvobodilne fronte in ob 1. maju, prazniku dela, obilo delovnih uspehov v skupnih naporih za srečnejšo in lepšo bodočnost Občinska konferenca SZDL, Celje Občinski svet ZSS, Celje Občinska konferenca ZKS, Celje Občinska konferenca ZSIViS, Celje Občinski odbor ZZB NOV, Celje Skupščina občine Celje Izvršni svet občine Celje LastOYlce so napovedale pomlail za Storske traktorle Dober program ukrepov In aktivnosti za sanacijo In prestrukturiranje ter razvoj proizvodnje v tovarni traktorjev vodi na novo ustanovljeni družbeni svet Glede na izredno stanje je bilo nujno potrebno organizirati proiz\'odno-po- slovno telo v celotnem kompleksu proiz- vodnje, priprave, kotnerciale in financ. Poslovno-proizvodno in operativno vo- denje, ukrepanje in izpeljavo je s 7. ja- nuarjem prevzel odbor za sanacijo in to kot kolektivni organ na osnovi samou- pravno potrjerdh pooblastil in zadolžitev za dobo najmanj enega leta. V pristoj- nost tega odbora so prešle predvsem: vodenje osnovne in dopolnilne proiz- vodnje, tekoče osvajanje, prestrukturira- nje in razvoj, priprava proizvodnje (pro- gramska služba), komercialno poslova- nje (tržišče, izvoz-uvoz, kontrola kakovo- sti idr.), finančno poslovanje in informa- tika ter ekonomika poslovanja. Namesto dosedanje organizacijske oblike, to so obrati z obratovodjem, se le- ti spremenijo v tehnološko-proizvodno zaključene celote. Prodajno področje so v tem času tudi že prenesli v celoti, saj je šlo za organsko povezavo s proizvodno- poslovno dejavnostjo in je prodaja sedaj v prostorih novega jeklovleka. Še vedno je potrebna dehtev na domači trg in za izvoz (vključno FIAT), vendar so zahte- vana večja prožnost, agresivnost, večji obseg E>o vezo vanj a in prilagajanja tržnim razmeram in dogajanjem. Osnovni princip vodenja, ki mora biti uzakonjen in speljan tako na proizvod- nem kot na poslovnem področju, je teamsko delo s točno opredeljenimi za- dolžitvami in nalogami posameznih čla- nov, s tem da je vodja neposredno vklju- čen v proizvodni oziroma poslovni pro- ces po načelu »prvi med enakimi«. Ta zahteva je zakohčena v gor.podar- skem načrtu želes^ne Store, čeprav je proizvodnja trsiktorjev za letos po opera- tivni nalogi naravnana celo na število 5000 traktorjev. V območju saniranja traktorske proizvodnje velja omeniti še nekatere bistvene naloge in aktivnosti: podrobne analize tipov traktorjev, koh- čin, cen zanje in dopolnilno opremo; vključevanje povečane kohčine traktor- jev v izvoz (do števila 500) ob hkratnem razčiščevanju in analizi prodaje traktor- jev za FIAT ob upoštevanju kontoko- rentnega odnosa in speljav; vključevanje traktorja večjih moči (tipa 1102 in 1104) v proizvodnjo in vključevanje priključkov (kmetijska in druga mehanizacija) ter analiza m.ožnosti v povezavi s poslovni- mi partnerji. Vzporedno z reorganizacijo, ki smo jo delno opisah v začetku tega sestavka, bo v okviru kompleksne poslovno-proiz- vodne povezave posebej organizirana operativna skupina za nacionalizacijo, prestrukturiranje in razvoj traktorske proizvodnje in to po načelu projektne organizacije. Glavne naloge nadaljevanla razvoja In prestrakturlranja Pospešitev že načete nacionalizacije sestavov traktorjev in traktorjev večje moči je na prvem mestu glavnih nalog, ob razvoju traktorskih sestavov, vključe- vanju obvezne, dopolnilne opreme, dru- gih sestavov in kmetijskih ter drugih priključkov. Temeljiteje bodo v Storah spremljah in koristili tehnološko-tehnič- ne in poslovne informacije s področja kmetijske mehanizacije. Hitreje bodo urejah atestno in verifikacij sko doku- mentacijo za nove tipe traktorjev, sesta- ve in dopolnilno opremo, k isti nalogi pa sodi še skrb za prospektno dokumenta- cijo in njeno dopolnjevanje ob upošteva- nju zahtev trga in razvoja. Za vsako od posameznih nalog so imenovane poseb- ne delovne skupine. Sodelovanle z Italijanskim Fiatom ostane s Fiatom ostaja naloga okrepiti in izboljšati povezave ter sodelovanje v ce- lotnem proizvodno-poslovnem in razvoj- nem kompleksu traktorske proizvodnje. To je razvidno tudi iz opredehtve, da sanacijski odbor ostane sestavni del me- šanega odbora Fiat-železama Store. Ob upoštevanju težke poslovne situacije in realnih možnosti sanacije je potrebno v odnosih med Fiatom in železarno Store, tovarno traktorjev, bolj intenzivno sode- lovati na vseh področjih, to je pri sprem- ljanju proizvodnje, nacionalizacije, no- vih programih, razvoju, medsebojnih izmenjavah, nastopih na tujih trgih ipd. S povečanjem prodaje dodatne opre- me z montažo že v proizvodnem procesu ter s prodajo rezervnih delov bodo v pro- izvodnji traktorjev v Storah nadaljevah, s tem da bodo poskušah povečati lastno proizvodnjo dodatne opreme in rezerv- nih delov, tudi sestavriih delov za trak- torje. Bistvena ostaja pri tem usmeritev na povečanje serijske proizvodnje, pove- čanje izvoza, ureditev odnosa s trgovino ob njihovem sovlaganju sredstev za sa- nacijo poslovanja in posebej za poveča- nje proizvodnih zmogljivosti. Le-to pa je mogoče doseči ob izboljša- nju oskrbe s sestavnimi delr(SOZD Slo- venske železarne, Unior Zreče, železarna Store) in s selekcijo obstoječih koope- rantov, izborom novih z razširitvijo osnovnih tipov traktorjev na ve^o moč in razUčne izvedbe. 14. STRAN - NOVI TEDNIK 28. APRIL 1 »Račke« so podirale keglje brez nedovoljenega dopinga Novinarji - ponavadi jim damo kar vzdevek »račke« - iz severovzhodne Slovenije so se v soboto zbrali v šent- jurskem motelu Merx na tra- dicionalnem, drugem po vrsti tekmovanju v keglja- nju. Tekmovalo je dvanajst ekip iz Maribora, s Koroške in z našega območja. Tekmo- vanje sta omogočila pokrovi- telja iz Celja - SOZD MERX in KOVINOTEHNA. Tekmovalnega duha na štiristeznem kegljišču ni manjkalo. Vsi so se ostro za- grizli v keglje, komisija pa je zabeležila samo en incident oziroma primer nedovolje- nega dopinga. Dopisnik Ve- čera ga je zaužil kar na stezi, očitno pa mu je pomagal, saj si je v naslednjih metih pre- cej popravil rezultat. Ker ni bilo uradnih pritožb, tudi ko- misija ni ukrepala. Celjani so se tokrat - za razliko od lanskega tekmo- vanja - izkazali kot prvi go- stitelji in prva mesta prepu- stili gostom. Zlobni jeziki so menili, da tudi zato, ker so bili pretrenirani, manjkal pa je tudi uradni psiholog, ki bi moral skrbeti za ekipo. Presenečenje pa je čakalo tudi tekmovalko, ki je stezo zamenjala za biljardno mizo in polovico kegljev podrla s pomočjo »martinel«. Ker ti podrti keglji niso šteli, je do- segla tako »dober« rezultat, da si je prislužila za nagrado - fotoaparat. Sicer pa je zmagala pi-va ekipa koroškega aktiva novi- narjev, drugi so bili dopisni- ki Dela iz Maribora, tretja pa prva ekipa celjskega novi- narskega aktiva. Med posa- mezniki je bil najboljši Mla- kar iz koroškega aktiva, med posameznicami pa Soštarič iz Maribora. Vsem, ki si to- krat niso prislužili nagrad z natančnimi meti, je bil v to- lažbo bogat srečolov. Vsi novinarji so dobro oce- nili organizacijo in obljubili, da se bodo udeležili tekmo- vanja tudi naslednje leto. S. S. Mladi so pokazali primerno znanje v soboto je bilo v Taboru občinsko tekmovanje mladih s področja SLO in družbene samozaščite občine Žalec. Tekmovali so v streljanju z zračno puško, orientaciji, protipo- žarni in cestno prometni varnosti, poznavanju dogodkov iz NOB, prvi pomoči in poznava- nju puške M 48. Med 21 ekipami je prvo mesto osvojila druga ekipa osnovne šole Vlado Bagat iz Braslovč, ki je zbrala 1731 točk, sledi druga ekipa Osnovne šole Vera Slander Polzela 1715, tretja je bila rezervna ekipa (sestavljali so jo učenci iz vseh osnovnih šol) 1652, četrta prva ekipa OS Braslovče 1644, peta prva ekipa OŠ Griže, ki-je zbrala 1634 točk. Na sliki: Veliko znanja so pokazali mladi pri protipožarni varnosti in poznavanju gasilskih aparatov ter cestno prometne varnosti. TONE TAVCAR V Ferralitu so praznovali v soboto je DO Ferralit proslavila svoj praznik v spomin na 22. april leta 1947, ko je tedanja privatna livaina in ključavničarska delavnica bila proglašena v Okrajno kovinsko podjetje. V Ferralit se je poimenova- la leta 1965. Iz male obrtne delavnice je Ferralit prerastel v mo- derno gospodarsko organi- zacijo. IVAN JURHAR Razstava inovacij v 2alcu Prejšji teden so v Žalcu pcipravili razstavo inovacij. V razstavi so sodelovali inovatorji iz Sipa, Hmezada, Ferralita, Gradnje, Juteksa, Keramične industrije Liboje, Tekstilne tovarne Prebold, Tovarne nogavic Polzela in Cestnega po- djetja Celje-tozd Asfalt-Kamnolom iz Velike Pirešice. Flaz- stavo je organiziral odbor za inventivno dejavnost pri občin- skem svetu Zveze sindikatov. Z lazstavo, ki naj bi bila odslej vsako leto, so uspeli dokazati, da so povsod tam, kjer je volja in ustrezno vzdušje za tovrstno dojavnost, dosegli lepe uspehe. Razstava je bila tudi dokaz, da je možen razvoj z lastnimi silami prav na vseh področjih gospodarstva. En dan so v Žalcu namenili tudi posvetu o inovacijski dejavno- sti v organizacijah združenega dela. JANEZ VEDENIK ANGELOSBAŠ 39 SAVINJSKI SPLAVAlUi od začetka 20. stoletja do 1941 Ob navedenih higienskih razmerah naj bo za gmotno življenje na vožnjah savinj- skih splavarjev ugotovljeno tole. Tista tori- šča v njihovem gmotnem življenju na vodi, ki so jih oblikovali sami ali neposredno po svoji presoji, se pravi prenočišče, noša in higienske razmere (ne pa tudi hrana, ki je bila del plačila), so pomenile razmeroma natančen podaljšek ali nadaljevanje ustrez- nih razmer v domačih krajih. Stanovanj- ske, oblačilne in higitenske ravni, kakršna je bila doma, so bili savinjski splavarji v času stare Jugoslavije tako zelo navajeni, da so se ravnali po njej v kar največji mogo- či meri tudi na splavih in sicer v treh različ- nih stopnjah. Komajda je to veljalo za »Celjane«, ki so bili na vodi le nekaj ur in se zato niso mogli kaj bolj prilagajati domačim razmeram; v večjem obsegu se je dogajalo to pri »Rogli- čanih«, predvsem pa je veljalo za »Mitrov- čane« in krmaniže, ki so bili najdlje na vož- nji. Ce so torej bili dlje na vodi, se v okviru, danih možnosti niso hoteli odpovedati do- mači stanovanjski, oblačilni in higiensk' ravni, temveč so jo skušali dosegati prav tako na splavih. Ali: šele te razmere na vožnji pravilno zaokrožajo podobo stano- vanjskih, oblačilnih in higienskih razmer v zgornji Savinjski dolini in Zadretju, ki so bile v tamkajšnjih ljudeh tolikanj zakoreni- njene, da so hoteli tudi v drugem okolju, zunaj domačih krajev, na ustreznih toriščih živeti, kolikor je bilo mogoče, tako, kakor so bili navajeni doma. Zastran primerjave med zdravstvenimi razmerami savinjskih in pa dravskih in bo- senskih splavarjev imamo pri roki edinole dva podatka, in sicer le o dravskih splavar- jih. Pri njih so bile smrtne nesreče števil- nejše, saj večidel niso znali plavati (torej skorajda narobe, kakor je bilo pri savinj- skih splavarjih). Glede higiene dravskih splavarjev pa je sporočeno: »Nekateri so segli z rokami v vodo in si močili zabuhla lica, drugi niso storili niti tega«. Z drugimi besedami: mimo drugih so bile tudi higien- ske razmere na dravskih splavih slabše, ka- kor smo jih spoznali na savinjskih. 8 Prosti čas Prostega časa na vožnjah vse do Rugvice skorajda ni bilo, razen po jedi in pred spa- njem, nadalje kadar so od Radeč, zlasti pa od Rugvice naprej zvezali po dva splava skupaj, tako da si je bilo med plovbo mogo- če ponekod privoščiti nekaj razvedrila, in pa kadar so se ustavljali ob Savi in Donavi. Sporočeno je, da so v gostilnah v Savinjski dolini, potem ko so se okrepčali, radi pre- pevali, v slovenskih obsavskih gostilnah pa so poleg tega včasih tudi zaplesali (plesati so znali valček in polko). Od Rugvice na- prej so gostilne obiskovali razmeroma red- ko, saj se niso dostikrat ustavljali. Ce pa so »prijeli«, so hodili v gostilne bolj splavarski gospodarji in krmaniži, ki so tedaj hodili s splavov nakupovat, medtem ko so drugi manj hodili na kopno oziroma v gostilne, in sicer tudi zavoljo tega, ker so imeli na spla- vih dovolj jesti in piti. Kadar so hodili z »mitrovških« splavov v gostilne, so po na- vadi pili pivo. Zato se niso kaj bolj opijanja- li in tudi do pretepov je prišlo le poredko- ma. Veselic v gostilnah se na vožnjah niso udeleževali. Ce ni bilo neposrednejše potrebe, da bi bili obiskovali gostilne v obsavskih in ob- donavskih krajih, so hodili tja deloma zavo- ljo kratkočasja, da so spremenili okolje, de- loma pa tudi iz navade od doma. Zlasti v zgornji Savinjski dolini so bile med svetov- nima vojskama gostilne precej številne (na Ljubnem jih je bilo 24 ali 25, toda to so bila gostišča, kjer so lahko praviloma samo pili, ne pa tudi jedli, nadalje v Radmirju 5 ali 7, v Mozirju baje 12, na Rečici 5), ki so bile posebej ob sobotah in nedeljah dobro obi- skane. V gostilnah od Rugvice naprej so prav tako peli. Ohranjeno ustno izročilo spriču- je, da so splavarji tam marsikdaj zapeli toli- kanj ubrano, da so »Hrvati lezli skupaj in poslušali". Največ pa so peli na splavih. Na Savinji to še ni|hoglo priti v poštev, ker sta bila na samcih^Sn dolgih splavih le po dva splavarja, medtem ko ne prvih ne drugih splavov ni bilo mogoče povezati. Da so zve- zali po dva dolga splava skupaj, je bilo delo- ma mogoče šele od Radeč naprej, na Savi. Na tem delu vožnje so, če je to omogočala plovba, zvezali zavoljo družbe po dva dolga splava, tako da je tedaj bilo mogoče zapeti v štiri. Predvsem pa so povezovali »mitrov- ške« splave, se pravi po Rugvici. Ob pri- merni vodi in mirnem vremenu sta se ta- krat zvezala po dva »mitrovška« splava v eno »krpo«. V takšnih primerih, ko je sku- paj vozilo po več splavarjev, so najrajši peli Včasih je njihova pesem tako lepo donela, da so jih domačini prihajali poslušat na breg. Tu in tam je bil na »mitrovškem« splavu tudi harmonikar, ki je še posebej spodbujal k petju. Ohranjeno ustno izročilo navaja kot pe- smi, ki so jih splavarji največ peli. nasled- nje: »Sinoč' pa dav' je slanca pala«, »Ko prvi dan v planino grem«, »Nad vasjo je čredo pasla«, »Od Celja do Žalca«, »Tebi, lun'ca, bom povedal«, »Al me boš kaj rada imela«, »Slavček milo je naglašal«, »Po do- lin'ci tihi veselo je«, »Sem deklica mlada, vesela«, »Buči, morje adrijansko«, »Od Urala do Triglava«, »Po Sav'ci, po Drav'ci«, »En hribček bom kupil«, »Lahko noč bi jaz tebi voščil«, »Preljubo veselje, oj, kje si doma«, »Triglav«, »Na dan, Slovan«, »De- kle, daj mi rož rudečih«, »Rože je na vrtu plela«, »Na trgu«, »Oblaček«, poleg spla- varskih »Hit', hit'« in »Dežek se že kadi«. Od popevk, ki so jih peli, se navaja »Mari- jana«. Omenjeni splavarski pesmi nista sodili med tiste, ki so bile v zgornji Savinjski dolini in Zadretju med najbolj priljubljeni- mi. Pesem »Hit', hit'«, ki jo je 1849 objavil Jožef Lipold (Ročički) in ki je dobila verjet- no v isti dobi ali nekaj pozneje napev, so savinjski splavarji peli razrheroma redko; bolj je bila v navadni pesem »Dežek se že. kadi«, ki so njene različice znane tudi zunaj i ozemlja savinjskih splavarjev. Kot pesmi, ki pojeta o savinjskih splavarjih in sta na- stali na njihovem ozemlju, naj bosta tukaj ponatisnjeni(»Dežek se že kadi« v domači, savinjski različici): 28. APRIL 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 15 IZ ZIVUENJA IN DELA DEIAVCEV ZAPOSLENIH m SAMOSTOMH OBRTMiaH V OBČINAH REGIJSKEGA SKLADA ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE Kako Je z varstvom pri deiu za delavce zaposlene pri samostojniii obrtnikih v občinah območja regijskega sklada 2e v marcu so se na po-: budo predsedstva skup- ^ ščine regijskega sklada za izobraževanje delavcev, zaposlenih pri samostoj- nih obrtnikih, sestali in-| špektorji dela, predstavni-; ki obrtnih združenj,! osnovnih organizacij sin-j dikata delavcev zaposle- \ nih pri samostojnih obrt-^ nikih, predstavniki sklada i in predstavniki Instituta, varstva pri delu in varstva i okolja Maribor - poslovne I enote Celje. i Namen razgovora je bil* usmerjen k usklajenemu pristopu organizacije izva-i Janja tečajev varstva pri' delu in preizkusu znanja, ^ ki je prav v letu 1983 pre-j nekateremu delavcu že po- \ tekel, čeprav morata obrt- j nik kot delodajalec, prav; tako pa tudi delavec kot j delojemalec, stalno sprem- ] Ijati veljavnost preizkusa znanja. Ta mora biti ob j prvi zaposlitvi opravljen j najmanj v prvih šestih me-j secih od dneva zaposlitve i in obnavljan vsaka tri leta, i še pred rokom poteka ve- ljavnosti. Obrtnik je na podlagi načel kolektivne pogodbe tudi obvezen vo-. diti kartoteko o času' opravljenega tačaja, oziro-' ma preizkusa znanja. Ker kolektivna pogodba nedvoumno opredeljuje, kdo lahko izvaja tečaj var- stva pri delu in izdaja potr- dilo o opravljenem preiz- kusu znanja, so udeleženci razgovora ugotavljali, da je za izvedbo tečaja pristojen inštitut varstva pri delu, poleg tega pa tudi druga izobraževalna ustanova, ki ima varstvo pri delu regi- strirano kot predmet po- slovanja. Na podlagi ugo- tovitev na razgovoru je bi- lo s soglašanjem vseh ude- ležencev dogovorjeno, da se Institut varstva pri delu Maribor, poslovna enota Celje, zadolži za nadaljno izvajanje tečajev varstva pri delu, sočasno pa je bil Institut tudi pooblaščen, da ugotovi, katere izobra- ■ ževalne institucije (Delav- ske univerze in drugi) ima- jo registriran predmet po- slovanja za izvajanje teča- jev varstva pri delu in bo- do tudi v bodoče lahko izvajale tečaje enakovre- dno institutu. Trenutno je dogovorje- no, da se tečaji izvajajo v spomladanskem in jesen- skem terminu. Za delavce gradbene stroke, pleskarje in delavce strok, katere je med letom zaradi teren- skega dela težje zbrati na tečaj, so bili tečaji izvedeni že v pričetku aprila t.l. Za te bo v občini Žalec izve- den tečaj v pričetku mese- ca maja, večji del pa bodo , tečaji v drugi polovici leta i in to v občinah, kjer so de- lavci zaposleni. Vse potrebe izvajanja te- čajev je potrebno javiti Združenju obrtnikov pri- stojne občine, sklad ter Združenje obrtnikov pa se dogovorita o času in kraju izvajanja tečajev z poobla- ščeno izobraževalno insti- tucijo. Vse stroške tečajev in preizkusov znanja var- stva pri delu za delavce fi- nančno pokriva regijski sklad. Poudariti moramo, da delavec, ki mu poteče preizkus znanja s področja varstva pri delu, v nadalje nima pravice opravljati de- la in nalog samostojno na delovnem mestu in mora delati pod nadzorstvom pooblaščene osebe, ki ima veljaven preizkus znanja in to vse dotlej, da delavec preizkus znanja opravi in je po zakonu sposoben opravljati dela in naloge samostojno. Novelirana Ifolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki Ze v 7. številki Novega tednika z dne 17. februarja 1.1. ste lahko zasledili širši članek glede sprememb v kolektivni pogodbi, ki izhajajo na podlagi spreje- tega novega Zakona o delovnih razmerjih SR Slo- venije. V Uradnem listu SR Slovenije številka 8/83, z dne 11.3. 1983 je bilo objavljeno uradno besedilo novelirane kolektivne pogodbe. Delavska enotnost pa je pripravila neuradno prečiščeno besedilo. Bro- šuro neuradno prečiščenega besedila novelirane kolektivne pogodbe je v dogovoru z občinskimi sveti ZSS za potrebe osnovnih organizacij sindika- ta delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih območja regijskega sklada naročil sklad in bo do- staljena v obratovalnice slehernemu delavcu. Ker so spremembe bistvenega značaja uveljavljanja pravic in dolžnosti slehernega delavca kot tudi sa- mostojnega obrtnika, je naloga nas vseh, da doku- ment dodobra proučimo in se seznanimo z noviteta- mi. Večkrat je že bilo povdarjeno, da je kolektivna pogodba tisti dokument iz katerega izhajajo dolžno- sti in pravice medsebojnih odnosov delodajalca in delojemalca kot tudi osnova in podlaga za sklepa- nje »Delovne pogodbe« med samostojnim obrtni- kom in delavcem smo tembolj obvezni dodobra spoznati podrobnosti posameznih poglavij in ne nazadnje spoznati tudi X. poglavje, ki opredeljuje izobraževanje delavcev za delo, ob delu in iz dela. Statut sklada. Pravilnik o delitvi sredstev In Pogodba o napotitvi delavca na Izobraževanje Iz dela Normativni akti so za vsako pravno osebo osno- va za delo in aktivnost. Or- gani sklada so že v letu 1982 dali v javno razpravo vse tri bistveno pomemb- ne dokumente, vendar še predlog ni bil v javni raz- pravi in dan v dokončno sprejemanje. Vzrok temu je predvsem nastala spre- memba kolektivne pogod- be, ki je s svojimi novelira- nimi členi bistveno pose- gla tudi na področje izo- braževanja, (ieloten pred- log dokumentov se zaradi tega spreminja in je tre- nutno v končni fazi dode- lave. Vse tri dokumente bomo obravnavali še v me-^ secu maju t.l. in jih predvi- doma sprejemali in potrje- vali v prvih dneh junija. V času javne razprave vseh treh dokumentov vse de-« lavce in samostojne obrt- nike pozivamo, da se orga-. nizirano vključijo v javno razpravo predlogov doku- mentov, podate še even- tualne dodatne sugestije' in pripombe, da bodo do- kumenti ha podlagi demo- kratične dodelave čim po- polneiši. Trenutno sklad načrtuje vsaj dve večji strokovni ekskurziji po Jugoslaviji in vsaj po eno krajšo eno ali dvodnevno ekskurzijo^ delavcev posameznih spe-1 cifičnih strok v delovne or- [ ganizacije specialne stro-i ke. Sklad tudi predlagaj večje srečanje vseh delav-i cev v eni. izmed občin kjeri bi izmenjali športne dosež- ] ke, kulturne sposobnosti, j predvsem pa posvetili več.; pozornosti medsebojnemu; spoznavanju. Sklad načr-' tuje tudi obiske sejmov za| kar bodo tudi poslane po-,; bude in roki za prijave.'! Spremljajte razpise in se; pravočasno prijavite. Pou-^ dariti moramo, da veliko; vlogo pri delu sklada nosi- \ jo tudi osnovne organiza- ■ cije sindikata delavcev. Zlati znak sindikata - najvišje priznanje za aktivno delo Na vsakem mestu in v vsaki razpravi nenehno poudarjamo, da je uspešnost de- lovanja sklada za dopolnilno izobraževa- nje delavcev sad dobrega dela obrtnih združenj in osnovnih organizacij sindika- ta z roko v roki. V nekaterih občinah regij- skega sklada se z delom osnovnih organi- zacij sindikata ne moremo posebej pohva- liti. Seveda obstojajo za to tudi objektivni vzroki. Je pa vzpodbudno dejstvo, da so nekatere, med njimi pa je tudi osnovna organizacija sindikata delavcev zaposle- nih pri samostojnih obrtnikih občine Ža- lec, izredno aktivne in uspešne. Za svojo aktivnost in tvorno delo, bo 29. 4. 1983 prejela OOS delavcev zaposlenih pri sa- mostojnih obrtnikih občine Žalec »ZLA- TI ZNAK« sindikata, kar ni samo znak dobrega dela, temveč je velika vzpodbuda tudi drugim občinam regijskega sklada. Člani osnovnih organizacij sindikata, ra- zmišljamo ali nismo tudi sposobni slediti vzgledom aktivnejših in postati vzor tudi. v svoji sredini. Delavcem pri samostojnih obrtnikih občine Žalec iskrena čestitka! Proizvodno delovna srečanja kovinarjev Kot vsako leto, tako tudi letos organizirano potekajo priprave na republiško proizvodno - delovno srečamo kovinarjev. Zasledili smo, da je bilo delovno srečanje kovinarjev v občini Žalec 22. in 23. aprila. V tekmovanje so bili enako- pravno vključeni tudi delavci kovinsko predelovalne stroki zaposleni pri samo- stojnih obrtnikih. Ni zanemariti misel in dejstvo, da je ravno delavec pri samo- stojnemu obrtniku avtomehaniku, dosegel prvo mesto v stroki avtomehanik OTO in s tem dokazal, da je tako na samoupravnem področju kot tudi v stroki enakopraven in enakovreden zastopnik. Ni zanemariti misel, da se mora sklad za izobraževanje delavcev v bodoče vključiti tudi na to področje, saj ni tekmovanje zgolj iskanje prvakov temveč je delovno srečanje predvsem izmenjava izkušenj in prispevek k inventivnosti delavcev in doseganju boljših prepotrebnih proiz- vodnih rezultatov kot v združenem delu tako pri samostojnih obrtnikih. Skratka, tekmovanje jo dodatno izobraževanje in temu je mesto pri našem skladu. Na fotografiji: Med orodjarji se je letos na občinskem tekmovanju kovinarjev v Žalcu najbolj odrezal Alojz Weichardt iz Tekstilne tovarne Prebold (na levi). Foto: T. Tavčar SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV ZAPOSLENIH PRI SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH OBČIN OBMOČJA REGIJE CELJA S SEDEŽEM V ŽALCU VSEM DELAVCEM PRI SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH ISKRENO ČESTITA K PRAZNIKU 27. APRILU - DNEVU USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE IN ŽELI OBILICO DELOVNIH REZULTATOV TER OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA OB PRAZNIKU DELA 1. MAJU Dosežki delovnih rezultatov in naše praznično razpoloženje so tvoren prispevek k premoščanju trenutne gospodarske situacije in dodatek k še boljšim poslovnim rezultatom nasploh. 28. APRIL 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 17 Preurejen prodalni center na Huilinil Jutrt, 29. aprila bo ob 10. url na Hudlnll otvorliO¥ preurejenega Prodajnega cenba Ko¥lnotehne Celje, M se bo s prejšnjih 1130 Inradrabtih metro¥ po¥0čal na 5800, ob tem pa pridobil tudi ¥ellke parkirne po¥ršlne ter no¥, ¥arnejšl do¥oz z Mariborske ceste v Delovni organizaciji Kovinotehna so ugotovili, da je maloprodajna dejavnost premalo razvita in tudi premalo prisotna predvsem v celjski občini, kjer je kupna moč prebivalstva za njihov izbor izdelkov ve- lika, nepokrita in se tako odliva izven Celja. V srednje- ročnem planu načrtujejo predvsem razširitev malo- prodajne mreže in modernizacijo obstoječih malopro- dajnih enot. Izgradnja nove, večje prodajne enote zahteva velika investicijska vlaganja, zato so se v Kovinotelmi odlo- čili za preureditev že obstoječega Prodajnega centra za maloprodajno dejavnost na Hudinji. Obstoječi Prodajni center na Hudinji, ki opravlja ma- loprodajno dejavnost od decembra 1980, je razpolagal predvsem z naslednjimi blagovnimi skupinami: OSNOVNI GRADBENI MATERIAL, STAVBNO POHIŠTVO, SANITARNA KERAMIKA, PLOŠČICE in INSTALACIJE! Prodajni center na Hudinji je razpolagal z 270 kvadrat- nimi metri prodajnih površin in 800 kvadratnimi metri skladiščnih površin ter je zaposloval 16 delavcev. Tak- šen Prodajni center je posloval zadovoljivo. Z razširitvijo Prodajnega centra na Hudinji pa bodo od sedanjih 1070 kvadratnih metrov prodajnih in skladišč- nih površin namenili za maloprodajno dejavnost nadalj- nih 4730 kvadratnDi metrov, tako da bo razširjen Pro- dajni center na Hudinji v Celju imel skupaj 5800 kva- dratnih metrov prodajnih, razstavnih in skladiščnih po- vršin. Da so pridobili 5800 kvadratnih metrov, so morali preurediti obstoječe skladiščne prostore, rešiti prometni režim, izvesti manjše preselitve blagovnih skupin ter nabaviti dodatno opremo. V dveh etažah Razširjeni Prodajni center na Hudinji bo imel torej 5800 kvadratnih metrov površin v dveh etažah. Kupcem bodo ponudili naslednje blagovne skupine: OSNOVNI GRADBENI MATERIAL, ZAKI^UCNI gradbeni MATERIAL, KOVINSKO FINALNI IZDELKI, ELEKTROINSTALACIJE, TOPLOVODNE INSTALACIJE IN OGREVALNA TEHNIKA, OKOVJE, VIJAKI, 2IČNIKI, LE2AJI, ORODJE, BELA TEHNIKA, DROBNI GOSPODINJSKI APA- RATI, -BARVE, LAKI, KEMIKALIJE, TALNE KEMIKALIJE, TALNE OBLOGE, ODDELEK »NAREDI si SAM« in METALURGIJA Iz omenjenih blagovnih skupin je razvidno, da želijo v Kovinotehni kupcem ponuditi zelo širok izbor tehnič- nega blaga, ki ga bodo lahko dobili na enem mestu. V razširjenem Prodajnem centru bo: 1730 m^ razstavno prodajnih površin, 1670-m^ samih prodajnih površin, 1750 m^ priročnih skladišč, 650/m2 pomožnih prostorov in 100 m^ za bife! V neposredni bližini je že urejen, asfaltiran, označen in opremljen s signalizacijo parkirni prostor za osebna in tovorna vozila! Tudi dovoz z Mariborske ceste je nov, boljši in varnejši od prejšnjega! Novosti v Prodainem centru Videti in kupiti bo možno kompleten progi-am, ki ga ima tozd Veleprodaja Kovinotehne, razen dveh blagov- nih skupin, to pa sta akustika in steklo - porcelan. Doslej ni bilo na enem mestu možno videti, kaj vse Kovinotehna ima, odslej to bo in sicer v Prodajnem centru. Steklo-porcelan pa bodo v Prodajnem centru lahko kupili vsi večji porabniki, ne pa posamezniki! KOVINOTEHNA BO ZAGOTOVILA, DA BO KU- PEC IZ ENEGA PRODAJNEGA CENTRA ODNESEL VSE, KAR POTREBUJE. TO DOSLEJ NI BILO MO- GOČE! Gre tudi za edini objekt takšne vrste in načina prodaje v Sloveniji! Svetovalec za gradnjo v razširjenem Prodajnem centru na Hudinji v Celju bodo imeli tudi SVETOVALCA za gradnjo, kar doslej ni bilo. Individualni potrošnik bo prišel z načrtom za grad- njo, svetovalec pa mu bo na podlagi tega načrta izraču- nal ter svetoval vse ustrezne in tudi morebitne nado- mestne materiale! Prihranili bodo F*redračun preureditve Prodajnega centra je bil tri milijarde 500 milijonov din, zdaj pa bo končna cena za 300 milijonov nižja! Dobri gospodarji! Zanimivosti Otvoritev preurejenega Prodajnega centra bo jutri, v petek, ob 10. uri! Prodajni čas: vsak dan od 8. do 17. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure! Po preureditvi Prodajnega centra bodo začeli s specia- lizacijami trgovin po Celju, kot so Labod, Galeb, Elek- tro, Tehnika, Ideal in Kovinar. Preuredili bodo Zelezni- narja, medtem ko Mavrica in Glasbeni center ostaneta takšna, kot sta. Zaenkrat naj ne bi doživela posebnih sprememb tudi enota Kurivo. V prejšnjem Prodajnem centru je bilo zaposlenih 16 delavcev, v preurejenem jih bo predvidoma 45.40 jih bodo premestili iz že obstoječih svojih trgovin, pet pa jih bodo zaposlili na novo. Doslej je bil Prodajni center za »diskotno prodajo«, odslej pa bo možno kupiti vse od enega vijaka ali do materiala za dva stara milijona! Do preurejenega Prodajnega centra bosta po novem dva vhoda - za pešce z lokalne avtobusne postaje m za motorizirane voznike. Nov cestni priključek je ugoden tudi za bodočo gradnjo Kovinotehne na tem prostoru, kjer načrtujejo še kakšno novo halo. Zunanja ureditev je končana, razsvetljava tudi, prav tako vratarnica, ki je namenjena porabnikom Kovinote- hne. Prodajni center je namenjen potrošnikom celotne celj- ske regije in tudi tistim izven nje. Skratka vsem iz Slove- nije in tudi drugim! PRODAJNI CENTER NA HUDINJI JE PLOD VE- LIKE OSVEŠČENOSTI IN DOBREGA SAMOUPRAV- LJANJA DELAVCEV KOVINOTEHNE, KI ZA RAZŠI- RITEV PRODAJNEGA CENTRA ZDRUŽUJEJO SREDSTVA VSEH TOZD, ALI BI JUTRI LAHKO ZA- DOVOLJILI KUPCE V CELJU IN TUDI IZVEN NJEGA S SODOBNIM PROD.\JNIM OBJEKTOM, DOBRIM IZBOROM IZDELKOV TER S SOLIDNO PO- STREŽBO! To je samo zunanjost prenovljenega in povečanega Prodajnega centra na Hudinji, mnogo bolj pa bo zanimiva notranjost Pri Kovinotehni so poskrbeli tudi za velik parkirni prostor ter boljši in varnejši dovoz in odvoz s Prodajnega centra 18. STRAN - NOVI TEDNIK 28. APRIL 1983 Pozornost zavarovanju kmetov Tuai ¥ žalski občini le bilo pripomb na osnutek zakona veliko v žalski občini je v javni razpravi o osnutku novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju sodelovalo več kot 8000 lju- di. O tem smo se pogovarja- li s sekretarsko občinske konference SZDL v Žalcu, Pavlino Glušič. - Kako Vi ocenjujete po- tek javne razprave? P. Glušič: »Menim, da je javna razprava v naši občini tekla zelo dobro. To navse- zadnje govori tudi številka o tem, koliko ljudi je sodelova- lo v razpravi. Razprava je bi- la izredno zanimiva za delav- ce, delovne ljudi in občane.« - Pripomb na osnutek je bilo kar precej. Lahko na- štejete nekaj najbolj značil- nih? P. Glušič: »V združenem delu je bila posebna pozor- nost namenjena tistemu de- lu, ki obravnava invalidsko zavarovanje, medtem ko je bila v krajevnih skupnostih razprava usmerjena pretež- no na tiste določbe osnutka, ki obraVnavajo vldjučevanje vseh kmetov v sistem pokoj- ninskega in invalidskega za- varovanja. Precej pripomb je bilo na to, zakaj pri obravna- vi osnutka ni bil predložen osnutek statuta skupnosti pokojninskega in invalid- skega zavarovanja. Ljudje so se vprašali tudi to, zakaj ni na voljo izračunov, da bi de- lavci v združenem delu in drugi delovni ljudje lahko že vnaprej vedeli, kcikšne bi bi- le obveznosti. Pripombe so bile tudi na to, da bi ta osnu- tek moral obravnavati tudi duševno in telesno prizadete osebe. Reševanje te proble- matike se mora pospešiti in čim prej ugodno'rešiti.« - Občina Žalec je razvita kmetijska občina. Kmečke- mu zavarovanju ste zato tu- di namenjali v razpravi ve- liko pozornosti. Nam lahko poveste še kaj o tem? P. Glušič: »Širitev zavaro- vanja kmetov bo nedvomno povečala potreba po večjih sredstvih iz solidarnosti de- lavcev v združenem delu in zato je bilo tudi na ta račun več pripomb glede solidarne udeležbe združenega dela, za katero smo menih, da je 70 odstotni delež previsok. Si- cer pa smo opažih, da kmetje podpirajo vključitev v po- kojninski sistem, vendar izražajo bojazen glede na vi- soke prispevke, ki bi bih osnova za pravice iz tega za- varovanja. Na sejah pred- sedstva SZDL in sindikata smo menih, da bi kmetje mo- rali imeti možnost prostega pristopanja iz enega v drugi zavarovalni razred, pokojni- na pa naj bi se odmerila gle- de na povprečje časa prebi- tega v posameznem razredu zavarovanja. Predlagali smo tudi, da se v zakon vnese do- ločba, kako odložiti oziroma oprostiti plačila prispevka kmete v primerih naravnih nesreč.« JANEZ VEDENIK Rekorderji v proizvodnji jajo v sestavi temeljne koope- racije lastna kmetijska proiz- vodnja. Kmetijski kombinat Šentjur, je tudi sodobno ure- jena farma za kokoši nosnice v Gorici pri Slivnici, ki se lahko pohvali z odličnimi proizvodnimi rezultati. 100.000 kokoši znese letno 25 milijonov jajc, ki potem iz te- ga obrata zapolnijo večji del slovenskega trga. Največ jih seveda ostane v celjski regiji. Zanimivo je tudi to, da ie v obratu zaposlenih le 21 ljudi. kar pomeni, da je proizvod- nja v pretežni meri avtomati- zirana, od krmljenja do pobi- ranja jajc. Začetki farme za kokoši nesnice segajo v leto 1969 in v en sam hlev, čez dve, oziro- ma tri leta so že postavili tip- ske farme, uvožene iz itali- janske firme FACO. V letu 1981 so se jim priključile še tri farme, ki pa so že bile plod lastnega znanja. Farmo je postavil inženiring Far- ming iz Titovega Velenja, pri tem pa so sodelovali še Al- pos, Žična in ostali koope- ranti. Nekaj pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri avtoma- tiki, bo treba še odpraviti. Sodobno opremljen je zlasti prostor za pripravo jajc za tr- žišče (na sliki) in prostorno skladišče, ki so ga postavili v lanskem letu. Objekt je kot prototip postavil Alpos iz Šentjurja. MATEJA PODJED Toči bomo oklestili moč V Šentjurju se je končal tridnevni seminar za strel- ce raket proti toči. Organi- ziral ga je iniciativni odbor za ustanovitev SIS za obrambo proti toči, udeleži- lo pa se ga je 38 strelcev z našega območja in Posavja. Priprave na obrambo proti toči potekajo po načrtih in že v naslednjih dneh bodo zače- li opremljati posamezna iz- strehlna mesta, ki jih bo na tem območju 27. Obramba bo tako nared do sredine pri- hodnjega meseca. Celotno obrambo bodo le- tos še vodili iz mariborskega centra, prihodnje leto pa naj bi center prestavili na Lisco nad Sevnico. Tam bo radar in računalnik, ki bo dajal strelcem navodila za strelja- nje proti oblakom, nevarnim" za točo. Z vsakega izstrehl- nega mesta bodo pred točo branih 32.000 hektarjev kme- tijskih površin, z vseh sku- paj pa približno milijon hek- tarjev. Vsak strelec pa bo imel v rezervi 24 raket. »Obramba proti toči z ra- ketami je med najbolj zanes- ljivimi in jo uvajajo tudi dru- god po svetu,« je povedal Marjan Zidarič, sekretar ini- ciativnega odbora za ustano- vitev SIS za obrambo pred točo. »Vendar pa letos še ne smemo pričakovati nekih absolutnih rezultatov, saj strelcem še manjkajo izkuš- nje. Prihodnje leto bo že pre- cej bolje.« Nekaj sredstev za obram- bo proti toči na našem ob- močju je prispevala Zavaro- valna skupnost Triglav, ne- kaj pa je bilo kreditov. Te bo odplačal SIS, ki naj bi ga ustanovih v začetku oktobra. S. SRDT suhncovm nasvet Setev strniščnih dosevicov Pridelek dosevkov je predvsem uporaben za pre- ; hrano živali. S povečanjem tega vira krme je mogoče i zmanjšati obseg zemljišč, na katerih pridelujemo ' krmo, sproščeno njivsko površino pa nameniti za pri- -i delavo žita oziroma tržnih poljščin. Ker so krmni do- \ sevki najbolj primerni za prehrano živali neposredno, ; to je s pokladanjem presnega pridelka, zadostuje i manjša kohčina konzervirane krme za zimsko ob- i dobje, s čimer prehrano živali pocenimo. ^ S pridelkom dosevkov naj bi zagotovili čim bolj i kakovostno krmo, s čim večjo vsebnostjo beljakovin. * Pridelovanje pitnika, to je koruze za klajo, strniščne - repe ter presajene pese in kavle, torej rasthn, ki jih ; sedaj pri nas še v velikem obsegu pridelujemo na ■ žitnih strniščih, ni najbolj smiselno, kajti te rasthne vsebujejo le malo beljakovin, njihovo pridelovanje pa : zahteva mnogo ročnega dela. Mnogo primernejši so': KOŠEVINSKI DOSEVKI: pridelek pospravljamo s > košnjo. i Ob vse dražjih rudninskih gnojilih, predvsem dušic- ' nih, ki so temelj za povečanje vsebnosti beljakovin v ] krmi, zaslužijo mnogo večjo pozornost kot doslej tudi i metuljnice, ki si dušik oskrbujejo same iz zraka, in so : tudi koševine. Med koševinskimi strniščnimi dosevki so v naših ' rastnih razmerah uspešni predvsem: i PRI ZGODNJI SETVI (do konca julija): krmni grah,- s koruzo ali ovsom, jara grašica z ovsom, aleksandrij- : ska ali perzijska detelja z mnogocvetno ljulko, čisti ; posevek mnogocvetne ljulke, krmna ogrščica, krmna ' repica, ohrovt strženar; ' PRI KASNEJŠI SETVI (do sredine avgusta): krmni '\ grah s koruzo ali ovsom, jara grašica z ovsom, krmna i repica, mnogocvetna ljulka in krmna oljna redkev, ki'^'; pa je primernejša za podor kot za krmo, ker je živina ne ' je rada. | Ker dajo dosevki pri zgodnejši setvi večji pridelek, i pripravimo njivo za setev takoj po spravilu glavnega'^ posevka, in sicer š sorazmerno plitvim oranjem in ■ kultiviranjem. \ Seme večine dosevkov je drobno. Zato mora biti< površinski sloj zemlje zelo dobro pripravljen. Najbolje ^ je, če njivo oskrbimo s fosforjem ali kalijem že pred j setvijo prejšnjega glavnega posevka, ob setvi dosevka * pognojimo le z dušičnim gnojilom. Metuljnice in meša-; niče z metuljnicami gnojimo z dušikom le umerjeno ' (30 do 50 kg na ha), nasprotno pa zahtevajo križnice in j ljulke izdatno gnojenje (do 100 kg na hektar čistega! dušika). Kot vir dušika je uporabna tudi gnojnica ah-' gnojevka, med rudninskimi gnojili pa KAN in sečnina. ; UM; 28. APRIL 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 19 Oglejmo si Ponikvo Ce se iz Šentjurja peljemo v 8 km oddaljeno Ponikvo, moramo na križi- šču na Selah, zaviti na desno skozi naselje Primož, mimo velikih sadov- njakov Kmetijskega kombinata na Ho- tunjem. Prav pri teh plantažah lahko zavije- rno po makadamski cesti v naselje Ho- tunje, v katerem se je leta 1821. rodil geograf in kartograf Blaž Kocen (vča- sih smo se učili geografijo iz Koceno- vih atlasov). Na mestu, kjer je stala lesena rojstna hiša Kocena, so sloven- ski geografi in občina Šentjur postavili spominsko piramido s posvetilom. Ko nadaljujemo pot in prečkamo dvotimo železniško progo ter ob njej zavijemo na desno, vidimo spominsko obeležje, ki nam pove, da je bil tod v letih 1941-45 partizanski prehod. Pot nada- ljujemo proti upravnemu poslopju po- sestva Slom, na katerem je spominska plošča, ki nam pove, da se je v tej hiši rodil škof A. M. Slomšek, ki je z načrt- no narodno vzgojo duhovščine, pri- spevkom k napredku slovenskega šol- stva in buditvi narodne zavesti, postal med štajerskimi Slovenci svojega časa zelo spoštovana osebnost. Verjetno redki vedo, da je besedilo za pesem »En hribček bom kupil«, ki je v celoti ponarodela in ki jo še vedno radi poje- mo, napisal prav Slomšek, isto je s pesmijo "Glejte že sonce zahaja«. V rojstni hiši je tudi spominska soba, ki si jo ob tej priložnosti oglejmo. V spomin na Slomška sta v naselju Ponikva še dve spominski plošči in sicer na področju stare šole m na cerk- venem zidu! Tudi Kocenov spomin je ovekovečen s ploščama na stari in no- vi šoli, ki je tudi poimenovana po veli- kem geografu. Pted Zdolškovo hišo v kateri je tudi gostilna, je spomenik 28 žrtvam NOB, na Rižnerjevi hiši pa je plošča, ki nam pove, da je bila v njej že 1. 1941 ustanovljena OF. Ker je bila v stari osnovni šoli 1936. ustanovljena prva celica KP, je na pročelju stavbe spominska plošča, v avli pa je plošča z imeni treh učiteljev, žrtev fašističnega nasilja. Na Tičevem imajo ponkovški lovci lep lovski dom. V Merxovi trgo- vini je tudi bife, prav tako pa je bife tudi pri postaji pri Vovku. Na Ponikvo se lahko pripeljemo tudi z vlakom ali avtobusom. ERNEST RECNIK Ištmm fotografije s »Piva in cvetja« F*rireditveni odbor veli- ke turistične prireditve "Pivo in cvetje« v La- škem, bo letos priredil tu- di razstavo fotografij o tej tradicionalni prireditvi za 20 let nazaj. Zato vabi vse, ki imajo take posnetke od leta 1963 sem, če imajo tu- di film (naj bo barvni ali črno-bel), da se zglasijo v turističnem uradu v La- škem zaradi dogovora o sodelovanju na razstavi. Razstavljene fotografije bodo tudi odkupljene za izdelavo spominskega al- buma. Prijave zbira odbor do 20. maja 1983. Frankolovčanl na TV Sarajevo Kvintet Frankolovčanl je te dni prejel za svoje petje še eno veliko priz- nanje. Člane tega ansam- bla so namreč povabili na sodelovanje v TV oddaji Po vašem izboru, ki je na sporedu TV studia Sara- jevo, prenaša pa ga tudi prvi program televizije Zagreb. V tej oddaji med . drugim sodelujejo tudi najboljše pevske skupine iz vseh republik in pokra- jin, ki gojijo pravo naro- dno glasbo. Novi Paiaoe v Petrovcu Novi hotel Palače v Pe- trovcu na morju je končno in po mnogih zapletljajih odprl vsa vrata za letošnjo turistič- no srenjo, za katero upamo, da se bo nagnetla ob prelepi obali črnogorskega Pri- morja. Svojemu namenu so novi hotelski kompleks slovesno izročili v torek, 25. aprila, ta- ko da bo za pivomajske praz- nike lahko že opravil posku- sno obratovanje in se pripra- vil za prSvo, polno sezono. Novi hotel Palače, ki je s svojo arhitektonsko podobo vtisnil značilen pečat vsemu Petrovcu na morju, je gradil Montenegroturist iz Budve, gradbena dela izvajal novo- meški Pionir, nadzorstvo pa je opravljal Razvojni center Celje, ki je bil tudi sicer us- klajevalec med gradbenim izvajalcem, investitorjem in sovlagatelji s celjskega ob- močja in iz Slovenije. Hotelski kompleks Palače v črnogorskem Petrovcu na morju bi moral biti gotov že lani, vendar se je nakopičilo veliko nepredvidenih izva- jalskih in finančnih proble- mov. Konec dober, vse dobro - ta modrost naj oznanja nove čase za dobro sodelovanje in povezovanje slovenskega in črnogorskega gospodarstva, zlasti na področju turizma, kjer ima Črna gora še neslu- tene možnosti razvoja. MITJA UMNIK Uspelo srečanje Prvo srečanje za turizem vnete šolske mladine je uspelo in pomeni nov korak naprej v turistični vzgoji. V soboto so se na srednji šoli za gostinstvo in turizem zbrali učenci 26 osnovnih šol s celjskega območja in se pomerili v izpolnjevanju testa o poznavanju turizma. Najuspešnejši so bili učenci OŠ Franja Vrunča iz Celja. Učencev, ki jih je pozdra- vil prof. FVance Sirk, je bilo kar za dve učilnici. Vsako šo- lo je namreč zastopala 3- članska ekipa, ki je na test- nih polah odgovarjala na vprašanja o poznavanju turi- stičnih krajev in zdravilišč na celjskem turističnem ob- močju, muzejev, kulturno zgodovinskih spomenikov in spomenikov NOB in ne- katerih zgodovinskih dogod- kov, pa še o narodnih jedeh. Učenci, ki jim je podelil priznanja predsednik CTZ Stane Cuješ, so se dobro odrezali, le nekaj ekip je do- seglo povprečne rezultate. Najboljši so bili učenci OS Franja Vrunča iz Celja, na drugo mesto so se uvrstili učenci OS Blaža Kocena iz Ponikve, tretja je bila OS Bo- risa Kidriča Rogaška Slati- na, četrta pa OŠ Strmec. Vsi sodelujoči so prejeli prizna- nja, najboljši pa tudi na- grade. Med pisanjem odgovorov sta imela Zoran Vudler, pod- predsednik CTZ in Jaka Majcen, predsednik komisi- je za delo z mladino, posvet z mentorji, ki v osnovnih šo- lah vodijo turistične krožke. PRIREDITVE Likovni salon Celje v Likovnem salonu v Celju razstavljata do 3. maja dva slikarja zamejca. S svojim deli se predstavlja Mario Palli in Pope. 6. maja ob 18. uri pa bo v Likovnem salonu otvoritev razstave z naslovom Nova evropska in ameriška risba, na kateri bo s svojimi deli sodelovalo preko 70 predstavnikov najsouobnejših likovnih umetnikov v svetu. Razstava bo od- prta do 29. maja. Savinov razstavni salon Žalec v petek, 29. aprila ob 18. uri bo v Savinovem razstavnem salonu v Žalcu otvoritev prve samostojne razstave akadem- skega kiparja Edvarda Salesina. Predstavljena bodo dela iz njegovega najuspešnejšega ustvarjalnega obdobja (1937-1940) ter izbor del izdelanih tik pred smrtjo (1980). Razstava bo odprta do 12. maja. Slovensko ljudsko gledališče Celje Četrtek, 28. aprila ob 13. uri: Miloš Mikeln: MOR. POLKVA- LIF. TOV. GUBCA. Abomna Pedagoški šolski center. Ob 20. uri: Miloš Mikeln: MOR. POL. KVALIF. TOV. GUBCA. Abonma četrtek in izven. Sreda, 4. maja ob 17. uri: Miloš Mikeln. MOR, J^OL. KVALIF. TOV. GUBCA. Obonma sreda in izven. Četrtek, 5. maja ob 19. un: Miloš Mikeln: MOR. POL. KVA- LIF. TOV. GUBCA. Abonma tehniška šola in izven. Kino Vojnik v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 1. maja ob 10. uri dopoldan za matinejsko predstavo ameriški vestem Sivi orel popoldan ob 17. in 19.30 uri pa bo na sporedu ameri- ška drama Na zlatem jezeru. V ponedeljek, 2. maja ob 17. in 19.30 uri pa bodo predvajali ameriški film Velik: revolverski obračun. Kino Šmarje v kinodvorani v Šmarju bo danes, 28. aprila in v nedeljo, 1. maja ob 20. uri na sporedu ameriški pustolovski film Usodna sfinga, v petek, 29. in v soboto, 30. aprila ob 20. uri pa ameriški ljubezonski film Metrej. Razstavni salon Rogaška Slatina v razstavnem salonu v Rogaški Slatini so v sodelovanju Delavske univerze iz Rogaške Slatine, Občinske kulturne skupnosti Šmarje in Turističnega društva Rogaška Slatina organizirali razstavo ikon Goceta Koladžijskega iz Šentjurja. Otvoritev razstave je bila v torek, 26. aprila, odprta pa bo do sredine maja. Avla Razvojnega centra v avli razvojnega centra v Celju razstavlja akvarele in olja slikar Viktor Zemljak iz Krškega. Ogled razstave so podaljšali in si jo lahko ogledate do 30. aprila. Avla kulturnega doma Store v avli kulturnega doma v Storah bo 6. maja otvoritev raz- stave z naslovom Ribiška dejavnost najporečju Savinja-Sotla, ki jo organizira Zveza ribiških družin iz Celja. Ob otvoritvi razstave bodo uprizorili recital »Slovenske reke obtožujejo«. Knjižnica Edvarda Kardelja v avli osrednje stavbe knjižnice Edvarda Kardelja na Muzej- skem trgu bo U. maja ob pol enajstih dopoldan otvoritev razstave z naslovom »Ivan Potrč in Matej Bor - ob 70.-letnici rojstva«. Razstavo si boste lahko ogledali v času. ko knjižnica posluje za bralce do 14. junija. Mala galerija turističnega društva Celje v mali galeriji turističnega društva na Tomšičevem trgu \' Celju je v teh dneh odprta razstava akvarelov, acryla in serigra- fije Staneta Petroviča-Cončija. Razstavo si lahko ogledate vsak dan razen ob nedeljah od 8.30 do 11.30 ure in sicer do 14. maja. Dom kulture Titovo Velenje v dvorani doma kulture v Titovem Velenju bo v soboto. 7. maja ob 20. uri zanimiva prireditev, na kateri se bo predstavil balet iz Senegala. V četrtek, 12. maja pa bo v dvorani doma kulture v Titovem Velenju klavirski recital Dubravke Tomšičeve-Subotnjakove, ki se bo pričel ob 20.30 uri. VII. kozjanski kulturni teden s prireditvami v Šentvidu pri Planini in v Zagorju se bodo letos zaključile prireditve ob VII. kozjanskem kulturnem te- dnu. V d\'orani kulturnega doma v Šentvidu pri Planini bo v soboto, 30. aprila ob 18. uri nastopil Kulturno umetniško druš- tvo Zarja iz Šentvida pri Planini z dramo Matura, le dve uri kasneje pa bo v dvorani kulturnega doma v Zagorju nastopila z igro F, Streicherja Kam iz zadreg. Osnovna organizacija ZSSMS Zagorje. Kinematografi v Celju Kino Union: do 28. aprila: ameriška drama - Na zlatem jezeru. 29. aprila ob 19.30 uri: program Minifest - zahodno nemški vojni film - Podmornica. Mali Union: do 30. aprila: ameriški vestern - Rio Bra\o. 4. maja Tito vrhovni komandant, od 5. do 7. maja pa slo\'enski film - Na svoji zemlji. Metropol: od 28. aprila dalje: Limonin sladoled. 30. aprila ob 10. uri matineja: Veliki revolveraški obračun. DOM: Od 28. aprila do 4. maja na prvi predstavi slovenski mladinski film Sreča na vrvici, in popoldanska in \^<5erna predstava angleški pustolovski film - Agent tajne služIl' st. 1. 20. STRAN - NOVI TEDNIK Bženičnikovi m pa vendar žanjeji Zmigovanle vaščanov mladega gosgtodarla nI uklonilo. Kmetija Je postala ena najbolj naprednih ¥ dolini. Ko se je pred približno petnajstimi leti na kmetiji Rženičnik v Šmihelu mladi gospodar Ivan odločil, da pri njih ne bodo več sejali, so sovaščani zmajevali z glavami, češ, to ne bo nič dobrega. Sejal je njegov oče, ded, on pa še krompirja ne bo sadil. Tistega leta sta bila v hlevu dva vola, sedem krav, nekaj telet, ovac in prašičev, pa še konj je bil pri hiši. Mleka so pridelali 6400 litrov. Danes pa.... Kmetija je že od nekdaj ve- ljala za eno najtrdnejših go- spodarstev v tem delu Gor- nje Savinjske doline in kot se spominja danes 77-letni oče Janez, je bilo pri hiši pred vojno vedno po dvajset ljudi. Po dva hlapca, volar, kravar, kravarica, svinjska dekla, »iberžnik«, pastir, go- spodinja in dosti otrok. Že s petnajstimi leti je kot hlapec opravljal vsa pomembnejša dela pri hiši, nadomeščal je očeta - gospodarja, kadar te- ga ni bilo. Trgovali so z voli, dosti so sejali, ter redili tudi čredo ovac. Tako je bilo tudi po letu 1939, ko je sam pre- vzel kmetijo in vse do časa, ko je v letu 1968 posestvo neuradno prevzel mlajši go- spodar z ženo Vero. Ta je ve- del, kljub temu da pomanj- kanja na kmetiji nikoli ni bi- lo, da tako ne gre več naprej. Večkrat se je namreč udele- žil strokovnih izletov, ki jih je organizirala zadruga in v tujini je videl, da kmetje ne skrbijo zgolj za lastno preživ- ljanje, da je z ustvarjanjem tržnih viškov in prodajo kmetov standard lahko tak- šen, kakršnega si z delom od jutra do noči tu«h zasluži. Poiskal je pomoč pri Kmetij- ski zadrugi v Mozirju in kmalu je imel pred seboj načrt preusmeritve kmetije, ki so ga pripravih pri Živino- rejsko veterinarskem zavo- du Celje. Usmerili so se v go- vedorejo - pridelovanje mle- ka, 12 hektarjev travnikov okrog gospodarstva je nudi- lo idealne možnosti za uredi- tev pašno košnega sistema. Za pašo so uredih 7 ha trav- nikov, urejenih v 22 čredink, ostale površine pa so name- nili za pridelavo mrve za sila- žo. Kmetija je bila brez prave mehanizacije, najprej je bilo potrebno kupiti to, pa uredi- ti in modernizirati hlev. Kljub ugodnim kreditom v začetku ni bilo lahko, saj se rezultati takšne preusmeri- tve pokažejo šele v nekaj le- tih, kredite pa je bilo potreb- no začeti vračati kmalu. »Spominjam se,« je dejal Ivan, »da sem imel v žepu le 500 dinarjev, ko sem šel v zadrugo po svoj prvi traktor. Kljub temu, da sem imel pre- malo denarja, sem ga dobil, vendar me je takrat bolj kot vračanje posojila skrbelo, kaj bodo rekli domači in so- vaščani, da sem kupil tako velik traktor, ki po nekaterih prepričanjih v naš hribovit svet ni sodil. Sam sem sicer hotel manjšega, pa so me pri zadrugi prepričali, da sem vzel velikega. Kljub takrat- nemu strahu in sramu sem zadružnikom danes hvale- žen, da so mi tako svetovali, saj se je ta stroj zelo dobro izkazal. To je bila tudi ne- kakšna prelomnica pri na- šem načinu kmetovanja.« Danes je pri Rženičniku, ki velja za eno najnaprednej- ših kmetij v Gornje Savinj- ski dolini, vse modernizira- no, standard, s trudom, na- predno mislijo in trdim de- lom ustvarjen, je zavidanja vreden. Dva traktorja z vse- mi priključki, ki sodijo zra- ven, moderniziran hlev z zbi- ralnico mleka, v hlevu pa tre- nutno 24 glav čistopasem- skega rjavega goveda, od te- ga 18 krav in 6 telet. Pov- prečna mlečnost črede je ze- lo visoka, zadnji podatki iz leta 1981 pravijo, da je ta nad 5700 htrov mleka po kravi, posamezne krave pa dajejo tudi preko 6700 kg mleka na leto. I.^ni so oddah 68.000, leto pred tem pa preko 70.000 htrov mleka. Dokaz dobremu gospodarjenju jp kup priznanj, ki jih je gospo- dar prejemal vse od leta 1970 od Živinorejske poslovne skupnosti. Kmetijskega in- štituta Slovenije, Živinorej- sko veterinarskega zavoda in zadruge, posebno prizncinje pa je prejel tudi od Evropske skupnosti za sivorjavo go- vedo. Vsi skupaj, Ivan, Vera, oče Janez ter sinovi Janko, Stan- ko in Simon, prebivajo da- nes v novi stanovanjski hiši, ki so jo zgradili potem, ko so se odločih še za kmečki turi- zem. V nadstropju zelo lepe. v kmečkem stilu zgrajene hi- še, je šest turističnih sob, s kakršnimi se ne more pohva- liti marsikatera hotelska hi- ša. Gospodinja Vera je o tem dejala: »Za goste se ne boji- mo, saj imamo že sedaj, ko s turizmom začenjamo, prijav še preveč. Tudi iz sosednjih republik in iz tujine, vendar se bojim, da bo v začetku še nekaj težav. Vsaj dokler ne bo vsaj eden od starejših si- nov končal šolanja in bo lah- ko nadomestil moje delo v hlevu. Premalo rok je še pri hiši.« Za dobro nasledstvo se pri Rženičnikovih res ni treba bati. Od starejših sinov eden obiskuje Kmetijsko šolo v Medlogu, drugi pa si v Škof ji Loki nabira znanja iz mizar- skega poklica (pri hiši je na- mreč 41 ha gozdov), pa tudi štiriletni Simon se že spozna na »Zetorja«. Vendar je zaen- krat še tako, da starejša dva lahko pomagata pri delu le ob sobotah in nedeljah, ka- dar nista v šoli, zato bo na kmetiji še nekaj časa težko z delovno silo. Kljub dobremu sodelova- nju z zadrugo, katere koope- rant je Ivan, kljub zaenkrat še solidni preskrbi z gorivom in umetnimi gnojili, pa go- spodar z vsem le ni povsem zadovoljen: »Problem je predvsem s krmili za teleta, saj mlekovita že nekaj let ni več na tržišču, tako da mora- mo teleta krmiti z mlekom. NI težko izračunati, koliko več mleka bi lahko oddali, saj tele dnevno popije po de- set in več litrov, čeprav stro- kovnjaki zatrjujejo, da bi za- doščalo že 6-7 litrov. Rad bi tudi, da bi lahko ure menjevanje na domi bi bilo več potrebr krav na postajo. To; da časa z vožnjo, ča medtem ko nujno p dela na kmetiji ne počakati naslednjega Še več pripomb in nerazumljivo se mu zdi, da za osebni avl tako kot vsi, le 40 litr cina. Iz Šmihela pa krat na dan odpelje d in šolski avtobus v 71 trov oddaljeno Mozii ba pa je iti po nakii rezervne dele, tudi v' Ljubljano. Je že tak na kmete z višinskil spomnijo le takrat, k trebujejo, meni Ivan Danes, ko skoraj ( hiše iz Šmihela v dol .jo mleko, lahko reč je k temu v veliki r spevala usmerjena zacija na kmetiji Ri Rezultati, na kakri nihče niti pomisliti so služUi za orientai lim kmetom, v vse muka čistopasemsl do, tudi drugod se ž jajo v turizem. Za D delu je, kakor se je v tem primeru, pol« ga dela, upoštevan; tov strokovmjakov, tudi precej poguma RADO P/ Takole skupaj se pri krušni peči vsa družina lahko zbere le ob sobotah in nedeljah, ko sta tudi starejša sinovi\ Vendar tudi ob koncu tedna dela ne zmanjka, zato je prostega časa bolj malo. . To je le del priznanj, ki jih je prejel Ivan za svoje uspešno in napredno kmetovanje. Takole pa so na kmetiji pokazali posluh do ohranjanja starega. Kozolec iz leta 1846, ki je odlično ohranjen, so z mesta, kjer sedaj stoji novo stanovanjsko poslopje, s traktorjem premaknili za 50 metrov, ne da bi ga pri tem razstavili . Kmetija Rženičnik, 15 hektarjev kmetijskih povi »83: NO« TEDMK - STRAN 21 Oče Janez je takole pokazal, kako so včasih trli lan, s tem, da je bilo takšnih trlic kar pp deset y vrsti. Gospodar Ivan v hlevu, kjer trenutno muka 24 glav živine. ' gozdov. Brez dela je človek siromak Pnfomajska anketa Novega teUnlka le Izzvenela v ugotovitvi, aa le prav tlelo tista vrednota, ki dela človeka 4 Kaj je delo? Kakšen je odnos delavcev do dela? To smo skušali izvedeti od naših anketirancev iz raz- ličnih krajev in iz različnih delovnih okolij. Večina sogovornikov se je strinjala, da bi lahko naredili veliko več, da pa zato ne gre iskati krivcev le med delavci v neposredni proizvodnji. ^ Slobodan Vilendečič je delavec v DO EMO TOZD Friti Celje. Doma je iz okoli- ce Bosanske Gradiške, v Ce- lje pa je prišel pred šestimi leti. V novem delovnem in življenjskem okolju se je kmalu znašel, čeprav se še vedno rad vrača v domači kraj. »Delo človeku veliko po- meni zlasti tedaj, ko so vidni rezultati dela. Nič novega pa ne bom povedal, če trdim, da smo delavci v neposredni proizvodnji za svoje delo premalo nagrajeni. Pri tem mislim na širši prostor, na vse delavce. Morda zato po- nekod tudi šepa odnos do dela. Na srečo v našem tozdu ni tako, saj znamo dobro po- prijeti za delo. In še v nekaj sem prepričan: človek mora mlad vzljubiti delo. Bil sem dvcikrat na mladinski delov- ni akciji, ki je ena najboljših oblik za oblikovanje mlade- ga človeka v dobrega de- lavca.« Mirko Vrbancl, Sip Šem- peter: »Reči moram, da je v našem delovnem kolektivna izredno velika pripravljenost delav- cev do dela. Delavci so to že ničkoUkokrat potrdili. Zara- di pomanjkanja materialov se je zgodilo, da se je proiz- vodnja ustavila, pa so to naši delavci sprejeli z razumeva- njem in delah tudi po 12 ur na dan, ob praznikih, sobo- tah in nedeljah, ko je mate- rial bil. Sicer pa je delo odvi- sno tudi od organizacije de- la, tehnološke priprave dela in ne na23dnje zadostne pre- skrbe z repromateriali. To so elementi, ki vplivajo na pro- duktivnost. Ker oskrbljenost z materiali ni bila vedno takšna, kot bi morala biti, so se v proizvodnji pojavili za- stoji. Serijo 1000 izdelkov smo prekinili tudi po osem- najstkrat. To pomeni velike izgube, slabšo kakovost in večji škart. Delavci za to ni- kakor niso krivi, upam pa si trditi, da obstojajo rezerve tudi v najbolj idealnih raz- merah.« Ivica Fužir, delavka MGA Nazarje »Splošno gledano je proiz- vodno delo vsekakor presla- bo ovrednoteno. Prevelike so razlike med posameznimi ocenjevalnimi grupami, med proizvodnjo in režijo, med najnižjimi in najvišjimi oseb- nimi dohodki. Razhke pa se ne izenačujejo, mislim da se celo večajo. Kadar npr. viša- mo osebne dohodke, pona- vadi to povso(5 storimo s pro- centualnim zvišanjem vre- dnosti točke. Vemo, da tisti, ki je imel manjšo vrednost, prejme manj, tisti z večjo pa več, moralo pa bi biti ravno obratno. Tudi ne vidimo tistega, ki več in bolje dela, ne nagradi- mo ga delu primerno. Vse več je neskladij, danes se že ponekod izplača slabo delati, saj s tem zaslužiš več od ti- stega, ki je za malo boljše de- lo prejel malo več, pa mu ti- sto malo več poberejo davki in prisp)evki, rangiranja v ra- zlične grupe ipd. Vrednote- nje dela po delu še ni zaži- velo. Danica Domitrovič, Kors Rogaška Slatina »Pri nas v Korsu se delav- ke krepko zavedamo, kaj po- meni dobro in hitro opravlje- no delo. Zlasti v tem času, ko bijemo težko bitko z izvo- zom, s prodorom in obstan- kom na tujem, konvertibil- nem tržišču, ki je, kot vemo vsi, zelo zahtevno in neizpro- sno. Delo ob sobotah, pa tudi ob nedeljah, če je nuja, je pri nas že čisto nekaj vsakdanje- ga. Pa ne vem, če bomo tak- šen tempo lahko vzdržale, saj je naš kolektiv pretežno ženski, ženske pa imamo po- leg službe doma še kup dru- gih opravil in skrbi. Ob takš- nem, odpovedovanju se vpra- šujemo, kako je z nagrajeva- njem po delu, saj naše delo ni ustrezno materialno ovre- dnoteno, tukaj pa bo treba najbrž nekaj narediti, spre- meniti. Visoka delovna za- vest zna ob takšnih pogojih splahneti. Tekstilci smo na- mreč v dokaj nezavidljivem položaju.« Martin Kovač, delavec v Uniorjevi temeljni organi- zaciji Obdelovalni in prede- lovalni obrati v Zrečah »Vsak človek mora delati. Življenja brez dela si ne mo- rem predstavljati. Saj veste, brez dela tudi jela ni. Tu, pri nas, veUko delamo, mislim pa, da bi lahko z nekaterimi tehnološkimi izboljšavami naredili še več, nekaj pa s spremembami norm. Za do- bro delo podeljujejo pri nas priznanja. Tudi sam sem to priznanje za najboljšega de- lavca že dobil. Za to je treba veliko narediti, pomembna pa je tudi disciplina. Prizna- nje mi veliko pomeni - dal sem ga v okvir in doma obe- sil. Sicer pa se dobro delo tudi drugače pozna, pri oseb- ni oceni. Za 25 do 30 odstot- kov več lahko dobiš. Slabi delavci tega seveda ne dobi- jo, pa je nekaterim čisto vseeno. Postopajo, ne poslu- šajo, če jim pa drugi kaj reče- mo, nas še postrani gledajo. Lahko pa rečem, da je pri nas večina dobrih delavcev in ni nam vseeno, če vidimo, da posamezniki ne delajo, kot bi lahko. To je zame kar nerazumljivo. Brez dela tudi doma ne morem.« Anton Tadina je doma v Rogaški Slatini, od koder prihaja na delo v kolektiv POZD Orodje oprema Šent- jur. »Mojster strugar sem in svoj poklic imam rad.« Če- prav je bolj redkobeseden, ob stružnici veliko razmišlja. Njegove misU pa so osredo- točene predvsem na to, kako izboljšati postop)ek dela in prihraniti čas. Letos je dobil šentjursko nagrado inova- torja, ki mu je dala spodbu- do za nova razmišljanja. »Na- šel sem postopek«, je pove- dal, »s katerim prihranim ve- liko materiala in časa pri iz- delavi profilirnih valjev. Mi- slim, da takšne reči človeku uspejo, če ima rad poklic, ki si ga je izbral, če ne dela sa- mo zaradi denarja, ampak tudi zaradi lastnega zdao- voljstva in iskanja svojih sposobnosti. V tem vidim smisel do dela.« Ivov standaiA Feliks in Ivo sta prijatelja. Pravza- prav, bila sta prijatelja. Skupaj sta hodila v šolo, zaposlila sta se v isti tovarni, skupaj sta odslužila vojsko, istega dne sta se poročila, približno ob istem času so jima žene rodile naj- prej enega, potem še drugega otroka, se več, v istem bloku na robu mesta sta dobila stanovanji. Oni dan, dober mesec je tega, pa se je med njima nekaj zgodilo. Zdaj sedi- ta pri malici vsak v svojem kotu men- ze in ob petkih ne hodita več skupaj na špricer v bife. Celo njuni ženi, ki delata v neki drugi tovarni za enaki plači, se ne pogledata več. Vsega pa je krivo dejstvo, da je pri- čel Ivovi družini življenjski standard rasti. Ne, Ivo nič ne zasluži s kakšnim honorarnim delom, še na delovnem mestu ni preveč priden. Prav nasprot- seže normo za kakšen odstotek, Ivo pa jo komaj izpolni. Zaradi tega je Fetik- sova kuverta na plačilni dan pravilo- ma debelejša za kakšnih deset jurjev. bi kako je mogoče, da raste standard Ivu, ne pa Feliksu, ki več zasluži? No, ko staoni dan, ki smo ga že ome- nili, dobila plači (Feliks kot običajno deset jurjev več kot IvoK sta jih nesla domov. Tudi njimi ženi sta tistega dne dobili plači, enaki, kot vsak me- sec. Potem sta obe družini plačali enak znesek za stanovanje, enak zne- sek za vodo, enak znesek za centralno, enak znesek za elektriko... In Feliks je še zmeraj vodil za deset jurjev. Nato pa sta dobila odločbi o novih višinah prispevka za varstvo njunih otrok, ki jih imata, mimogrede pove- dano, v istem vrtcu. Ko sta plačala še te račune, glej ga šmenta. Je Feliksova prednost kar naenkrat skof^lfL.,_,$^..^,. več! Celo trideset jurjev manj kot Ivu mu je ostalo za življenje. Feliks, ki je malce bolje delal in več naredil, je plačal za vrtec kar štirideset jurjev več od Iva. Ce bi ja zdaj šli gledat zjutraj ob sedmih, ko stopita za svoja stroja v tovarni, bi videli Iva, ki si najprej prižge cigareto in jo v miru pokadi. Potem vključi stroj, ga spet ustavi in odide v menzo na čaj. To, da je tistih ušivih deset jurjev razbilo takšno dolgoletno in trdno prijateljstvo, je morda res smešno. Ni pa smfšen izraz v Feliksovib očeh. Sicer še zmeraj ob 2snaku to vamiške sirene vključi stroj in prične delati, ustavi pa se šele ob zn&ku za malico. Vprašanje pa je, kako dolgo bo še tako delal. Se nič ne bojimo, da si bo lepe- ga dne ob sedmih zjutraj, namesto da bi vključil stroj, raje prižgal ciga- reto? Tako bo namreč na dobri poti, da tudi njemu prične rasti družinski standard... BRANE PIANO - itmiM■ I mil 22. STRAN - NOVI TEDNIK 28. APRIL 1983 Se o poletnem Času v zvezi s pismom »Živel poletni čas«, ki je bil objav- ljen v tej rubriki dajemo na- slednje pojasnilo. 25. marca so bili zbori de- lavcev skupnih služb Tozd z.a promet Celje. Direktor Emil Rajtmajer je uvodoma pojasnil stališče 2G Ljublja- na, da naj vsi tozdi področja osnovne železniške dejavno- sti prilagodijo začetek delov- nega časa na 7. uro. Pojasnil je tudi, da to stališče ne pred- videva drsnega delovnega časa. Upoštevajoč vlakovne in ostale prometne zveze je di- rektor ponudil delavcem (42 jih je bilo na zboru) možen začeteek tudi ob 7.30 ali ob 8.00 uri. Ker se prisotni niso izjasnili za nobenega izmed predlogov, je direktor odlo- čil, da se stališča ŽG Ljublja- na v celoti upoštevajo in da se delovni čas zagotovi ob 7. do 15. ure. Treba je upoštevati, da že- leznica, predvsem pa dejav- nost Tozd za promet Celje služi širši družbeni skupno- sti, zato ni vseeno, ali so po- trebna delovna mesta zase- dena ah ne. V Tozd za pro- met Celje je zaposlenih sku- paj 535 delavcev, več kot 95 odstotkov pa jih je vezano na neprekinjen tehnološki pro- ces dela. Vprašamo se lahko, če je za peščico ostahh res potreben drsni delovni čas? Prosimo, da se v bodoče avtor pisma objavi s celot- nim imenom in priimkom. Tako bi mu lahko v celoti pojasnili tehnološki proces in delo na železnici. FRANC FERK, Predsednik DS Tozd za promet Celje Uredništvo: Hvala za hiter in jasen od- govor, ki v celoti pojasnjuje razloge, zakaj ni bilo mogo- če, kot je očitno želel naš bralec in vaš delavec, v vaš tozd uvesti drsnega delov- nega časa. Na pripombo ob koncu vašega pisma, o tem da naj bi avtorje pisem, ki jih objavljamo objavili s ce- lotnim imenom in priim- kom pa smo dolžni odgovor. Uredništvo ima za vsa pi- sma, ki jih objavi ime in priimek avtorja in njegov naslov. Na željo piscev pa lahko pisma podpišemo tu- di samo z inicialkami ime- na in priimka, da ga tako zaščitimo pred morebitni- mi šikanami. Potrata prostora v 15. številki Novega te- dnika smo bili deležni velike potrate dragocenega prosto- ra. Na strani 9 ste objavili celostransko nepomembno reklamo za Stil, ki ga bomo imeli prav kmalu. Na strani 17. pa se vljudno opravičuje- te zaradi pomanjkanja pro- stora, ki je krivo, da niste ob- javili sicer rednih člankov. Kaj vse naredi denar?! To nasprotje kar sili v Pavliho! Zaradi reklam je Novi tednik siromašnejši v smislu obve- ščanja pod geslom »Kaj je novega?« Pogrešamo namreč pravo- časnih informacij za razne prireditve, srečanja, ipd. Ob- vestila: »danes bo to in to« na dan izhajanja tednika so za mcirsikoga prepozna. Bolje je pravočasno obve- ščati za prihodnji teden, da si lahko porazdelimo delo in prosti čas, obisk na priredi- tvah, srečanjih pa bi bil zago- tovljen. Članki, ki le poroča- jo o tistem, kar se je že zgodi- lo, so marsikdaj odveč, mno- gim pa je žal, ko jih prebere in za dogodek prej ni vedel, ker bi se drugače zagotovo prireditve udeležil. Bodite aktualni, obveščaj- te čimveč pa bomo vsi zado- voljni. Pa čim manj celo- stranskih reklam za nepo- membne stvari. Pa brez za- mere! SREČO MEH, Žalec Uredništvo: Le zakaj bi zamerili, re- snično smo bili veseli vaše- ga pisma, kot smo tudi sicer veseli vsake kritike, ki ima svoje razloge. Delno se z va- mi strinjamo, v celoti pa se žal ne moremo. Smo namreč temeljna organizacija zdru- ženega dela, ki podobno kot mnoge dandanes le s težavo krmari med grozljivimi stroški. Pa ne bomo tožili, za koliko se je podražil pa- pir, tiskarske storitve, pošt- nina in vse drugo, kar bre- meni dohodek, ki ga ustvar- jamo. Zavedamo se, da je položaj težaven za vse. Vseeno pa naj nam bo dovo- ljeno, da vam povemo, da si Novi tednik in Radio Celje kar 68 odstotkov skupnega prihodka zagotavlja z last- nim delom na področju eko- nomske propagande in sto- ritev, ki jih opravlja. To pa je prevelik delež, da bi si lahko privoščili odklanja- nje reklamnih prispevkov. Od njih pač v pretežni meri živimo in trdimo tudi, da marsikateri ali celo večina predstavlja pomembno in- formacijo za bralca, delav- ca, potrošnika. In čisto na koncu - izvod Tednika, ki ga bralci v kiosku plačajo 12 dinarjev, naročniki pa ga dobijo še ceneje, stane nas, ki ga »proizvedemo« 24 di- narjev. Razliko lahko po- krivamo le z'objavljanjem reklamnih oglasov in sporo- čil. v celoti pa se strinjamo z vami o tem, da bi morali objavljati še več pravoča- snih informacij, zlasti o pri- reditvah. Trudimo se sicer, da bi v rubriki »Prireditve« zajeli čimveč dogodkov, to- da pogostoma nas o njih mnogo prepozno obvestijo organizatorji. EsperantIstI na poteh Štirinajste v soboto, 16. aprila, so mladi -celjski esperantisti pripravili pohod po poteh štirinajste divizije. Povabili so tudi esperantiste iz dru- štev iz Kopra, Ljubljane, Domžal, Rogaške Slatine in Maribora. Razen iz Domžal, so se mladi in starejši udele- žili tega pohoda. Mladi Kopr- čani so se pripeljali že v pe- tek zvečer in prespali pri celjskih esperantistih. V soboto zjutraj se je na trgu pred Slandrovim spo- menikom zbralo 50 esperan- tistov. Tu je tovariš Peter Šprajc mladim govoril o Slavku Slandru, ki je bil pred vojno tudi aktiven član celjskega esperantskega društva. Poznal ga je osebno, saj je Slavko pri njih v Gri- žah nakaj časa živel v ilegali. Mladi so na grobnico položili pomladno cvetje, prižgali svečko v spomin in povedah Borovo i)esem Pohod. Nato so skozi Store od Okopov krenili po poti, kjer so se borci štirinajste divizije spu- ščali s Svetine preko Voglaj- ne, železniške proge in ceste. Ustavili so se ob pomnikih NOB in se poklonili spomi- nu padlih. Skoda, da se na Svetini nismo srečali s preži- velim borcem štirinajste di- vizije, ki naj bi mladim govo- ril o težavni poti, ki so jo bor- ci te divizije opravili v zimi leta 1944. Mladi pa so, zlasti tisti, nevajeni strmejših po- bočij, vsaj malo okusili te- žavno pot, ki pa se še primer- jati ne da s pohodom borcev štirinajste divizije. V domu železarjev na Sve- tini so postregli s partizan- skim golažem, esperantisti pa smo se preko Celjske ko- če in Pečovnika vrnili v Ce- lje ter se razšli z lepimi vlisi ob prijateljskem srečanju. Skoda, da se pohoda ni udeležilo več mladih espe- rantistov iz Celja, saj bi lah- ko navezali prijateljske stike s tovariši iz Maribora^ ki jih je bilo največ iz Rogaške Sla- tine in Kopra. Društvo za mednarodni je- zik Esperanto v Celju se zah- valjuje občinski organizaciji ZZB in tovarišu Petru Spraj- cu, celjskemu planinskemu društvu in še posebej tovari- šu Gaberšku za prijetno spremstvo in tovariško sode- lovanje, da je naš pohod tako lepo uspel. S. S., Griže Bravo narodnlakl Odločil sem se, da napi- šem nekaj vrstic o reviji na- rodnozabavnih ansamblov v Šentjurju, ki je marsikoga in prav tako mene zelo razvese- lila. Rad imam domačo pe- sem in glasbo. Revija je v svojem dokajšnjem delu uspela in zato bi se rad zah- valil vsem prizadevnim orga- nizatorjem, vsem nastopajo- čim in vsem, ki so kakorkoli prispevali k tej reviji. Revija je vzgled za Šentjur in okoli- co, kako se da gojiti lepo do- mače ustvarjalno tn ljubitelj- sko delo. Lepo bi bilo, če bi ta revija šla naprej po stopi- njah libojske, štorske... Ta- ko ansamblom kot organiza- torjem želim še veliko uspe- ha in kličem nasvidenje na drugi reviji v Šentjurju. JOŽE PEVEC, Podplat Divie piakatiranie Greš po Celju in če imaš oči za red in lepoto, vidiš po- leg drugega ha hišnih zido- vih, na veznih vratih, na oknih opu-ščenih poslovnih prostorov, na brzojavnih drogovih, na drevesnih de- blih in še kje drugje, nalep- ljene lepake o prireditvah vsake vrste. Tekst na njih je napisan večkrat z okorno pi- savo, lepaki so v vseh barvah in oblikah. Se celo na velikih železnih vratih Slandrove vojašnice so takšni lepaki. Stebri v pasaži v Prešernovi ulici so vsak dan prelepljeni s takimi obvestili raznih oblik in prireditelje\' iz Celja in krajev v okolici. Vse to pomeni divje leplje- nje, kakor to označuje celj- sko podjetje Reklama. To ima nalogo oskrbeti na zato določenih krajih v mestu lepljenje lepakov, ki jih tja prinašajo prireditelji ali pa tam dobijo dovoljenje za ob- javo in jih nato sami lepijo na reklamnih deskah. Vse za predpisano, majhno plačilo. Sem sodijo tudi obvestila na stojalih, ki jih vidimo na več mestih v Celju. Usluge Reklame so skla- dne z odlokom o javnem re- du v mestu Celju. Tudi v tem pogledu naj vlada v Celju red. Občinska straža pa naj poskrbi, da »divje lepilce« prijavi sodni- ku za prekrške in da se ne- prijavljeni in nedovoljeni le- paki odstranijo na stroške prirediteljev. Dr. ERVIN MEJAK, Celje Uredništvo: Povsem se strinjamo z ugotovitvami našega bralca, ker pa vemo, da je izredno težko nadzorovati samovolj- no lepljenje najrazličnejših lepakov, prosimo občinsko stražo, da tem razmišljanjem doda tudi svoje ugotovitve. Ne trgal rož! Ze nekaj let urejam gredico pred našim domom v Tru- barjevi ulici 49 v Celju. Zal pa vsako leto neka določena oseba uničuje cvetlice in pu- li iz zemlje vse, kar zacvete. Cvetic ne sadim le zase, del- ček želim prispevati k lepše- mu okolju, v katerem bi- vamo. Vem, da pretežni del Celja- nov ljubi lepo in urejeno okolje. Ali se oseba, ki uni- čuje rože kdaj vpraša, od kod mu navada, da ravno on uni- čuje cvetice, ki so nam vsem v okras in izboljšujejo že ta- ko slab zrak, ki ga imamo v Celju. Zato to osebo prosim, naj si ne prisvaja več cvetic iz moje gredice, naj s pogu- mom, kakršnega ima, pozvo- ni na naša vTata in rada ji bom podarila cvetico, ki jo mika. Pa še strahu, da jo kdo opazuje ni treba imeti. OLGA DOLENEC, Celje ZASTAVA AVTO - TOZD AVTOMOTOR CELJE Miklošičeva 5 komisija za delovna razmerja TOZD AVTOMOTOR objavlja prosta dela in naloge - poslovodska opravila v prodajalni v Titovem Velenju Pogoji: strokovna izobrazba IV komercialne ali po- slovodske smeri, štiri leta delovnih izkušenj v avto- stroki. Kandidati naj vlogo s potrebnimi dokazili o izpolnje- vanju razpisnih pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: DO ZASTAVA AVTO - TOZD AVTOMOTOR CELJE, Miklošičeva 5, 63000 Celje. Gradovi in graščine na slovensicem Štajersicem 98 i Piše: dr. IVAN STOPAR Oltar v cerkvi je bil ponovno konsekriran 1492, hkrati pa je ljubljanski generalni vikar Bošt- jan vernikom naznanil, naj poma- gajo samostan utrditi, da bo varen pred novimi napadi. Zdi se, da je bil samostan v letih 1479-1492 neobljuden in zapuščen. Oglejski patriarh Francesco Barbaro je sto let pozneje, 1593, poročal s svojega vizitacijskega potovanja po Spod- njem Štajerskem papežu Kleme- nu VIII. o Novem kloštru nasled- nje: »...našel sem podeželski do- minikanski samostan Neolestre, ki ga bratje in njihovi služabniki varujejo kot utrdbo, saj so ga Tur- ki enkrat že opustošili... Tu sem videl, da živijo bratje hudo svobo- dno ...« 1621 je dobil samostan od dežele nekaj denarja za stavbne namene. 1635 so mu prizadejali precej škode uporni podložni kmetje, vendar pa ni poročil, da bi bile poškodovane tudi stavbe. 1660 je samostan od dežele spet dobil podporo za stavbna dela, a je bil v naslednjih desetletjih še ve- dno v nenehnih denarnih stiskah, tako da je bil prisiljen oddati pre- cej svojih posesti v zakup. Kljub temu je prior p. Tomaž Bucelleni 1690 pozidal prednji trakt samo- stanskega poslopja. 1745 je v Novi klošter udarila strela. Pri tem je popolnoma pogo- rela cerkev, zvonik se je sesul, po- žar je uničil vse strehe in tretjino konventskih poslopij. V nasled- njih letih so samostan obnovili. Ze 1746 so znova pozidali zvonik, 1754 pa so v cerkvi postavili novi veliki oltar. A rdeči petehn kar ni hotel mirovati. 11. decembra 1761 proti polnoči je pogorela steklena hišica na sa- mostanskem vrtu. Z dvomim dekretom z dne 19. junija 1787 je bil samostan razpu- ščen in so ga poslej upravljali ura- dniki deželne komore, 1820 pa ga je vlada skupaj s posestjo prodala Jakobu Brezicu. Njegov nasle- dnik Jožef Oesterlein je dal okoli 1826 demohrati samostansko cer- kev Naše ljube gospe in prezidati samostansko p)oslopje, 1828 pa je zaprosil lavantinski škofijski ordi- nariat za dovoljenje, da poleg gra- du namesto nekdanje cerkve pozi- da kapelo sv. Dominika. Nova ka- pela je bila 1831 pozidana in po- svečena. Naslednji lastniki Nove- ga kloštra so bih 1843 Ferdinand Anton grof. pl. Aichelburg, 1858 Ignac Kurz, 1870 Herman grof pl. Wurmbrand, 1890-1893 grof Jo- han Plater pl. Broel, nato do 1895 Samuel Samueh 1895-1904 Klara Schicho in Gvido Riedel. V zaseb- ni lasti je bil v graščino prezidani samostan tudi še med obema voj- nama. Njegov takratni lastnik, švi- carski Zid O. Parin alias Pollak je imel v njem vzorno urejeno gospo- darstvo. Po Curku je kompleks doživel temeljite predelave 1. 1860, prezidavah so ga pa tudi še pozne- je, zlasti po zadnji vojni. Zdaj rabi za stanovanja. Le malo je srednjeveških profa- nih stavb, o katerih novodobni usodi bi bih tako dobro poučeni, kot smo o Novem kloštru in le malo jih je tako do nespoznavno- sti spremenilo svojo nekdanjo po- dobo. Zasnova, ki jo je samostan dobil kmalu po svoji ustanovitvi, se je več ali manj intaktna ohrani- la do konca 17. stol., ko jo je upo- dobil Vischer. Na njegovih upodo- bitvah je predstavljena kot kom- pleks stavb, pozidanih na poligo- nalni talni ploskvi, na vzpetini, krog in krog obdani z globokim obrambnim jarkom. Na notra- njem dvorišču so osrednja poslop- ja, enoladijska Marijina cerkev in dve dvonadstropni stavbi. Dvori- šče je obdano z obzidjem s še ohranjenimi obrambnimi hodniki, obzidje pa je na vogalih okreplje- no s petimi, delno okroglimi, del- no štirioglatimi obrambnimi stol- pi, ki segajo za višino etaže prek njega; obenj se z notranje strani naslanjajo tudi gospodarska po- slopja. Ta podoba samostana se je v naslednjih desetletjih obogatila z Bucellenijevim traktom iz 1690 in novo čebulasto baročno z\'oni- kovo kapo, ki jo vidimo na veduti Neznanega Slezijca iz 1713. Neo- gotske prezidave izvirajo izpred 1863, ko je grad v svoji suiti upo- dobil Reichert. Na Kaiserjevi upodobitvi, ki je nastala po 1830, naletimo na bi- stveno drugačno podobo, ki je v celoti in v nadrobnostih s prejšnjo povsem neprimerljiva. Obzidja s stolpi ni več, izginil je obrambni jarek, samostansko cerkev je 1831 nadomestila skromna kapela zu- naj stavbnega jedra. Takšna je v temeljnih potezah ostala podoba gradu vse do danes. Spremenil se je le značaj južne in zahodne fron- te osrednje grajske stavbe, ki so ju obdali stolpičasti neogotski opor- niki. Jugozahodni vogal stavbe so poudarili z vitkim neogotskim stolpičem z dekorativno zobčasto krono na vrhu, vrhnji del,obeh fa- sad pa so okrasili z neogotskim pristrešnim frizom. Sovi klošter, samostan ob koncu 17. stoletja ^. APRIL 1983. NOVI TEDNIK - STRAN 23 Praznovanje Praznika dela, MARUA VALENČEK, OŠ LESIČNO Razredna ura Naša razredna ura je včasih po- tekala takole: Razredni odbor sedi spredaj. Tajnik in podpredsednik imata veliko debato o stripih. Predsed- nik in tovarišica nekaj govorita stenam. Higienik gleda po raz- redu, kje je kaj umazano. Naš na- tančni blagajnik kar naprej raču- na in ima opravka z denarjem. Aniti in Cvetki se upravičeno j mudi na pevske vaje. Andrej in [še nekateri rešujejo križanko v pionirskem listu. Sedaj je vse drugače, kajti na naših ramenih je veUko dela. Do- bro se bomo morali učiti, da bo- mo prišli na zeleno vejo. SAŠA MESEL, 5. C OS Primoža Trubarja LAŠKO Zbirali smo papir Na naši šoU je bila akcija zbira- nja starega papirja. Sodelovali smo učenci vseh razredov. Bilo je zelo živahno. Od vseh strani smo prinašali papir, nekateri so ga vozili celo z vozički. Spraznili smo mnogo podstrešij, kleti in dmgih prostorov. Preden smo ga zmetali v kontejner, smo ga ste- htali. Napolnili smo kar dva kon- tejnerja. Po opravljenem delu smo zvedeli, kateri razredi so ga zbrali največ. Ti bodo še posebej nagrajeni. Tudi pri naslednjih akcijah se bomo potrudili. ANICA PUČNIK OS Dušana Jereba SLOVENSKE KONJICE Kako delajo kovinarji? v sredo ob 10. uri smo šli pred Osnovno šolo Edvard Kardelj. Tam smo se pridružili sedmemu in osmemu razredu. Pripeljal je avtobus. Vstopili smo. Kmalu smo se pripeljali do kovinarske Sole v Zrečah. Odšli smo v učilnico. Tovariš je pripovedoval o dvoletnem in tri- '^tnem šolanju. Ogledali smo si delavnico, kjer so delali učenci, se učijo za kovinarje. Videli ^mo,' kako so brusili, rezali navo- ja in varili. Sedli smo v avtobus ^ se odpeljali v hotel Dobrava. Tarh smo spoznali natakarski in kuharski poklic. Slišali smo o zmogljivostih hotela Dobrava, Planjava in vlečnic. Ti ogledi nam pomagajo pri od- ločanju za poklic. KARLI ODER, 8. r. OS Pohorski odred Slovenske Konjice MoJa mama še vedno peče kruli doma V veliko skledo preseje moko. V sredini sklede napravi jamico. Vanjo vUje razmočen kvas. Po- tem pusti kvas vzhajati petnajst minut. Pripravi si toplo vodo. Preden začne mesiti, še da v mo- ko nekaj žlic soU. Nato zamesi testo in pokrije skledo s prtom. Potem očisti pepel iz peči. Potem zakuri peč. Pripravi si peharje in lopar. Ko je testo vzhajano, nare- di hlebe. Pusti jih vzhajati. Ko je peč dosti topla, jo z omelom po- mete. Vzhajane hlebe da z lopar- jem v peč in jih pusti približno eno uro v peči. Nato pobere hle- be iz peči in jih omete z malo metUco. Potem jih položi na mi- zo, da se ohladijo. Dobro jih po- krije, da postane skorja mehka. Domač kruh je zelo dober. TANJA PREL02NIK, 2. b OS ZREČE Praksa v Aeru v začetku šestega razreda so nas seznanili, da bomo imeli tudi prakso. Neko sredo je prišel predstavnik tovarne Aero v šolo in nam razložil potek našega de- la. Zvedeli smo, da bomo delali en teden v skupinah in vsaka skupina bo delala dvakrat. V to prakso smo bili vključeni vsi učenci šestega razreda. V šoli smo dobili delovne halje in se zelo »važili« z njimi. Določili smo skupine in začeli hoditi na prakso. Jaz sem bUa v tretji skupini. Najprej nam je vo- dja enega oddelka razkazal proiz- vodnjo selotejpa. Nato smo prišli v prostor kjer je bilo vse polno selotejpa in ga začeli pakirati v majhne in velike škatle. Delo je bOo enolično. Razmišljal sem, kako bi jaz opravljal tako delo vse življenje? Zame tako delo ni privlačno, ker tudi ni zanimivo. Skratka zame - dolgočasno. Ven- dar koliko del je, ki ljudem niso blizu, niso zaninuva, -pa vendar jih opravljajo, da si služijo vsak- danji kruh. V bližini našega delovnega prostora je bil tudi aparat za pija- čo. Na prakso sem hodil rad sa- mo zaradi njega, ker sem si lahko kupil razne osvežUne pijače. K aparatu smo hodili kar pogosto, tako da smo porabili ves drobiž, ki smo ga dobili doma. Delali smo tri ali^tiri ure na dan. Na praksi smo torej spoznali, kako trdo si zasluži delavec v Ae- ru kruh. Kljub temu bi rad spoz- nal delo tudi v drugih delovnih organizacijah v našem kraju. Prišel sem do zaključka, da se bom še bolj učil in si izbral po- klic, ki me bo zanimal in ga bom z veseljem opravljal. TOMA2 KRICEJ, 6. a OS Bratov Juhart ŠEMPETER MoJa najljubša podoba Ze od nekdaj so mi bile pri srcu slikovite pokrajine. Kot de- klica sem rada tekala po visoki travi, se skrivala, lovila ter zra- ven veselo vzklikala in nabirala rožice. Valovanje trave v vetru me je spominjalo na morske va- love. Bila sem srečna v svojem otroškem svetu. Toda odraščala sem in spoznavala nove lepote sveta. V spomin se mi je vtisnila zimska pokrajina, ki me je notra- nje prevzela. Pred leti, ko sem preživljala počitnice pri teti, sem nekajkrat odšla na sprehod. Kljub slabemu vremenu in vetru, ki je močno pihal, sem odšla proti gozdu. Bi- lo je pozno popoldne, tako da se je ponekod na zemljo že vsedala megla. Toda od nekod je zapihal veter, da je zavijalo kot sirena avtomobila, in razpihal meglo. Kot da bi odgmil zaveso se je pred mano razgrnil čudoviti raz- gled. Nizka drevesa in vrbe, ki so me še maloprej navdajali z ob- čutkom groze, so oživeli. Ivje na smrekah se je svetlikalo kot drobni kristalčki, vse je bilo tako skladno in lepo kakor ploščice v mozaiku. Ledena ploskev zamrz- njenega ribnika se je srebrno svetlikala, bila je kot sonce. Sneg, ki je pokrival pokrajino, se je bleščal in bil je tako mehak kot topla odeja. Zdrznila sem se. Začel je pihati močan veter, ki je prinašal temne oblake. Bili so kot črna pošast, ki steza svoje ostre kremplj^ po ple- nu. Občutek vzvišenosti in rado- sti v meni je splahnel, zamenjal pa je občutek groze in takrat sem pomislila: »Takšno je življenje.« Vedela sem, da moram vzdržati, premagati črne misli, zato sem se obrnila in odšla proti domu. Skozi okno sem gledala zvez- dnato nebo, ki je bilo polno majhnih lučk, in takrat sem se spomnila na dogodek, ki ga ne bom nikoli pozabila. Ohranila bom tudi spoznanje, za katerega sem bila bogatejša. To je podoba, ki se mi je vtisni- la v spomin kot pečat. Nikoli je ne bom pozabila. Naučila me je sprejemati in dajati. Takšno je življenje in prav je tako. ZDENKA 20HAR, 8. a OS RIMSKE TOPLICE MoJ bratec MOJ BRATEC SE Z MENOJ IGRA. BRATCA IMAM RADA. VČASIH SE TUDI SKREGAVA. NINA JEVSENAK, 1. d OS ŠENTJUR Dedek pripoveduje Včasih, ko so bili še naši dedki majhni, so velikokrat delali na polju. Pomagali so tudi sosedom. Sedaj bom napisal, kar mi je pripovedoval dedek o mlačvi. Ko so se moški zbrali na podu, so začeli mlatiti pšenico. Takrat še niso imeli strojev in so mlatili s cepi. Bilo je kar naporno, saj sq morali delati vse ročno. Ko so pšenico omlatili, so jo morali oči- stiti. Imeli so ročni stroj, v kate- rega so vsipavali pšenico. Ta stroj se je imenoval »vejevka«. Ko so omlatUi pšeruco, so slamo zmetali v poseben prostor, ki se imenuje parna. Nazadnje so pot- lačili slamo. Ko je bUo vse skupaj gotovo, so šli povečerjat in se po- zabavat. Po napornem delu in dobri večerji se je prilegla poste- lja. To mi je pripovedoval moj de- dek Franc Plajhner s Tomaža pri Vojniku. ANDREJ ZEME, 6. b OS VOJNIK igramo se DOMA SMO NA CRETVEZU. IGRAM SE Z BERNARDO ZA SOLO, VČASIH SE IGRAM ZA POŠTO. VČASIH SE Z BER- NARDO SKREGAVA. VČASIH SE NIKOLI NE SKREGAMO. MATEJA JEVSENAK, 1. r. OS STRANICE Uredili smo šolsko dvorišče Pripeljal tovornjak korenjak, na dvorišče nam pesek je. Drugi dan smo se učenci zbrali in pesek hitro razmetali. Dečki smo ga razmetali, deklice so ga razgrabile in še v grede rože posadile. BRANKO POKLIC, 5. b OS VITANJE Vzgojil sem cvet Ko sem jeseni posadil nekaj tu- lipanov, sem čakal pomlad, da bodo iz zemlje pokukali majhni tulci. In ko je prišla pomlad, so iz zemlje pokukali majhni lističi. Vsak dan sem jih opazoval in zdelo se mi je, da sploh ne raste- jo. Dnevi so tekli počasi. Toda tulipani so vseeno rasli. GojU sem jih z ljubeznijo do njih. Vsak trenutek se bodo razcveteli. Neka deklica mi je pred nekaj dnevi potrgala Uste tulipanov. Zelo sem bil jezen na deklico, ki je to storila. Zdaj imam le potrga- ne liste, pa sem tulipane tako le- po gojil. Dolgo nisem odhajal v' vrt, ker sem bil žalosten. Včeraj je mama rekla, da me v vrtu čaka presenečenje. Ko sem prišel v vrt, sem imel kaj videti. Trije tulipani so še ostali in jaz sem bil vesel, ker mi vrt krasijo tulipani, pa čeprav jih je malo. ALEN IVANKOVIC, 5. b OS Fran Roš CELJE Zanimiv koncert v avli naše šole imamo raz- ne prireditve. Med drugim tudi abonmajske koncerte. Obiskalo nas je tudi dva- najst harmonikarjev iz Ljub- ljane in njihov dirigent. Dve harmoniki sta bili za nas ne- kaj čisto posebnega. Prva je bila bas harmonika. Harmo- nikar je lahko z njo zaigral najnižje tone. Druga pa je bi- la elektronska, s katero je harmonikarka igrala kaj ču- dne zvoke, za harmoniko sploh neznačilne. Ti zvoki so bili podobni glasu trobente, fagota, saksofona in še dru- gih podobnih glasbil. Najprej so nam zaigrali Mozartovo Malo nočno glas- bo, nato pa dve skladbi slo- vanskih skladateljev, Caj- kovskega in Dvofaka. Ker smo navdušeno ploskali, so nam zaigrah še Balkansko impresijo, ki jo je skomponi- ral skladatelj Branko Stare. Na koncu koncerta smo bi- li čisto drugačnega mnenja kot na začetku. Med igra- njem smo kar pozabiU, kako hitro teče čas. Čeprav imamo mladi radi moderno glasbo, smo spoznali, da je tudi kla- sična glasba prav prijetna za naša ušesa. Želimo si, da bi na našo šo;o povabili še več takšnih instrtmientalnih skupin. MAJA BOROVNIK, 7.c OŠ VOJNIK Dan čiščenja Ob petkih je čas, ko se po na- šem stanovanju pospravlja. Ma- mici pri delu zelo rada pomagam. Razdeliva si delo, nato pa hitro poprimeva vsaka za svoje. Jaz posesam vse sobe, in pobrišem prah, mamica pa pomije po tleh. Kadar mamice ni doma, delo opravim sama. Tega je zelo vese- la. Ce pa nimam časa, pa delo preložim na naslednji dan. Vča- sih dobimo ob petkih obisk in tako drugi dan zopet sesam in pospravljam. Tudi pri strežbi in pripravah pogostitve rada poma- gam. Toda, pride tudi čas, ko se mi prav nič ne ljubi. Takrat iščem različne izgovore, da bi se otepla kakeršnegakoli dela. Sre- ča, da so ti dnevi bolj redki. Mamica je vesela, da že name- sto nje opravim kakšno delo, po- nosna, da ima odraslo hčer, s ka tero si že lahko "pomaga«, kakor se temu reče, MATEJA TERGLAV, 8. a OS bratov Juhart ŠEMPETER Najini zajčki MIDVE S SESTRICO IMAVA ZAJČKE. NJIMA JE IME PIKA IN SIVKO. ŽIVITA V MAJHNI HISKI SREDI VRTA. PREDEN GREVA V SOLO, DAVA ZAJČ- KU HRANE. TO KORENČEK, SENO, KORUZO. JABOLKA IN VODO. PODGRAJSEK DAMJANA, 1. b OS ZREČE Floki PRI SOSEDU IMAJO PSA FLOKIJA. VSAKO JUTRO, KO GREM PO MLEKO, ME SPREMLJA. KO PRIDEM DO- MOV, GA NAHRANIM: POSTA- LA SVA DOBRA PRIJATELJA. ROMANCA KOVSE, 1. r OS GORENJE Prišla Je pomlad Spomladi vse cveti in zeleni. Ptički iz južnih krajev so prileteli in veselo zažvrgoleU. Otroci so veseli, ker so lepi dnevi. POLONCA SKOFLEK NATAŠA CRETNIK, 2. r OS FRANKOLOVO kurirckova torbica Hitri in pogumni Največ kurirjev je bilo med NOB. Ti so prenašali pisma in hodili v vas po hrano za partizane. Tovarišici iz tretjega in četrtega razreda sta nam veliko pripovedovali o kurirjih. Pove- dali sta nam tudi o kozjanskem kurirju, ki je iz Kozjega šel prvič v 8restanico po kletko za zajce. Nekatere partizanske kurirje so Nemci ujeli in jih mučili, da bi povedali, kje je njihova brigada. A oni niso nič spregovorili. Kurirji so bili med narodnoosvobodilno borbo zelo hrabri. DEJANCUTlC,4. r. COS Marija Broz, BISTRICA OB SOTLI V sredo, 27. aprila smo v naši republiki praznovali v spomin na dogodek pred 42 leti. Kateri dogodek je bil to? Odgovor pošlji na dopisnici najkasneje do torka, 10. maja 1983 na naslov: NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3 a, 63000 Celje. Ne pozabi pripisati svojega naslova, razreda in šole, ki jo obiskuješ. Pa še k uganki iz prejšnje številke. Vodoravno ste morali v križanko vpisati tele besede oziroma črke: 02A, NIL, KIT, II, ORIOLIK. Nagrado tovarne AERO bo za pravilno rešeno kričanko dobila: Nina Podlipnik, Kidričeva 5, 63320 Titovo Velenje. 24. STRAN - NOVI TEDNIK ^8^PRIM9^ Rokometne vzporednice Piše: Vlado Bojovič Izpolnili smo načrt, ki smo si ga zadali pred zadnjima dvema gostovanj ima. Z drugega zaporednega smo se vrnili tudi neporaženi. V Prijcdoru smo pred polno dvorano s 25:20 premagali moštvo Bosnamontaža (12:9). Tp je bila po mojem mišljenju ključna tekma kljub temu, da je do konca prvenstva še pet tekem. Od teh igramo tri na domačem igrišču (Borac, Jugovič, Mehanika) in dve v gosteh (Potisje, Iskra). Po tem kolu imamo pred drugouvrščentj Krivajo prednost 4 točk, ki so realno skoraj nedosegljive, vendar nam lahko športna statistika pokaže kopico nenadejanih preobra- tov. Upam, da ne bomo tej statistiki prispevali kaj takšnega tudi z našimi igrami. Tekmo v Prijedorju smo dobili zasluženo in preprič- ljivo. Pomembnost tekme je vplivala, da nismo pono- vili igre iz prejšnjih zadnjih tekem. Domačini so po- skušali z grobo in na trenutke celo brutalno igro spre- meniti potek tekme. Vsekakor bi imeli več možnosti, če bi poskušali z normalno igro. Ob vseh provokacijah smo ostali mirni, igrali svojo dogovorjeno igro in vse udarce prenašali skrajno športno. Tako se je rezultat vso tekmo sukal v našo korist in le naši neskromnosti in slabi realizaciji zaključnih akcij lahko pripišemo znosen poraz domačinov, ki bi lahko bil še mnogo višji. Na koncu so nam domačini in občinstvo čestitali in nas nagradili z aplavzom, ki pa je glede na potek igre izzvenel vse prej kot iskren. Kot dodatek bi navedel izjavo legende našega roko- meta Abasa Arslanagiča, ki nam je po tekmi čestital in pohvalil, da smo tako športno igrali kljub izredno tež- kim pogojem. Do naslednje tekme v Celju z Borcem iz Zagreba (ta je v tem kolu odvzel točko Krivaji na domačem igri- šču) bo krajši odmor. V tem času bomo poskušali ohraniti sedanjo formo in se dobro pripraviti za na- sprotnika, ki zna dostikrat presenetiti. Pet kol pred koncem imamo torej štiri točke prednosti, te pa bo treba očuvati za dolgo pričakovani povratek v družbo najboljših. . Množično na Frenkovem memorialu Pod pokroviteljstvom OK ZSMS Celje je PARTIZAN GABERJE že de- vetnajstič organiziral Frenkov me- moriai, namiznoteniško rekreativno srečanje neaktivnih igralcev! 86 udeležencev na ekipnem prven- stvu osnovnih šol in preko 200 udele- žencev na nedeljskem srečanju priča o neprestani rasti te tradicionalne prire- ditve, katero Partizan Gaberje organi- zira v počastitev spomina na nekda- njega najuspešnješega igralca namiz- nega tenisa v Celju, dr. Franca Rebeu- ška-Frenka. Odlike letošnjega memo- riala so predvsem množična udeležba, saj so tekmovalci prišli iz vseh koncev Slovenije: Ljubljane, Maribora, Kra- nja, Jesenic, celo iz Rovinja in seveda iz krajev celjske regije, pestra starost- na sestava od 12 do 72 let, povečana kvaliteta, ki je prišla do izraza še zlasti pri mladih udeležencih in kar je še posebno vzpodbudno ter nenazadnje odlična organizacija neumornih par- lizanovcev iz Gaberja. Pi-i osnovnih šolah ekipno je pri pio- nirkah zmagala osnovna šola Franja Vrunča, Hudinja pred OS Slavko Slan- der in OS Vojnik, pri pionirjih pa je presenetljivo zmagala ekipa OS Voj- nik, ki je bila lansko leto šele deseta, druga je bila OS V. Vlahovič in tretja OS Ivana Kovačiča-Efenke. Pri ostalih kategorijah pa so večino kristalnih pokalov in medalj pobrali udeleženci izven Celja. V najmočnejši kategoriji (90 sodelujočih) mlajših čla- nov je zmagal Zoran Milovangvič iz Maribora, Celjan Gorazd Stor pa je bil četrti, pri starejših članih Celjani n; smo imeli zastopnika med prvim, osmimi razen Franca Skoberneta Stor, ki je pristal na 6. mestu. V me^no. rialni kategoriji VETERANI je umaga] Drago Zagorac iz Maribora, Konrad i^ Celja, Končan pa je bil peti. Čeprav, številčno v manjši zasedbi pa so bilej nekoliko uspešnejše starejše članice, kjer je že desetič zapored zmagala Lju! ba Podbrežnik iz Celja, na četrtem itij petem mestu pa sta pristali Magda Re-^ har in Zdenka Zimšek - obe iz Celja, Pri mlajših članicah je prvo mesto si- cer šlo v Maribor, Jolanda Leber, Pe. tra Podpečan, Natalija Jurše, Katja Mešl in Milena Kožar pa so si priborile tretje in četrto ter šesto, osmo mesto METOD TREBlCNlK Nasiov spet v Ceilu Prvenstvo so končali v repu- bliški ženski in moški keglja- ški ligi Res da se bo v sredo razigravalo še za naslov med moškimi in za tretje mesto, to- da med ženskami je že vse ja- sno. Celjska ekipa je prva, mo- ški Celja pa si delijo peto do šesto mesto. Po pričakovanju so dekleta znova osvojila naslov. Zaslu- ženo. Moški so letos slabši in so peti do šesti, l^adnji nastop so moški imeli v soboto proti ljubljanski ekipo Tekstil - Slovana in so zmagali za 121 kegljev. Rezultat 5312:5191. V celjski vrsti se je znova razi- gral Ludvik Kačič, ki je na težkem celjskem kegljišču in na »Šmidlovih kegljih« dose- gel izvrstnih 952 kegljev. Ob njem so bili zelo uspešni Na- reks 904, Šrot 902, Kovačič 881 in Urh 879. Nekoliko slab- ši je bil le nadarjeni mladinec Mesarec, ki je prvič nastopil med člani in psihično ni vzdržal. Porušil je 794 keg- ljev! Celjanke so premagale lan- skoletne prvakinje ekipo Ljubljane gladko s 45 keglji razlike. Rezultat Celje 2515, Ljubljana 2470. Srečanje je bilo zelo razbur- ljivo. Po prvih dveh tekmo- valkah so gostje vodile za dva keglja, po drugih dveh za de- set kegljev in šele zadnji dve celjski tekmovalki Jožica Še- ško in rutinirana Lojzka Baj- de sta odločili Celjsko zmago. Jožica je porušila 432 in Lojz- ka 443 kegljev, kar je bilo do- volj za končni uspeh in na- slov. Po dveh letih se tako na- slov vrača v Celje. Ostale tek- movalke ki so prispevale k uspehu, so dosegle naslednje rezultate: Vesna Kranjc 422, Tanja Gobec 422, Lojzka Pe- čovnik 421, Silva Razlog v 62 lučajih 243, in Biserka Petek v 38 lučajih 132 kegljev. J. KUZMA 20ga je okrogla Republiška liga: velenjski Rudarje v 19. kolu doma po vodstvu gostov iz Ljubljane, ekipe Slovana, ki vodi na lestvici, dva proti nič, uspel rezultat izenačiti in iztržiti dragoceno točko. Končni rezultat je bil 2:2, gola pa sta dala Boškovič in Celic. Šmartno je gostovalo v Ajdovščini, kjer je bilo srečanje ob rezultatu 3:2 za Šmartno proti Primorju prekinjeno zaradi izpada do- mačega igralca Cernatiča. To je že druga prekinjena tekma Smartna, ki je na lestvici brez dveh registriranih tekem peto. Rudar pa šesti. 20. kolo: lokalni derbi bo v Smartnem med domačini in Rudarjem iz Titovega Ve- lenja. Vzhodna liga: bila sta dva derbija - Kladivar je dobil pomembno srečanje v Mozirju proti Elkroju 1:0, z istim rezultatom pa se je končalo tudi srečanje v Slo- venskih Konjicah med Dravinjo in Steklarjem, ki ga je dobil slednji. Vodi Kladivar, Elkroj je šesti. Steklar osmi in Dravinja deveta. Pari prihodnjega kola: DRA- VINJA - Drava, STEKLAR - Ljutomer, Ojstrica - ELKROJ in KLADIVAR - Fužinar. Republiška mladinska liga C skupina: derbi je bil na Vranskem med Sigmo in Žalcem - 6:0. Strelci: Natek in Gregi po dva ter Zaje in Druškovič po enega. Odlično je sodil Darko Pokleka iz Smartnega ob Paki. Po 16. kolih vodi Sigma z Vranskega. MILAN BRISNIK TV Najboliši smučarji in smučarke na obisku v Celju Čeprav se je tekmovalna smučarska sezona že zaključila pa vendarle nihče izmed nas še ni pozabil kdo je Križaj, kdo Strel, Franko, Kuralt, Zavadlavova, Vogrinec... Prav zato smo bili v petek toliko bolj veseli, ko smo se srečali z njimi v celjski Zlatarni. Zlatarna Celje je namreč glavni pokrovitelj naše ženske smučarske reprezentance in karavana belih športnikov vsako leto po končani sezoni obišče svoje pokro- vitelje, člane »Jugoslovanskega ski-poola«, se pogovori z njimi in radovedno pokuka tudi v neposredno proizvodnjo. Prav tako je bilo tudi v Zlatarni Celje. Fantje in de- kleta, z njimi pa seveda ne- pogrešljivi direktor alpskih smučarskih reprezentanc Tone Vogrinec, in še nekaj mož, ki so posredno prav ta- ko zaslužni za velike športne uspehe zadnjih nekaj let, so posedli za skupno mizo s predstavniki Zlatarne Celje in se pogovorili o sodelova- nju med združenim delom in športniki, letošnjih uspehih in neuspehih ter predvsem o načrtih za v prihodnje. Živo zanimanje obeh strani za so- delovanje se je pokazalo v številnih predlogih in mne- njih o še boljšem povezova- nju. Gostje so kasneje obi- skali še delavnice, v katerih celjski zlatarji kujejo čudovit nakit - celjska zlata zname- nja sreče. Prav tu se je razvil tisti prisrčni stik med šport- niki in delavci, ki si ga oboji tako želijo. Prvi zato, ker se zavedajo, da prav delavci najbolj iskreno stiskajo pesti zanje in jim želijo uspeh, drugi pa so bili veseli njiho- vih nasmejanih obrazov, za- dovoljnih pogledov in toplih stiskov rok. Pa predstavimo sedaj ne- katere izmed naših najbolj- ših smučarjev, ki so obiskali Celje: BOJAN KRIŽAJ »Zadovoljem sem s samim seboj in s končano sezono, saj sem si dokazal, da zmo- rem premagati tudi obdobja, ko mi ne gre. V prejšnji sezo- ni sem imel nekaj časa obču- tek, da se je vse zarotilo proti meni. Bolj kot sem se trudil, manj sem dosegel. Čeprav sem imel na startu odličen občutek, sem potem odsto- pil, nesrečno padel tik pred ciljem, popustile so vezi... Prav zato sem toliko bolj ve- sel uspehov, ki so se zvrstili proti koncu sezone. Za pri- hodnjo sezono seveda ne morem ničesar obljubiti, saj je takšno napovedovanje najbolj nehvaležno, oblju- bim pa lahko, da bom treni- ral po svojih najboljših mo- čeh in se potrudil, kolikor bo le šlo. Kako pa bo, bomo vi- deli po končani sezoni.« JURE FRANKO Poleg Bojanu Križaju je največja pozornost veljala Juretu Franku. Fantu na- smejanih oči in iskrivih do- mislic, ki je na vsakem kora- ku žel smeh in šaljive odgo- vore, res nikoli ne zmanjka odrezavih, nekoliko pikrih, pa vendarle vselej dobrona- mernih in nikoli žaljivih bo- dic. Letošnje sezone je »nez- nansko vesel«, bila je super, nam je dejal. Ob koncu po- govora pa priznal, da ni vse- lej nasmejan in vesel, ampak da zna biti včasih tudi hudo »zatožen«. Toda ob besedi »zatožen«, smo se vsi nasme- jali, on seveda najglasneje... BORIS STREL Prav tako nasmejan in za- dovoljen, pa vendarle neko- liko manj zgovoren, je biF? Je že vedel zakaj. Sicer pa se po uspešnem koncu sezone, ki ga je dosegel, temu tudi ne moremo čuditi. Zagrizen in borben smučar je Boris, ne vda se težavam in poškod- bam, ki ga skoraj vsako sezo- no pestijo. Ne odneha s smu- čanjem, vselej najde dovolj moči, da začne znova zagri- zeno trenirati, pa čeprav se je sezona že pričela. Ko smo ga povprašali kako to, je odgo- voril, da smučanja res ne moreš pozabiti v nekaj te- dnih ali mesecih. Seveda, smučati ne pozabiš, izgubiš pa stik s svetovno elito, manjka ti tista tako potrebna kondicija, ki so si jo ostali smučarji nabirali skozi dalj- še časovno obdobje. Boris pa je zmogel naporno trenirati tudi med tekmami za svetov- ni pokal in čeprav je mnogo- krat prišel že na start utru- jen, se mu je njegova priza- devnost ob koncu sezone obrestovala. JOŽE KURALT Ce lahko Borisa označimo kot nesrečnega moža naše smučarske vrste zaradi šte- vilnih poškodb, potem velja Jože za smučarja, ki največ- krat odstopi. Ti odstopi so največkrat posledica preveli- ke želje po dobri uvrstitvi, prevelike borbenosti in prav zato je lahko vesel, da se mu je proti koncu sezone ven- darle »odprlo«, da je dokazal samemu sebi in vsem, da tu- di on zmore poseči med naj- boljše smučarje sveta. ANJA ZAVADLAV Nekoliko manj zadovoljna od fantov pa je bila Anja. Več je pričakovala od prejš- nje sezone in potožila je, da je bilo včasih že kar smešno gledati, kako se smola okle- pa naših deklet. Poškodbe so se vrstile in čeprav se jim je ona izmaknila, vendarle ni bilo moč trenirati tako kvali- tetno kot prejšnja leta. Niko li ni bilo tiste prave konku- rence med njimi in težko je dosegati uspehe v svetov- nem merilu, če še v lastni reprezentanci ne veš kako ir kaj. Poškodbe so torej tiste, k tako fante kot tudi dekleta najbolj težijo. Ko smo jil povprašali po načrtih in pri čakovanjih za prihodnjo se zono, so v en glas odgovorili da bo vse dobro, če le po škodb ne bo. Trenirali bode po svojih najboljših močel in to jim lahko verjamemo Verjame pa jim tudi Ton« Vogrinec, ki zaupa v svoj« fante in dekleta, pričakuj' od njih rezultate, pa vendar le vedno znova opozarja slo vensko javnost, da preveč ni kakor ne smemo pričakova ti. Uspehov si sami prav go tovo najbolj želijo, saj so vlo žili v priprave vse preveč de la premočenega z znojem, d< bi bili ob neuspehih ravno dušni. IVANA FIDLEi ^. APRIL 1983 ^dsednik SD Braslovče-Andraž Ivo Hanžič izroča zlato značko občine Žalec Jožetu Serdevu (Braslovče-Andraž), ki je kot drugi skakalec iz občine preskočil mejo 100 m. Ibor skakalcev v Braslovčah v soboto je bil v Braslov- ah /.a ljubitelje smučarskih ijcokov velik praznik. Smu- arska zveza Jugoslavije in jlovenije je tu razglasila naj- joljše posameznike in ekipe, u so prejeli pokale in prizna- ija /a sezono 1982/83. V pol- lidvorani Kina so prizadev- li smučarski delavci SK 3raslovče-Andraž pripravili u-ajsi kulturni program. ■Vanc Kralj je najprej pred- itavii domače društvo ter 1 i aril, da letos mmeva de- , odkar so pričeli načrt- .elati. Največja želja v KI letu pa je, da bi 70-me- llfeko skakalnico pod Do- Jbrovijami prevlekli s plastič- Bio maso. Nato so spregovori- li še predsednik odbora za 'skoke pri SZ Slovenije Jože Kavčič, direktor klasičnih disciplin Alojz Gorjanc ter predsednik skupščine obči- ne 2alec Vili Petek. Pri čla- nih je ekipno zmagal Triglav, ki je zbral 1552 točk, sledi Ilirija 1032,5 in na tretje me- sto so se uvrstili skakalci SD Braslovče-Andraž, ki so zbraU 562 točk. Enajsti je To- per Celje, trinajsto Ljubno itd. Med člani je naslov po- kalnega zmagovalca osvojil Primož Ulaga pred Raj kom Lotričem in Branetom Bene- dikom. Jože Verdev (Bra- slovče-Andraž), ki je nasto- pal samo pol sezone, je pri- stal na 24 mestu. Za Pokal Cockta pri starejših mladin- cih je Jože Verdev osvojil pe- to mesto, pri mlajših mladin- cih pa drugo. Pri starejših pionirjih je pokal osvojil Iz- tok Golob (T. Velenje) pri mlajših pionirjih sta bila Janko Mogel in FVanjo Až- man (obji Braslovče-Andraž) osma oziroma deveta, pri starejših cicibanih je Franjo Ažman osvojil drugo mesto, Robi Oblak dvajseto (oba Braslovče-Andraž), pri mlaj- ših cicibanih pa je postal po- kalni zmagovalec Robi Oblak. Podehli so tudi 18 priznanj zaslužnim smučar- skim delavcev štajersko-ko- roške regije. TONE TAVCAR Nogometni maraton Nazarje 83 v počastitev dneva OF in Praznika dela se priza- devni člani športnega društva iz Nazarij že pri- pravljajo na tradicionalrti, letos jubilejni peti Nogo- metni maraton Nazarje 83. V štiriindvajsetih urah, kolikor ta nogomet- na tekma traja, se bosta med seboj pom.erili ekipi starih in mladih. Rezultat iz preteklih let je 2:2, tako da bo tekma letos še zani- mivejša. Se zanimivost, med sa- mo tekmo nihče od sode- lujočih ne sme zapustiti prizorišča! Pri orjganizaci- ji te prireditve, kjer bo žo- go brcalo 40 nogometa- šev, sodeluje 20 amater- skih športnih delavcev in ljubiteljev. Od IVIozirla do Dlerdapa Prvič po letu 1960 se je iz Mozirja do Djerdapa odpravila petčlanska eki- pa navdušenih privržen- cev vodnih športov, ki bo to dolgo pot opravila po Savinji, Savi in Donavi. Ze v preteklem letu se je ta skupina odločila, da se bo po isti poti odpravi- la kar do Črnega morja, uvedba depozita pa jim je te načrte preprečila. Start bo v Mozirju, od tam se bodo s kajaki spustili do Prebolda, do Siska pa bo- do pot nadaljevali s čolni na vesla. Od tam pa do konca poti se bodo peljali s čolni na motorje. Pot, ki bo predvidoma trajala 10 dni in bo razdeljena v 8 etap, se je pričela 27. aprila. PP Ston za Razgorja Letošnje rokometno prvenstvo v I. B. zvezni ligi se že bliža vrelišču. Na eni strani se celjski Aero in Krivaja borita /.u naslov prvaka, na drugi strani pa je več ekip v nezavidljivem položaju, ki grozi prehod v nižji tekmovalni sistem. In ko se srečajo ekipe z vrha in dna, potem pride v veljavo ostra in groba igra. Tako je bilo tudi v soboto v Prijedoru. Gostitelji, katere je celjski Aero premagal 25:20, so poizku- šali vse, da bi osvojili točke. Toda v tem niso uspeli, kajti Celjani so zaigrali v obrambi izvrstno, v napadu pa taktično odlično. Med boljšimi napadalci je bil tudi krilni igralec Razgovor, ki je dosegel šest zadetkov. Takole so ga nasprot- niki poizkušali zaustaviti. Nič kaj »nežen« ni bodoči prvoli- gaški rokomet. J./KUZMA, Foto: TONE TAVČAR na kratko Šimunlč nov rekorder Na otvoritvenem mitingu AD Kladivar so poleg celjskih na- stopili tudi velenjski atleti. Naj- boljši rezultat je dosegel Celjan Šimunič, ki je v troskoku izbolj- šal republiški rekord za 31 cm, saj je zdaj 15,91 m! Na 100 me- trov je zmagal državni repre- zentant Popovič, ki trenutno služi vojaški rok v Celju. Edi Kolar državni prvak v hoji v Titovem Velenju je bilo dr- žavno prvenstvo v maratonu in hoji na 20 kilometrov. V tej disci- plini je zmagal Celjan, član AD Kladivar Edi Kolar, peti je bil do- mačin Mackovšek, deveti Sne- berger in dvanajsti Strašek, oba AD Kladivar. Nastopilo je tri- najst tekmovalcev. V maratonu je bil domačin Krajnc med 38 tekmovalci iz 24 klubov ose- mnajsti. Trikrat Veieničani, enkrat Celjani V Celju je Partizan Celje me- sto pripravil republiško pr\'en- stvo v dviganju uteži za člane, kjer je nastopilo 58 tekmoval- cev iz petih slovenskih klubov, med drugim tudi iz Celja in Ti- tovega Velenja. Med Celjani je postal republiški prvak Krajnc v kategoriji do 90 kg, ko je dvig- nil največ 260 kg, med Velenjča- ni pa so slavili Jaušovec v kate- goriji od 52 kg (132,5 kg), Sušek do 100 kg 12^12,5 kg) in Melanšek do 110 kg (200 kg). Sveteijšek četrti v Orehovi vasi v Radizlu pri Orehovi vasi je bilo mednarodno tekmovanje v moto krosu, kjer je na republi- škem prvenstvTj sodelovalo 48 tekmovalcev, Celjan Sveteijšek pa je v skupni uvrstitvi osvojil odlično četrto mesto. Jože Hudovernik tretji v Trbovljah je bilo republi- ško prvenstvo v karate borbah po različnih težnostnih katego- rijah. Nastopilo je preko 70 tek- movalcev iz vse Slovenije, s celjskega območja pa je največ- ji uspeh dosegel Jože Hudover- nik iz Žalca, ki je v poltežki ka- tegoriji osvojil tretje mesto ter se s tem uvrstil na državno pr- venstvo, ki bo maja v Ljubljani. SILVO MARIC Prvenstvo v malem nogometu se končuje! Toda kljub temu še ni jasno, kdo bo prvak v posameznih skupinah. Tako je po desetih kolih vrstni red v posa- meznih ligah naslednji: I. liga: Aškerčeva ulica 20, Penal 18, Velenje »77>. 15, Ga- berje »39«, Aero po'l3, Zelezar 12, Khma 11, Mehaniza- cija 9, Gaberje 8, EMO 7, Otok 6, Gotovlje 4, Azuri in Lopata 3 točke. II. liga: IGM 16, Grofija 15, Tim Laško 13, Aljažev hrib 12, Lik Savinja, Črički in Zagrad 10, Škorpioni 9, Teharje in Zlatarna po 8, Izletnik 7, Aero-grafika 6. Mlekarna in Istok 5. Cosmos 1. III. liga: Obnova in Kolegi 16, Kristan vTh 15, Zvez- daš in Ars 12, Podgorje 10, Pink Panter, Dolgo polje 9, Rečica 8, Ljubečna 8, Lesnina in Cinkarna B. 7, Libela 5. Nova vas 5. Parkec 2 točki. IV. liga: Cestno'podjetje 16. Cakani, Tabor in Gadje 11. Občina 10, Obrtnik in SDK 9, ZSMS Gotovlje 7, Rimljani, Šentvid in Mere BC 6, Plinarna in Slivnica po 5. V. liga: Dramlje, Žična in Vikingi 12, Cret 10, Šmartno in Metropol 9, Skofja vas in Center 8. Aero AC, Zvezda in Slovenijales 4, Javne naprave brez točk. J. KUZMA Odilolkaricam več pomoči Prvenstvo so končale tudi igralke odbojkarskega kluba Golovec v Celju. Znova so bile poražene, tokrat proti Mežici 0:3 Močno pomlajena ekipa Golovca v letošnjem letu ni mo- gla nuditi tistega, kar smo bili vajeni v prejšnjih letih. Od- lični igralki Marija in i\lenka Voh sta zapustili Celje in se pozneje nista smeli več vključiti v ekipo in odhod nekaterih starejših igralk je vzor. da so mlade igralke današnjega moštva igrale slabše, kot bi lahko sicer. Zato so tudi končale prvenstvo brez ene same osvojene točke na zadnjem mestu. In kaj sedaj'' Vodja ekipe Franc Kovačič je povedal, da bo potrebovala ta ekipa večjo pomoč! Poleg pomanjkanja športnih delav- cev, ki bi pomagali sekciji, je potrebno rešiti tudi vprašanje nastopa nekaterih igralk, ki letos niso smele nastopiti. Le tako skupaj zbrani lahko pri Golovcu znova vključijo v svoje vTste rutinirane starejše igralke in mlade, ki šele prihajajo, toda same ne morejo nositi težkega bremena republiškega tekmovanja. Brez pomoči pa današnje mlade odbojkarice ne bodo kmalu dosegle nekdanjega nivoja celjske ženske od- bojke. J. K.^ ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 40 Ljubomir Ljubojevič je na lanski olimpiadi v Luzernu izgubil le eno partijo, sicer pa je kot jugoslovanski tekmovalec dosegel največ točk na prvi deski. Kdo je edini premagal našega Ljubojeviča? LKarpov CKasparov V.Kortmj Pravilni odgovor obkrožite in kupon nalepljen na dopisnico pošljite na naše uredništvo naj- kasneje do 10. maja. Tokrat nagrajuje Žele- zarna Štore! Mladi šahisti v 2alcu V okviru XIII. jugoslovanskih pio- nirskih iger »Rastemo pod Titovo za- stavo« pod geslom »Pionirji, veselo na delo«, se je v soboto v Žalcu pričelo 21. pionirsko posamezno šahovsko prven- stvo SR Slovenije za leto 1973. Pred pričetkom tekmovanja je bila slovesna otvoritev, kjer je zbrane naj- prej pozdravil predsednik šahovskega kluba Žalec, Franci Gazvoda, v imenu pokrovitelja IS občine Žalec pa je spregovoril njegov predsednik Ervin Janežič, ki je poudaril, da so veseh, ker so prevzeli pokroviteljstvo. Na tekmo- vanju sodeluje 60 pionirjev in pionirk iz vseh desetih šiihovskih regij Slove- nije, osem pa iz celjske regije (Dušan Brinovec, Sandi Skoflek, Benjamin Hlastec, Marko Zdovc. Jani Rančigaj, Irena Cebular, Suzana Urisek in Nives Grabner). Tekmovanje se bo končalo do sobote, ko bo ob 14. uri razglasitev rezultatov_^_^__^IDNJELIAVCAK.. 28. STRAN - NOVI TEDNIK 28. APRIL 1 Za prehodni čas Danes sem vam narisala dva modela za prehodni čas. Oba imata jope sešite iz letos aktualnih črtastih materia- lov. Prvi model ima bluzon stisnjen v pasu, z ruskim ovratnikom in skritim zape- njanjem. Krilo je široko, na- rejeno iz dveh plasti in ima ob robu prišit drugobarvni trak. Vrhnja plast je polkrož- na (ob strani krajša, na sredi- ni daljša). Drugi model pa je sestav- ljen iz črtaste jope, srajce z ravnim vratnim izrezom in hlačnega krila, ki se še ve- dno ni poslovilo iz modnega sveta. Če ste dovolj vitke, si lahko pas stisneta s širokim usnjenim pasom ali pasom iz blaga. Hlačno krilo je precej široko in ima sedlo, ob kate- rem je nabrano. Modela sta lahko narejena iz tankih volnenih materia- lov za hladnejše dni, ah pa iz lanenega platna za toplejše dni. V barvah izbirajte med nežnimi toni v vseh barvah, lahko pa se odločite za vse odtenke bele barve, ki je le- tos ponovno modna. Pripravlja PuSka Sorn recept tedna Zajec z rdefio papriko Sestavine: 1 mlad zajček, 5 dkg masla, 5 dkg šunke, 2 veliki rdeči papriki, 4 sardelni fileti, 2 stroka česna, 1 vejica rožmarina, 1 lovorov list, juha za zahvanje, tri del mleka, olje, sol poper. Zajca razkosamo in ga preko noči pustimo namočenega v mleku. Sesekljan rožmarin (ali pol žličke posušenega) in šunko prepražimo na polovici masla in malo olja, nato v tem popečemo dobro osušene kose zajca, dodamo lovor, solimo, popramo in zali jemo z nekaj juhe. Če je potrebno, dodajamo med praženjem še nekaj juhe... Na preostalem maslu z malo olja spražimo posebej nare- zano papriko in česen ter zdrobljene sardelne filete. Cez nekaj minut stresemo vse skupaj k zajcu, dušimo, dokler je potrebno, ter tu in tam pomešamo. Zraven postrežemo še s sirovimi žličniki ter s kozarcem metliške črnine. Kosimo zgodaj! Kakovost pridelane krme je v veliki meri odvisna od odpra- vočasne košnje, zlasti prvega odkosa, in od načina spravila travne krme. Dovolj zgodnje prva košnja v fazi latenja do začetka cvetenja omogoča, da lahko opravimo na sedanjih dvokosnih travnikih tri, ponekod pa tudi štiri košnje kako- vostne krme ~ seveda ob rednem dognojevanju. Po vsakem odkosu potrosimo vsaj 40 do 60 kilogramov čistega dušika na hektar. čim bolj zgodaj kosimo, toliko več surovih in prebavljivih beljakovin in rudninskih snovi vsebuje krma. če kosimo ka- sneje, to je v poznejših razvojnih fazah (v cvetenju), se v krmi poveča delež neprebavljivih snovi. Številne anaUze sena so pokazale, da se pri zakasneli košnji vsebnost hranilnih snovi takole spreminja: Na naravnih travnikih, na katerih prevladujejo trave, moramo prvo košnjo opraviti, ko je vrsta ali skupina vrst trav, ki prevla- dujejo, v fazi latenja do začetka cvetenja. Najprimernejši čas košnje detelj in travnikov z večjim deležem metuljnic pa je med brstenjem in začetkom cvetenja detelj. Zasejane trave in travno- deteljne mešanice moramo kositi nekaj prej kot naravne trav- nike, ker je njihova rast bujnejša, in sicer tedaj, ko so glavne vrste trav v mešanici v fazi bilčenja do latenja. Prav tako je potrebno nekoliko prej začeti s košnjo na izdatno pognojenih dolinskih travnikih. UM domače pasme psov Hrvaški ovčar Jugoslavija je domovina enajstih pasem psov. Predsta- vili smo vam Kraškega ovčar- ja, Šarplaninca in Dalmatin- ca Četrti, ki vam ga bomo skušali predstaviti, je HRVA- ŠKI OVČAR Žal se vse bolj izgublja v množici tujih, bolj znanih pa- sem. Na razstavah in drugih kinoloških prireditvah je zelo redko, ali pa sploh ni zasto- pan. Na vsak način bi bilo tre- ba temu našemu ovčarskemu psu posvetiti več pozornosti. Mednarodno je bil priznan šele 1968. leta, zato je naša naj- mlajša avtohtona pasma. Nje- govi predniki pa so s svojimi kvalitetami navduševali že v davnini. Prvič so o njem pisali že 1374. leta. Zelo malo se je vsa ta stoletja spreminjal in je danes tako kot je bil pred šesti- mi stoletji. V gla^^^em ga gojijo že v Sla- voniji v Sremu, nekaj manj pa v Bački in Baranji. Hrvaški ovčar je temp)era- menten pes, lahko se uči in je odličen čuvaj. Visok je od 40 do 50 cm. Je črne barve. Ni za- želeno, da se med gosto, dolgo, kodrasto (od 7 do 14 cm) dlako meša preveč belih. Zelo značil- na je krajša priležna dlaka na njegovih ličnicah, gobcu in čelu. Hrvaški ovčar ima topel, glo- bok pogled. Temnorjave oči mu vdanost in zvestobo še bolj poudarjajo. Se lahko uči. Zelo je odporen za zunanje vphve in nezaupljiv do tujcev. Tej naši pasmi iz vrste ovčarjev bi mo- rali posvetiti več pozornosti, kajti drugače bo obsojena na propad. Z njim bi izgubili od- ličnega pastirja čred živine, ki se ga da naučiti še vrsto drugih vrlin. B. BATISTIč hortikolturni kotiček Forsitije olirezujemo po cvetenju Forsitije zgodaj cvetijo in najbogateje na dvoletnem lesu. Vedeti moramo, da ga ne smemo obrezovati jeseni po »obUstanju« in tudi ne spomladi pred brstenjem, ker bi odrezah prav tiste veje in vejice, ki bi morale cveteti. Rez sledi šele, ko je cvet mimo! Tedaj pa izrežemo iz sredine star, necveten les, da se grm obnovi z novimi mladimi vejicami, ki zanesljivo cveto. Tudi ne prikrajšu- jemo vršičkov kot to cesto opazujemo. Skratka, grm je treba vsako leto izredčiti. Toda, to šele tedaj ko odcveti, preden se razvijejo listi. Forsitije so zelo skromne in ne potrebujejo niti po- sebno dobre zemlje niti izrazite oskrbe, pač pa rabijo, da lahko svojo enkratno lepoto razkažejo, vehko prostora. Le redkokdo ve, da forsitije niso doma le na Japon- skem (Forsitia japonica suspensa), ampak tudi v Evropi, in to pri nas v Makedoniji ob albanski meji (Forsitia europeana). V vrtovih ne gojimo več čistih vrst, marveč mnogo lepše križance in zvrsti iz intermedia skupine. Tu gre za znane sorte z bleščeče rumenimi cvetovi, zatem s svetlo- rumenimi itd. Najnovejše sorte so tetraploidne in zelo močne rasti. Delo v društvu v marcu izvršena prikaza obrezovanja sadnega drevja in vinske trte sta izredno uspela, saj se je na obeh zbralo več kot dvesto obiskovalcev. Poleg tega nadaljujemo z debatnimi večeri v krajevnih skupnostih. Udeležba je zadovoljiva in razgovori povsod plodni o raznih vpraša- njih v zvezi z vzgojo rastlin in urejevanjem okolja. V delu društvenega izvršilnega odbora so na prvem mestu priprave na občni zbor, ki bo predvidoma v drugi polovici maja. Izleti potekajo po programu, po prijavah sodeč pa vsi ne bodo uresničeni. HORTIKULTURNO DRUSTVO CELJE lil m dno o ribah Dopustniški ribolov na morju Skoraj ga ni med nami, ki ne bi kdaj na morju posku- sil uloviti kakšno ribico. In ko se pripravljamo na do- pust, bi kaj radi kupili pra- vo ribiško palico, pa si p>o- navadi rečemo, da je za par dni ribolova predraga. Pa nimamo prav. Danes lahko ribarimo praktično vsepov- sod, treba je le kupiti eno- dnevno ribolovno dovoUl- nico pri ribiški družini, ki je pristojna za ribolovni re- vir. Takšen rekreacijski ri- bolov postaja delovnemu človeku vedno bližji. Tako pri rekreacijskem kot pri morskem ribolovu pa moramo upoštevati ne- katera pisana pa tudi nepi- sana moralna načela. Ribiči prav-ijo temu ribiška etika. Pri nakupu enodnevne ri- bolovne dovolilnice mora- mo brezpogojno upoštevati navodila napisana na dovo- lilnici. Pri morskem ribolo- vu pa se ravnajmo pred- vsem po načelu, da ribe ne lovimo samo za v ponev, temveč zato, da nam čas med dopustom hitreje mi- ne. Majhne ribe moramo obzirno sneti s trnka in jih takoj vrniti nazaj v morje. Človek, ki ob ribolovu mi- sU samo na meso, bo goto- vo razočaran in ne bo imel od ribolovnega dneva nič. Dopustniki lahko lovimo na morju brezplačno, ven- dar samo z eno paUco in z obale. Ribolov s čolna je prepovedan. Tako kot slad- kovodne, tudi morske ribe najraje prijemajo zjutraj in zvečer. Dober ulov se obeta tudi ob deževnem vreme- nu, slab ribolov pa je ob jasnih mesečevih nočeh. In kaj lahko ulovi začet- nik? Največkrat dobimo glavoča, to je tista grda nhi- ca z veliko glavo. Zelo rad »prime« tudi špar ali njemu slična ribica. Špar je majhna ploščata srebrna ri- bica s črnim trakom blizu repa. Riba, ki se jo že spla- ča vzeti, je iglica, kateri o dolgo kačasto telo kon- , močno podaljšanima čt i J.: stima. Potem so tu že neico-j hko večje ribe kot: arbuni, kantarji, ušate, salpe, buk- ve in cipli. Rekreacijski ribolov v sladkovodnih vodeJi odlofr no nagiba tehtnico v pridi nakupa prave ribiške pali. ce in stacionarnega koles- ca. Zraven moramo kupiti še 0,25-0,35 mm debelo ri- biško vrvico, drobne svin- čene kroghce, ki jih monti- ramo pod plovček, tako da ta primemo plava. Plovč- kov kupimo več in razliCne velikosti. Najboljši so taKo imenovani »ježevci«. Vedeti rhoramo nekaj: lažji je plovček v smislu po- tapljanja, lažje bomo ribo ujeh, zato pa je lahek plov- ček težko vreči daleč od obale. Treba je torej najti prav velik plovček glede na obliko obale, to pa nam da- jo samo izkušnje. Velikost trnka zavisi od vrste rib, ki jih bomo lovih. Za večino malih in srednje velikih rib, bo dober okoli 10 mm dolg, ter 6 mm širok trnek. Vedno je bolje kupiti srebr- no ali zlato obarvem trnek. Prikaz vezave trnka, pred- veza, plovčka in slično bi vzel preveč prostora, zato vam predlagamo še razgo- vor s kakšnim ribičem. Prav rad vam bo ustregel, ter za nameček povedal še nekaj svojih izkušenj. Vse- ga mu seveda ne-smete ver- jeti, saj veste kakšni so ri- biči. Prihodnjič pa več o va- bah in o sami tehniki ribo- lova na morju. Piše Ignac JevnIšeii zdravilne rastline Cešmln Češmin (Berberis Vulgaris L-) je do tri metre visok grm in sodi v družino češminovk, ki je razširjena po vsej se- verni polobU. Nekateri predstavniki uspevajo tudi v Indiji in v Južni Ameriki. Češmin reiste pri nas ob robovih gozdov, ob jasah, živih mejah in na pustih pašnikih. Na šibastih vejah nosi v šopu nabrane jajčaste in nazobčane hste, pod katerimi so kot britev ostri trni. Bodice so pravzaprav listi, kar spoznamo po pazljivem opazovanju skupin trnov in Ustov vzdolž poganjkov s hitro rastjo. Cvete od konca aprila do junija. Drobni rumeni cvetovi so združeni v viseče grozde. Plo- dovi so podolgovati, ovalni, živordeči in užitni. Čeprav so zelo kish, jih ptiči pridno uživajo in tako razširjajo vrsto. Češmin ne sme nikoh rasti blizu pšeničruh polj, ker živi na češminovih listih plesen, ki povzroča žitno rjo. Spomladi in jeseni nabiramo lubje korenine, pozno poleti pa zrele jagode. Lubje dobro očistimo zemlje in ga posušimo na prepihu. Jagode lahko tudi sušimo oziroma jih predelamo v sok ah zdravilno marmelado. V lubju korenin je nekaj alkaloidov, predvsem berberin, berbamin, oksikantin, precej škroba, sladkorja in hemice- luloze. V zrelih plodovih so pektin, mleček, nekaj aroma- tičnih kishn in vehko vitamina C. Zdravilne snovi v češmi- novih koreninah blagodejno vphvajo na presnovo jeter, pospešujejo izločanje žolča, širijo žile in s tem izboljšujejo krvni obtok. Čaj iz češminovih korenin blagodejno deluje na zastoj žolča, olajšuje tegobe, ki spremljajo zlatenico, pospešuje prebavo in s tem tudi splošno počutje bolnikov, ki okrevajo po kakšni hudi izčrpajoči bolezni. Alkaloid Berberin pospešuje tudi delovanje ledvic in s tem izloča- nje vode iz telesa. Ker češminovi alkaloidi pospešujejo presnovo so skušah z njimi vphvati na tiste, ki so zasvojeni z mamili in kot kažejo nekateri rezultati, je tu precej uspeha. Ljudsko zdravilstvo priporoča čajno mešanico, ki pospe- šuje presnovo in sicer vzamemo češminovih korenin, rmana, poprove mete, šentjanževih rož, janeža, kumine po enakih delih. Če nas muči protin in revma, dodamo še regratove korenine. 2Uco mešanice kuhamo minuto ali dve v pol htra vode, pustimo da se ohladi in pijemo več- krat na dan po požirkih... BORIS JAGODK^ TITOVO 0R02JE Piše Janez Hartman Titove brzostreiice Med množico orožja, ki je iz časa nau-odnoosvobodil- nega boja povezana z ime- nom Josipa Broza Tita, si nekoliko pobliže oglejmo tri tovrstna orožja, ki jih hrani Vojni muzej na beo- grajskem Kalemegdanu. Se preden prispemo do vi- trine s predmeti tovariša Ti- ta, opazimo med desetinami razstavljenih brzostrelk eno, ki je vTedna posebne pozor- nosti. Na prvi pogled gre za običajno brzostrelko Schmeisser-Haenel MPI 41, ki jih premore Vojni muzej, čeprav so drugače redke, le- po število. Nepreceljiv zgo- dovinski pečat pa ji daje v kopito vrezan napis; SVO- ME KURIRU - TITO. V vitrini maršala Tita sta poleg vojaškega plašča, dveh torbic, opasača, žepne svetil- ke, naočnikov in drugih predmetov, iz katerih tako rekoč kar sije junaška in re- volucionarna osebnost tova- riša Tita in boj jugoslovan- skih narodov, tudi dve rrtar- šalovi brzostrelki. Obe sta zavezniški, ena ameriška Thompson, druga sovjetska Spagin. Thompsonka je vrste M 1928 Al, kalibra 11,43 mm, izdelana 1942. le- ta. To je izredno masivno in precizno izdelano orožje, ki se odlikuje po veliki zaneslji- vosti in moči. Sovjetska Spa- gin je modela 1941, kalibra 7,62 mm, vendar ne gre za običajno serijsko orožje, pač pa za posebno skrbno in fino izdelano brzostrelko, ki jo je maršalu Titu i2Točil vodja sovjetske vojaške misije ge- neral Komjijev kot darilo sovjetske armade vrhovne- mu poveljniku NO V J. Do izročitve je prišlo februarja 1944 v Drvarju. Sovjeti so mu kmalu zatem podarili še eno orožje: 25. maja 1944 mu je Prezidij Vrhovnega sovje- ta poklonil, za rojstni dan, starinsko in lepo sabljo s Kavkaza, takoimenovano »saško«. S tem pa smo že prišli do prvega primerka iz Titove zbirke starinskega oziroma zgodovinskega orožja, ki si zasluži posebno pozornost. 30. STRAN - NOVI TEDNIK 28. APRIL nočne cvetke • Začela se je sezona ko- lesarjenja in seveda tudi kraj dvokolesnikov. Samo v Celju miličniki vsak te- den zabeležijo deset do pet- najst takih kraj. Tako je na primer otrok A. K. ukradel kolo Tereziji P., a so ga mi- ličniki že naslednji dan pri- jeli na Mariborski cesti. Damjan L. pa je pustil dir- kalno kolo »Rog« pred Glasbeno šolo v Celju. Če- prav ga je zaklenil, kolesa naslednji dopoldan ni bUo več tam, kjer ga je pustil. • V neznanem tatu, ki se je prejšnji teden v Novi va- si oskrbel z dvema koleso- ma z avtomobilov Fiat 126P, je očitno še nekaj po- štenosti. Kolesi je odvU z dveh avtomobilov, da ne bi preveč oškodoval samo enega lastnika. Metka P. iz Smrekarjeve ulice, ki je bi- la ob eno kolo, je prijavila 3500 dinarjev škode, Davo- rinov© kolo pa je bilo očit- no nekoliko slabše, saj je prijavil za 1000 dinarjev manj škode. 0 Boro M., Velimir V., Drago I. in Mirko B. so si v sredo zvečer privoščili v Cinkcimiški ulici 16 partijo kart za denar. Irneli pa so nesrečo, da so jih odkrili miličniki, ki so zaplenili de- nar na mizi. Tako so bih ta večer vsi štirje kvartopirci na zgubi, pa še sodnik za prekrške jih bo dodatno osušil. •Anton K., Grega K., Izi- dor K. in Stanko A. so v četrtek proti večeru lovili ribe brez dovolilnic ob Hu- dinji, med Kovinotehne in Prevozništvom. Kakšen je bU njihov ulov, ne vemo, iz poročila pa je razvidno, da so imeli dober ulov člani ribiške družine in milični- ki, ki so prijeli vse štiri kri- volovce na delu. Enaka kazen na ponovnem sojenju Na celjsem sodišču se je končalo ponovno sojenje 27- letnemu žerjavovodji iz štorske železarne Božu Pan- teliču. Senat mu je izrekel enako kazen kot po prvem sojenju - tri leta in mesec dni zapora. Tožilec je Panteliča obtožil za kaznivo dejanje velike ta- tvine. Obtoženec je namreč iz Železarne odnašal rezerv- ne dele za traktorje in drug material. Kriminalisti so na- kradene predmete zasegli v njegovem stanovanju v Sto- rah in v njegovem rojstnem kraju Zupskem Razboju (ob- čina Srbac), kjer si je gradil novo hišo. Obtoženec je na prvem so- jenju priznal manj tatvin, kot pa so kriminalisti zasegli predmetov. Sodišče mu je izreklo ka- zen tri leta in mesec dni za- pora, štelo pa je za dokazano, da je Pantelič oškodoval de- lovno organizacijo za približ- no 285.000 dinarjev. Po pritožbi je Višje sodišče iz Celja razveljavilo prvosto- penjsko sodbo. Na ponov- nem sojenju je Božo Pantelič spremenil zagovor. Trdil je, da je predmete, ki so jih za- segli kriminalisti, kupil. Vendar osebe z imenom, ki ga je navedel, niso mogli naj- ti. Senat tako ni upošteval njegovega spremenjenega zagovora. Na ponovnem sojenju je sodišče ugotovilo, da je Pan- telič oškodoval delovno or- ganizacijo še za nekaj manj oziroma skupno za približno 270.000 dinarjev. Izreklo pa mu je enako kazen kot po prvem sojenju. S. SROJL Nesreča v dvigalu Prejšnji četrtek se je pri- petila nesreča v dvigalu v Ulici frankolovskih žrtev 15. Desetletna deklica J. S. se je peljala v dvigalu, v ro- ki pa je držala žogo. Verjet- no se je med vožnjo igrala in zato dobila roko med dvigalo in ohišje. Deklico so iz dvigala reši- li celjski poklicni gasilci, ki so z lomiiko razkleniU pro- stor. Ta nesreča je ponovno opozorilo staršem, ki bi morali podučiti otroke, da se sami ne smejo voziti v dvigalu. Poleg tega pa se med vožnjo v višja nad- stropja ne bi smeli igrati. Ce že zakonodaja na tem področju dovoljuje, da v stolpnicah (predvsem sta- novanjskih) vozijo varnost- no pom.anjkljivo opremlje- na dvigala, potem bi morali biti toliko bolj previdrj ti- sti, ki se v njih vozijo. S. S. Od naivnežev pobiral predplačila Triindvajsetletni Dušan Blasutto iz Celja si je omislil prodaj^ nje pralnih praškov in kave. Od kupcev je zahteval predplačil^ ko pa ga je dobil, ga seveda niso več videli. Na ta način je usp^j naplahtati kar 23 občanov, kriminalisti pa sumijo, da jih je 5^ več, vendar verjetno vsi teh goljufij niso prijavili. Blasutto je uspel prevariti tudi znanca. Od njega si je sposocjjj osebni avtomobil »fička«, potem pa ga prodal za 70.000 dinarje^ oziroma precej pod ceno. Ker je bil pri takšnih goljufijah zaslij, žek večji, je poskušal prodati še en avtomobil, ki seveda spet ri bil njegov, vendar so ga prehiteli delavci UNZ. Dve zastrupitvi rib Prejšnji teden je prišlo do dveh zastrupitev rib v potokih ru našem območju. V konjiški občini je Stane Leva z Zlogane gor« 7 škropil jablane ob potoku Bezina. Pri tem se mu je snela cev« škropilnice, tako da je približno 50 litrov strupenega škropivj steklo v potok. Ribiči še ocenjujejo škodo. Približno 3.000 rib pa je poginilo v potoku Negonjščica v Rogaški Slatini. Vzroka te zastrupitve še niso ugotovili, komisija pa je vzela vzorce vode in rib, ki jih bodo dali v pregled. Nakrademi so prodajali poceni Skupina treh vlomilcev, ki so bivali v Celju samo začasno, j« bila po svoje tudi precej radodarna. Tako so na primer kar 2]. krat vlomili v trgovine in gostinske lokale, blago, ki so ga nakradli, pa so potem prodajali po precej nižji ceni. Celo ciga. rete so prodajali po nižjih cenah, kot pa so v trgovinah. Blago so kupovali občani, med njimi celo obrtniki, ki so zaradi tega utemeljeni osumljeni kaznivega dejanja prikrivanja. CianI narodne zaščite na Polzeli se izobražujejo v okviru letnih obrambnih in samozaščitnih aktivnosti so v Tovarni nogavic na Polzeli pričeli z intenzivnim usposabljanjem pripadnikov narodne zaščite. Cilj tega usposabljanja je, da se delavci seznanijo z lani sprejetimi določili Zakona o ljudski obrambi in družbeni samoza- ščiti. Spoznavajo konkretne postavke pri zavarovanju družbene samozaščite ter orožja, ki ga bodo kot pripa- dniki narodne zaščite tudi uporabljali. Pri izvajanju usposabljanja dobro sodelujejo s postajo Milice Žalec in z Občinskim štabom za teritorialno obrambo Žalec. Udeleženci usposabljanja so pokazali veliko zanimanje za osvajanje potrebnih znanj, s tem dokazujejo, da razumejo osnovne cilje naše družbene- samozaščite. Kljub temu, da so nekateri člani in pripa- dniki narodne zaščite prvič imeli orožje v rokah, so hitro doumeli, da učinkovito deluje le v veščih rokah. V to- varni nogavic na Polzeli se resno lotevajo nalog v okviru aktivnosti NNNP 83. Na posnetku vidimo pripadnike narodne zaščite pri streljanju s pištolo. TONE TAVCAR pravniki za bralce Športne dejavnosti in iz njih izvirajoče škode v tretjem primeru je bU mladoletnik - tožnik na pla- valnem tečaju, ki ga je orga- nizirala osnovna šola v okvi- m »šole v naravi«. Po naro- čilu plavalnega učitelja bi naj mladoletni tožnik klical ostale otroke - udeležence tega težaja, zaradi česar se je pomaknil na rob bazena, v tistem pa ga je nekdo od so- šolcev porinil tako, da je pa- del v bazen, ki je bil takrat napolnjen le z nekaj centi- metri vode. Pri tem padcu je utrpel hudo telesno po- škodbo. Tožnik je s tožbo zajel kot toženo strEinko po- leg svoje osnovne šole še občinsko zvezo za telesno kulturo, ki bi naj bUa nepo- sredni prireditelj plavalne- ga tečaja, telesno kulturno skupnost občine, ki je fi- nancirala tečaj in še uprav- ljavce bazena (dva tozda istega podjetja). Od vseh pe- tih toženih strjink je tožnik zahteval 350.000,00 din od- škodnine oziroma, ker mu je 50.000,00 din že plačala zavarovalnica, še 290.000,00 din in plačevanje mesečne rente po 2400,00 din. S prvo- stopno sodbo je sodišče od- ločilo, da tretjetožena ob- činska telesno kulturna skupnost kot financer tožni- ku ni odškodninsko odgo- vorna. Za prvotoženo osnovno šolo je bilo mne- nja, da ta odgovarja objek- tivno, ker da je šteti kopanje v bazenu za aktivnost s po- večano nevarnostjo, tožnik pa se te aktivnosti ni udele- žil prostovoljno, temveč v okviru izpolnjevanja z zako- nom in z učnim načrtom do- ločene šolske obveznosti. Za to toženo stranko (osnovno šolo) je tožnik za- trjeval tudi njeno krivdno odgovornost, ker ni izključi- la možnosti nedopustnih ravnanj in poškodb med učenci z izbiro takšnih pla- valnih učiteljev, ki bi učen- cem poleg svojega strokov- nega znanja nudili tudi po- polno varnost. Glede druge tožene stranke (občinsko zvezo za telesno kulturo) kot organizatorja tečaja je zatrjeval njeno objektivno odgovornost, ker je bila izvajalec že opisane nevar- ne dejavnosti, pa tudi njeno krivdno odgovomost, ker da bi pomoč vaditelju pla- vanja pri vzdrževanju reda in discipline morala izvajati po lastnih pomočnikih, ne pa z redarji iz vrst učencev, med katerimi je bil tudi tož- nik. Za četrto toženo stran- ko ugotavlja tožnik objek- tivno odgovomost zaradi obratovanja z bazenom kot povečano nevarnostjo in krivdno odgovomost zaradi nebudnosti njenega kopah- škega mojstra nad dogajanji v bazenu, ki ga drugotožena stranka ni bUa zakupila le za svoje tečajnike, ampak je bil odprt tudi za ostale obi- skovalce. Za peto toženo stranko pa je tožnik izvajal odgovomost iz njene statu- sne odgovornosti za obvez- nosti četrte tožene stranke. S sodbo prvostopnega sodi- šča je bilo le delno ugodeno tožnikovem zahtevku tako, da je prvima dvema in zad- njima dvema toženima strcinkama (torej ne tudi fi- nancerju) naložilo v neraz- delno plačilo din 40.000,00 z ustreznim delom pravdnih stroškov, v presežku za zne- sek 250.000,00 din in rentni zahtevek pa je zavrnilo. Zo- per to sodbo so se pritožile prve tri tožene stranke. To- žena osnovna šola v pritožbi meni, da ni odgovorna niti objektivno, niti krivdno, ker da plavalnega tečaja ni organizirala sama in da med tečajem učenci niso bili pod nadzorstvom njenih peda- goških delavcev, imela pa tudi ni nobene možnosti vplivati na izbor plavalnih učiteljev. Drugo tožena ob- činska zveza za telesno kul- turo kot organizator tečaja je pritožbeno menila, da or- ganizirano kopanje v baze- nu ne predstavlja nevarne dejavnosti in zato ne more biti objektivno odgovorna, pa tudi ne krivdno, saj nje- nim učiteljem plavanja ni očitana malomarnost pri pouku, niti ni dokazano, da bi mladoletni tožnik bil po- škodovan prav zaradi tega, ker je bil redar. Obe prvi dve toženi stranki pritožbe- no še zatrjujeta, da je tožnik pač padel v bazen po ne- srečnem naključju, za kate- rega nista odgovorni, saj se je tožnik poškodoval samo zaradi prenizke vode v ba- zenu, za kar pa sta odgovor- ni le četrta in peta tožena stranka. Tretja tožena stran- ka se je pritožila iz določe- nih procesnih rcizlogov, ki so pomenili v bistvu le predlog za izdajo dopolnil- ne sodbe, čemur je prvo- stopnp sodišče tudi ugodilo. Piše Boris Oebič Obrambni dan je 'iti Na obrambnem dnevi, ne šole so sodelovale ekipe n?rcdne zaščite, civilne zaščite, Rdečega križa in prostovoljii^^;.. ibkega društva Gaberje. Ob znaku za zračni napad, so učenci šole hitro in disciplinirano zapustili prostore šole in se vimaknili v bližnje zaklonišče. RADIVOJ KLINCOV prometne nesreče Prelilter motorist ROBERT SAMEC, 29, iz Ce- lja se je peljal z motorjem iz Malih Braslovč proti Letušu. Na ovinkasti cesti ga je zaradi prehitre vožnje zaneslo v levo na travnik, kjer se je prevrnil. Pri nesreči si je zlomila nogo sopotnica, 20-letna JOZICA DOLAR iz Celja. Izsillevanie v križišču z Dečkove ceste v Celju je zavijala v desno proti Dobrovi voznica osebnega avtomobila MOJCA KUMER, 28, iz Celja. S tem je izsiljevala prednost kolesarju SREČKU MALINU, 37, iz Celja, ki je skozi križišče vozU naravnost. Kolesar se je zaletel v avtomobil, padel in se težje poškodoval. Neprevidno zavijanje v levo EMA MARIJA PELKO, 41, iz Celja je vozila po Kersnikovi ulici v Celju in zavijala v levo na Drapšinovo v trenutku, ko je nasproti, iz smeri Nove vasi pripeljeil z osebnim avtomobi- lom MILAN KUGLER, 32, iz Ločice pri Polzeli. Prišlo je do trčenja, pri čemer se je Pelko- va huje ranila, lažje poškodbe pa imata voznik Kugler in nje- gov sopotnik. Na vozilih je škode za 200.000 dinarjev. Kraja orodja je spodletela Rudi Kamenšek in Mar- jan Ivanek iz Zreč sta po- skušala na lahek način priti do denarja. Skovala sta načrt, kako bosta kradla orodje iz skladišča gotovih izdelkov v Uniorju. Prvi tak podvig jima je uspel, saj so bili v Uniorju tidi precej neprevidni in so pustili vrata skladišča od- prta. Nakradla sta za 120.000 dinarjev orodja, kupce za nakradeno blago pa sta našla v Kranju. Pri podvigu sta sodelovala še Boris Kamenšek in Roman Dragar, vendar pa nakrade- nega blaga mso uspeh pro- dati, saj so jih prej izsledili. APRIL 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 31 Ingradovo vključevanle v kmetijstvo Na 2. jugoslovanskem sejmu gradbe- ništva, ki je bil v začetku aprila v Gornji Radgoni je Ingrad prejel najvišje prizna- nje sejma - ZLATO PLAKETO KVALI- TETE za montažne konstrukcije kmetij- skega programa. Ta prispevek k hitrejšemu razvoju kmetijstva in hkrati novo fazo razvoja montažnega sistema v Igradu so pripra- vili v Ingradovi razvojni službi, avtor programa pa je inž. Elza Črepinšek. V Ingradu so že tudi dobili prvi objekt, ki ga bodo gradili po novem sistemu in sicer so podpisali pogodbo z delovno or- ganizacijo Zdenka za gradnjo objektov kravje farme. Objekt bodo zgradili na ob- močju Velikih Zdencev, kjer bodo gojili preko 600 krav molznic. Ingrad bo izvajal vsa gradbena, obrtna in industrijska dela, opremo ter zunanjo ureditev. Celotna površina objektov s si- losi bo blizu 11 tisoč m^! Pri gradnji teh objektov bodo prvič uporabili Ingradov montažni sistem s področja kmetijskega programa. Prednosti sistema so: možnost prilaga- janja vseh tehnologij za gojenje posamez- nih vrst živali, funkcioncilna izvedba, niz- ka cena, hitra montaža, trajnost in nizki stroški vzdrževanja. Objekti bodo v mon- tažni izvedbi in sicer od strešnih TT plošč, U nosilcev, stebrov, do izoliranih fasa- dnih plošč in montaže temeljev. Z grad- njo bodo za Čeh maja, končati pa morajo do decembra letošnjega leta. Ingrad pa ni dobil teh del samo zaradi vseh ugodnosti, ki jih ponuja nov pro- gram, temveč tudi zaradi izredno nizke cene v primerjavi z drugimi konkurenti, ki so tudi želeli graditi ta objekt. Montažne konstrukcije iz kmetijskega programa Za potrebe kmetijstva so razvili mon- tažne konstrukcije, ki so primerne za iz- gradnjo hlevov na zasebnih kmetijah kot tudi za izgradnjo velikih farmskih kom- pleksov z vsemispremljajočimi objekti. Konstrukcije so primerne za vse klimat- ske cone, ker se lahko izvedejo kot izolira- ne ali neizolirane. Primerne so za vse vrste reje živine (go- vedoreja, ovčjereja, svinjereja, zajčjereja, perutninarstvo in valilnica). Konstrukcije so zasnovane v enotnem modularnem sistemu z osnovnim modu- lom 1,20 m, kar omogoča serijsko proiz- vodnjo elementov in s tem racionalizacijo gradnje. Zaradi raznolikosti potreb ih pogojev gradnje so razvili tri programe konstruk- cijskih zasnov. Vsak izmed njih ima dolo- čene prednosti v danih pogojih. Za pomožne objekte kot so seniki, nad- strešnice za stroje, skladišča in podobno je možno uporabiti konstrukcijske zasno- ve vseh treh programov. Nosilne fasadhe plošče se lahko v teh primerih zamenjajo s stebri in osilci. Tako lahko v najkrajšem možnem času zgradijo kompletno farmo z vsemi sprem- ljajočimi objekti. Zato Ingrad priporoča, da jim sporoči- te svoje potrebe in izdelali vam bodo predlog za montažno farmo ali hlev po najbolj ustreznem programu. Tudi gradbinci se vključujejo v kme- tijstvo, kateremu v zadnjem času posve- čamo vedno večjo pozornost. Med prvi- mi je tudi celjski Ingrad, ki ob 1. maju čestita vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim partnerjem z željo, da bi s skupnimi napori vsi prispevali k naše- mu čimboljšemu gospodarjenju! Zastava avto Tozd Avtomotor Celje Staro za novo ni novo, le pa vedno boli aiftuaino Tri prvomajska obvestila iz Avto- motorja Celje: 1. Čestitamo vsem delovnim lju- dem in občanom ter poslovnim part- nerjem ter jih vabimo, da se še bolj pogosto javljajo pri nas kot doslej. Vedno bomo pripravljeni pomagati v mejah danih možnosti. 2. V naši prodajalni še vedno od- kupujemo stare akumulatorje in to vsak' dan od 8. do 20. ure! Izplačilo je takoj po predanem oz. prodanem sta- rem akumulatorju. Pobrskajte po podstrešjih, skladiščih, drvarnicah, garažah in drugih prostorih. Ce imate star akumulator, ga prinesite. Vsake- ga bomo veseli, vi pa tudi, saj se bo- ste znebili odvečne navlake ter pri tem celo zaslužili kcikšen, danes še kako pomemben dinar! 3. »Staro za novo ni novo, je pa vedno bolj aktualno,« to je poslanica Avtomotorja Celje. Pri tem obstoja več možnosti: Ce želite imeti novo vozilo ga lahko naročite pri nas tudi s pogojem, da boste »starega« kasneje zamenjali. To pa omeni, da se boste s svojim starim vozilom lahko vozili vse do takrat, ko boste dobili novega. In ko boste tega dobili, bo vse urejeno v enem samem dopoldnevu. Plačate samo razliko med starim in novim avtomobilom, zmanjša pa se tudi davčna osnova. Kdor pa kupuje star avto naj ve, da takšnega damo na servis, usposobi- mo in s potrjenim tehničnim pregle- dom prodamo naprej. Torej nič več ni »mačka v žaklju«! Da gre za dobro obliko kaže poda- tek, da smo pri Avtomotorju Celje od leta 1976, ko smo kot prvi začeli s takšno obliko prodaje v Sloveniji, prodali v sedmih letih že okoli 3000 avtomobilov različnih znamk, pri tem pa nismo imeli nobenih večjih ali manjših kasnejših intervencij. Pripis: pri Avtomotorju Celje je možno zamenjati tudi star motor za industrijsko obnovljenega, ob tem pa je zagotovljena še enoletna garancija! Nasvet: ker smo pred sezono, ko se bomo kljub težavam s svojimi »ko- njički« le še kam popeljali, je prav, da so ti »konjički« brez pomanjkljivosti. Veliko ugodnosti ponuja prav Avto- motor Celje v Miklošičevi 5 v Celju, do koder je dostop z večih strani pa tudi velik parkirni prostor je v nepo- sredni bližini. Veseli pryomajski prazniki, vi- kendi in počitnice naj bodo skupaj z Avtomotor jem Celje! 32. STRAN - NOVI TEDNIK ^^^APRIU^ Kljub težavam z delom do solidnih rezultatov Obiskali smo jih nekaj dni pred obema praznikoma - Dnevom OF in 1. majem. Sprejel nas je direktor Marjan Krajnc, ki je vedno pripravljen na pogovor, žal pa je tokrat bil bolj slabo razpoložen. Vzrok je bil preprost: težave na tržišču, ki pestijo tudi njihovo delovno orga- nizacijo, ki se lahko pohvali, da je v zadnjih nekaj letih naredila velik korak naprej in dosegla mnoge odlične rezultate tako doma kot v tujini. Zdaj se stvari zaple- tajo in biti moraž pravi strateg, da se izogneš vsem čerem ter barko ali delovno organizacijo varno pripe- lješ do pristana. Lansko leto so kljub prvim težavam dobro izpeljali in poslovno leto ugodno zaključili! Tudi zdaj kljub teža- vam s skokom cen na Ljubečni vsaj zaenkrat še dobro poslujejo. Ugodni so tudi rezultati za prve tri letošnje me- sece. Vendar na Lju- bečni na vso stvar gle- dajo kljub ugodnim re- zultatom izredno trezno in previdno, kajti nikoli ne veš, kaj te bo dolete- lo že jutri ali celo čez nekaj ur. Pri nas je zdaj vse mogoče. Na Ljubečni tarnajo, da ni skladja med cena- mi in da širša družba ni- ma posluha za to zvrst dejavnosti. Posebej problematično je ope- karstvo. Vse skupaj se nam bo čez nekaj let maščevalo, saj bo treba stvari, ki jih doma ne bodo več izdelovali, za- četi uvažati. Ob takšni situaciji bodo stagnira- le ali celo nazadovale tudi druge dejavnosti, ki so z opekarstvom po- vezane. Poseben problem predstavlja energija, saj je v končni ceni izdelka kar 40 odstotkov porab- ljena energija. Vse pa kaže, da se bo ta odsto- tek do konca leta še po- večal, kar bo celoten položaj še bolj zapletlo. Opečna proizvodnja je v Sloveniji trenutno zelo problematična in če takoj ne bo dobila, usposabljajoče injekci- je, bo zelo hudo! Problem opečne pro- izvodnje je izredno pe- reč in če se ne bo stro- škovno vse skupaj us- kladilo, ne bo mogla preživeti. Pojavljajo se primeri, da v Sloveniji že zapirajo opečne obrate. Tudi na Ljubeč- ni so lani zaprli en opečni obrat, okoli 50 delavcev pa razporedili na druga delovna me- sta. Nihče ni ostal brez dela. To je zadnje, kar so lahko naredili. Ce se kaj podobnega zgodi še z drugim obratom, bo- do nastale težave v ce- lotni delovni organiza- ciji. Na Ljubečni imajo i trenutno samo en opeč- j ni izdelek, ki ima pro-i dajno ceno višjo od pro- ] izvodne. Opečna proizvodnja na Ljubečni je v izgubi, vendar to kompenzira- jo z ostalimi proizvodi. Ce ne bi imeli vzpore- dnih programov, bi ten- ko piskali. Pojavlja se še pro- blem osebnih dohod- kov, ki se ne smejo po- večati. Motiviranost skozi boljši osebni do- hodek pa je še vedno glavni vir za dobro de- lo. Zal tega v tej situaci- ji ni in to ni dobro! Želijo si čimveč eko- nomskih zakonitosti in čimmanj administrira- nja. V gradbeništvu so da- ni pogoji, da bi se stvari reševale postopoma na ekonomski način. Praznovali bodo siiupaj Verjetno so zelo redki primeri, da bi neka delovna organizacija in krajevna skupnost skupaj na isti dan praznovali svoj praznik: praznik delovne orga- nizacije in praznik krajevne skupnosti, kjer ima sedež neka delovna organizacija. Do takšnega primera bo prišlo letos in sicer prvič na Ljubečni, kjer pripravljajo skupno praznovanje od 15. do 18. junija. Dan za praznik so si izbrali kot spomin na stav- karsko gibanje opekarskih delavcev Ložnice pri Žalcu, Celja in Ljubečne leta 1935. Prvič je pisno objavljeno opekarstvo v Celju že leta 1542 v starem celjskem urbarju, sicer pa se na celjskem dela opeka strojno že okoli sto let. Med delovno organizacijo in krajevno skupnostjo je izredno tesno sodelovanje. Krajevna skupnost se brez pomoči delovne organizacije ne bi tako hitro razvijala, kot se. Ob prazniku bodo v delovni orga- nizaciji prvič podehli priznanja najboljšim delav- cem ter poleg drugih prireditev pripravili tudi skupno sejo delavskega sveta delovne organizacije in sveta krajevne skupnosti. Izvoz bi lahko bil še večji, če... Na Ljubečni največ svojih izdelkov izvažajo v Italijo in Avstrijo. To so predvsem ploščice. V Av- striji se je uveljavil tudi njihov tenisit za športna igrišča, v Irak pa izvažajo hlevit. Sicer pa pravijo na Ljubečni, da bi lahko izvoz povečali samo pod pogojem, da bi vlagali v nove programe, ker sedanji izdelki zaradi premajhnih količin ne zadoščajo za izvoz. Družbeni standard Veseh so, da so glavne stvari uredih že pred leti, ko je bila celotna situacija vrednejša in ugodnejša. Danes so v težavah in kakšnega posebnega urejeva- nja ne bi zmogli. Zato so toliko bolj veseli, da so to že»urediU. Prvi Mle meseci 83 Opečna proizvodnja je v izgubi, medtem ko ■ klinker ploščice in osta-' li programi beležijo mi- nimalno akumulacijo., Vprašanje pa je, kako naprej, saj so nastale te- žave s povečanjem cen, posebej energije. Kako do konca leta 83? Nadaljne reševanje brez ureditve cen ni mogoče. S samim boljšim delom in povečano produktivnostjo lahko nekaj minimalnega še pridobijo, vendar vsega ne. Lani je bila cena kubi- ka zemeljskega plina 8,90 din, letos je že 15,50! 40 od- stotkov stroškov energije je v ceni proizvoda, konč- na cena pa je ostala ne- spremenjena. Lani so imeli v primerja- vi z letom 1981 samo za pet odstotkov večji skupni prihodek, medtem ko so bila porabljena sredstva za 44 odstotkov nad planom. Dohodek je bil tako samo 98 odstotkov. Opeka je res problematična in letos se situacija še slabša. Zaradi reševanja problematike opeke so pristopili h ka- drovskim, organizacijskim in tehnološkim spremem- bam, da bi se lahko še reši- li iz težav. Rešitve: razvoj novih programov in to predvsem tistih izdelkov, ki imajo večjo stopnjo akumulaci- je. Takšen postopek pa ne da rezultatov kar čez noč. Trenutno predvsem delajo na izolacijskih materialih ter razvijajo vrsto izdelkov za ognjestalno industrijo. Zelo tesno sodelujejo z Va- trostalno v Zenici, tozd Je- senice in skupaj razvijajo program za potrebe žele- zarstva. Novost so tudi klinker tapete po sistemu »naredi si sam« za olepšanje notra- njih prostorov. Ta zvrst industrije ima žal zelo omejene možnosti za različne izdelke, če pa bi hoteli delati kaj popolno- ma novega, pa bi morali veliko vlagati. Zal pa pri tem kasnejši rezultati ne dajejo vedno upanja na uspeh, saj se položaj spre- meni čez noč. Skupnost proizvajalcev keramičnih izdelkov Pred meseci so v Slo- veniji ustanovili skup- nost, v kateri so vsi slo- venski proizvajalci ke- ramičnih izdelkov. Na- men te skupnosti je medsebojno in plodno sodelovanje ter skupen nastop na sejmih in drugih podobnih obli- kah. V skupnosti so: Gorenje keramika, KIL Liboje, Keramika Trebnje, Keramika Nova Gori- ca in Ljubečna. Prvo leto* je sedež skupnosti na Ljubečni, predsednik pa je direk- tor Ljubečne, Marjan Krajnc. Vsako leto bo sedež skupnosti drugje. Skupaj se bodo pojavili na sejmih na Malti in Cehoslovaški ter reše- vali probleme, ki so enotni ali vsaj podobni za vse delovne organi- zaciji- Ekologija Je rešena Ekološko je delovna organizacija na Ljubeč- ni v celoti sanirana že več kot dve leti, kar de- luje nova čistilna na- prava, ki je edina te vrste v keramični indu-, striji Jugoslavije. Fluor, 1 ki je bil prej močno pri- soten, je v celoti od- pravljen! 360 optimistov Kljub težavam vseh 360 delavcev z optimi- zmom gleda ■ v priho- dnost svoje dejavnosti. Ob 1. maju obljubljajo vestno delo tudi v bo- doče, želijo pa si več posluha za njihove iz- delke s strani širše družbe. Od rešitve pro- blema bi imeli korist oboji. i Klasiranje ploščic zahteva, tako kot vsako delo, »ce- lega« človeka V neposredni bližini delovne organizacije si urejajo teniško igrišče iz svojega znanega materiala tenisit, ki ga isuielujejo iz odpadkov ^. APRJL 1983 NOVI TEOMK - STRAN %:> SKLADIŠČNO TRANSPORTNI CENTER CELJE Pretok blaga se ie povečal letos boflo ¥ src Celle Hokončno sanirali streho In tiopolnlll oprenw z manišiml regalnimi slstetnl Kljub zaostrenim gospodarskim in poslovnim raz- meram so s poslovnimi rezultati lani v Skladiščnem transportnem centru Celje dokaj zadovoljni, če jih seveda primerjamo z rezultati iz 1981. leta. Povečala sta se realizacija in dohodek, ves čas pa so se ubadali s pomanjkanjem gum, rezervnih delov in občasno tudi s pomanjkanjem pogonskega goriva. Težave z nekaterimi rezervnimi deli pri transportni mehanizaciji se ponavljajo tudi letos, vendar so kljub temu v STC Celje v fizičnem obsegu lani pretovorili približno 72.000 ton raznega blaga, kar je triodstotno povečanje v primerjavi z letom poprej. Poudariti je treba, da je bil izvršen strukturni premik pri prttovoru blaga v korist domačega blaga in v znat- no škodo carinskega, torej uvoznega blaga. Ta ugotovi- tev ima sicer dve plati, po eni strani kaže na spoštova- nje celjskega gospodarstva do resolucijskih omejitev uvoza, po drugi strani pa na akutno pomanjkanje re- produkcijskega materiala, s katerim živi naše gospo- darsko združeno delo praktično iz rok v usta. To se da dobro opazovati zlasti v takšnem objektu kot je celjski skladiščno transportni center. Razveseljivo je, da se je lani za 17 odstotkov povečal vagonski, železniški pretovor blaga, čeprav moramo hkrati povedati, da primerjave in kazalci s tonami ne vzdržijo vedno dobrih primerjav. Kljub vsem prizade- vanjem, da bi se pretovor blaga bolj naslonil na železni- co kot na cestne prevoznike, pa se je povečal tudi kamionski pretovor blaga. V STC Celje nameravajo od letošnjih načrtov uresni- čiti predvsem naslednje: sanirati streho na hali A, izpo- polniti opremo in skladišča z manjšimi regalskimi si- stemi in povečati vozni park še za dva viličarja, pri tem pa so se modernizirali in glede na potrebe prilagodili še z dodatnimi teleskopi za viličarje. Osnovni cilj tega opremljanja z dodatnimi teleskopi je v skladiščenju nad višino petih metrov. Števila zaposlenih niso povečevali, trenutno jih je 63, pretežno mladih članov kolektiva STC Celje. Čeprav so v svojem srednjeročnem programu pred- videli izgradnjo C-hale, pa je ta gradnja v sedanjih razmerah najmanj zaradi treh razlogov vprašljiva: prvič gre za omejitve investicij, drugič je prevelik pro- blem financ in združevanja denarja in tretjič je vprašlji- vost pogojena s sedanjimi in predvidenimi prihodnji- mi, še vedno premočnimi nihanji v pretoku blaga in blagovnih tokov na splošno. Ne glede na to, da v Celju mnogi razmišljajo in snuje- jo nove skladiščne prostore ter zmogljivosti, bi kazalo spomniti, da je STC Ceije še vedno nosilec integralne- ga transporta v širšem celjskem prostoru in, da bi ob novih skladiščnih zmogljivostih vsi, ki to počno in za svoje usmeritve tudi že imajo širšo družbeno podporo, vendarle upoštevali že dogovorjene usmeritve pri sno- vanju bolj integralnega transporta na Celjskem. In to ne glede na usmeritve v specialne skladiščne prostore za drugačno blago, kot ga je mogoče skladiščiti in manipulirati z njim v STC Celje. STC Celje se pridružuje vsem čestitkam za delavski praznik 1. maj! 34. STRAN - NOVI TEDNIK 28. APRIL I9aa Za varnost niso dovoij samo zaiiienjena vrata Delovna organizacija Varnost nudi kakovostno zaščito pomembnih objektov ter tlobra vratarsko službo___. Varovanju družbene lastnine pri nas vse preveč- krat namenjamo premalo pozornosti. Ker, na primer, predpis nalaga delovni organizaciji, da ima vratar-j sko službo, jo ta pač organizira. Toda, pogosto so pri^ organiziranju take službe precej neprevidni. Druž- beno premoženje, vredno več milijonov dinarjev, va- rujejo ljudje (zelo pogosto so to invalidi), ki ne zmo- rejo opravljati drugih delovnih nalog, ali pa so jih iz proizvodnega procesa izločili iz kakšnih drugih ra- zlogov. »Težave s kadri imamo tudi pri nas,« je potarnal direktor celjskega tozda delovne organizacije Varnost Jože Poznič. 'Zaradi nizkih osebnih dohodkov, ki so nižji kot v povprečju v gospodar- st\ai, imamo visoko fluk- tuacijo. Lani se je pri nas zaposhlo 122 delavcev, odšlo jih je kar 57. Vsi za boljšim zaslužkom.« Kadrovskim težavam navkljub je celjski tozd v nekaj manj kot treh letih obstoja dobro opravil za- stavljene naloge. Po oce- ni Uprave za notranje za- deve so objekti, ki jih ču- vajo varnostniki iz Varno- sti, približno 60 do 80 od- stotkov bolje varovani kot pa v tistih delovmih organizacijah, kjer imajo lastno čuvajsko službo. »Vsekakor so pri takšni organizaciji določene pre- dnosti. Naša glavna de- javnost je varovanje, zato lahko službo bolje organi- ziramo, vpeljali pa smo tudi ustrezen način izo- braževanja,« je razložil Jože Poznič. »Poleg tega imamo organizirano nad- zorno službo in pa dežur- ni center. Ce se pojavi za- plet, ki mu varnostnik ni kos, takoj priskoči na po- moč dežurna ekipa.« Prednosti, ki jih ponuja ta način varovanja druž- benega premoženja, je še več. Tako lahko varnost- nike, ki se že preveč »vži- vijo« v okolje, prestavijo na drugo delovno mesto. Nekateri delavci to več- krat tudi sami zahtevajo. Prednost je tudi pri mcinjših izdatkih za na- ročnike. Delovne organi- zacije plačajo za varnost- nika približno 30.000 di- narjev, s tem pa se rešijo tudi vseh drugih skrbi in izdatkov. V Varnosti pa spreminjajo oziroma viša- jo cene samo na začetku leta. Letos, na primer, so jih dvignili za 15.6 od- stotka. Zaradi kvalitetno orga- nizirane službe delavci celjskega tozda Varnost čuvajo tudi nekatere zelo pomembne objekte na našem območju. Na pri- mer razdeUlno phnsko postajo v Rogatcu, razde- lilno trafo postajo v Pod- logu, stavbo službe druž- benega knjigovodstva, te- lefonsko centralo na Go- lovcu in še precej drugih pomembnih objektov. »Lani smo povečali ob- seg dela za 42 odstotkov. Tako naši delavci vamje- jo približno polovico ob- jektov v celjski občini in nekako četrtino na našem območju.« V Varnosti se tudi tru- dijo, da bi vsako leto izboljšali kvaliteto dela oziroma varovanja druž- benega premoženja. Zato tudi stalno izpopolnjujejo sistem izobraževanja. K boljšemu delu pa pripo- morejo tudi analize oziro- ma raziskovanje določe- nih negativnih pojavov. »Po moji oceni,« pravi Jože Poznič, "je največ škode zaradi zapuščanja delovnega mesta med de- lovnim časom. Na dru- gem mestu je malomaren odnos do družbene lastni- ne in šele na tretjem so tatvine.« Letos se Varnost dogo- varja s še petimi delovni- mi organizacijami, kjer naj bi prevzeli čuvanje. Iščejo pa tudi še 40 delav- cev. »To je tudiO skladu z našim srednjeročnim na- črtom. Vendar pa ne teži- mo k temu, da bi preveč povečali obseg našega de- la, ampak bi radi še izboljšali kvahteto dela in na ta račun tudi dvigniM osebne dohodke. Tako bi bilo tudi več kandidatov za varnostnike in izbrali bi lahko res najboljše ozi- roma tiste, ki bi imeh vse zahtevane pogoje oziro- ma lastnosti.« Celjski tozd delovne organizacije Varnost je bil ustanovljen pred nekaj manj kot tremi leti. Danes pa v njem združuje delo 226 delavcev, od tega le dva administrativna delavca (kar predstavlja 0,88 od- stotkov vseh zaposlenih). Če prištejemo še nadzorno službo, je vseh režijskih delavcev le 2,6 odstotkov. V celjskem tozdu so lani povečali obseg dela za 42 odstotkov, ob tem pa so tudi precej bolje gospodarili. Materialne stroške so uspeli zmanjšati in predstav- ljajo v skupnem prihodku le še 6,7 odstotkov (prej 11 odstotkov). Osebni dohodki zaposlenih v tozdu so bili lani manjši kot v povprečju v gospodarstvu in za 10,6 odstotkov manjši kot bi jih lahko izplačali glede na resoluciiska določila. APRIL 1983 NOVI TEOMK - STRAN 35 Kmetilsko tehnični blagovni center v Žalcu - vabi! Na fotografiji je novih, dodatnih 500 kvadratnih metrov prodajnih površin v »zeleni , blagovnici«. Z novim letom so v kmetijsko tehnič- nem blagovnem centm v Žalcu, ki ga ve- čina pozna tudi po imenu Zelena blagov- nica, pridobili novih 500 kvadratnih me- trov prodajno razstavnih površin. Tako so dokončno zaokrožili nekajletno postopno širitev prodajnih površin. Odslej je tudi. boljša preglednost blaga. Novost je tudi razširjena ponudba, saj odslej prodajajo tudi agrotehnična kemijska sredstva za varstvo rastlin, semena ter sadike, pa tudi krmila. Sicer pa je že znano, da slovi zele- : na trgovina v 2alcu po tem, da lahko v njej dobite vse: od vijaka do traktorja. Tu lahko kupite na specializiranih oddelkih kmetijsko mehanizacijo in rezervne dele, l kmetijsko orodje, barve, lake, stenske obloge, kemikalije, gradbeni material, vi- jake in okovje, vodoinstalaterski material, toplotno tehniko, elektromaterial, akusti- ko in belo tehniko, avtomemehaničarsko, bobi in profesionalno orodje. Kmetijsko tehnični blagovni center v Žalcu je odprt vsak dan neprekinjeno od 7.30 do 20. ure, ob sobotah pa od 7.30 do 13. ure. V teh dneh praznuje center šest let ob- stoja. Brez dvoma je bil razvoj uspešen in takšen, da ga niso pričakovali niti največji optimisti. NA SVIDENJE V KMETIJSKO TE- HNIČNEM BLAGOVNEM CENTRU V ŽALCU S 5000 KVADRATNIMI METRI PRODAJNIH POVRŠIN! Comet pred veliko investicijo v zreškem Cometu pričenjajo z veliko novo investicijo. V drugo vazo moderni- zacije in razširitve proizvodnje visoko- turažnih armiranih brusov bodo investi- rah nekaj čez 13 starih milijard dinarjev, kar je v sedanjem gospodarskem trenut- ku vsekakor smela naložba. Načrtovani investicijski projekt je v skladu z določih »Družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985« ter s kriteriji za spreminjanje gospodarstva po »Dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985«, saj predvideva s predloženo naložbo izboljšati dosedanje pozitivne tendence v izvozu proizvodov na kon- vertibilna tržišča ob relativno majhni spremembi porabe energetskih virov ter delovne sile. S posodobitvijo proizvodnje v smislu večje stopnje avtomatizacije se bo pove- čal obseg proizvodnje in dvignila pro- duktivnost dela. Za povečano proizvod- nje bodo surovine v pretežni meri do- mačega izvora, v omembe vrednem de- ležu pripravljene v okviru Cometa. čeprav je domače tržišče za proizvode tozda Coflex še vedno deficitarno (vso povečano proizvodnjo bi lahko prodah doma), bodo novi izdelki v pretežni meri usmerjeni v izvoz na konvertibilno po- dročje. Zreški Comet tako še povečuje svojo izvozno usmeritev in meri svojo uspešnost na zahtevnih zahodnih trži- ščih. APRIL 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 37 V Zdravilišču Rogašifa Slatina ni samo zdravje doma v Zdravilišču Rogaška Slatina so že Ijrepko zakoračili v letošnjo zdraviliško- turistično sezono. Priprave nanjo se zač- nejo tu veliko prej kot v ostalih delih našega turističnega gospodarstva, kar je ■ razumljivo glede na značaj in motiv go-« stov, ki pridejo v Rogaško Slatino iskati j v prvi vrsti zdravje. ^ V Rogaški Slatini je lani julija zrastell 0ioderen zdraviliški objekt, hotel Sava, ki; bo letos prvič posloval vse leto. Večina aktivnosti delavcev Zdravilišča je bila za- to namenjena prav temu objektu. Stekla je vrsta predstavitvenih akcij na zuna- njem turističnem trgu in doma. Hotel Sa- va se je predstavil na raznih sejmih, turi- stičnih borzah, pri agencijah, stekh so po- slovni razgovori z novimi partnerji. Danes v*Zdravihšču Rogaška Slatina že lahko govorijo o uspešnosti predstavitve- ne akcije, saj je hotel v tem času skorajda polno zaseden. Letos načrtujejo v Zdravihšču skupno 315 tisoč nočitev v hotelih, od teh pa naj bi bila kar tretjina inozemskih. Največ tujih gostov pričakujejo iz Avstrije, kar polovico, potem iz Zvezne republike Nemčije in iz Italije, uspešno pa so začeli sodelovati tudi s tui-ističnimi posredniki iz skandinavskih dežel. Rezultat tega so- delovanja pa so že prve skupine zadovolj- nih gostov iz Finske, katerih bivanje orga- nizira Zdravihšče skupaj s Kompasom. Dobro je sodelovanje Zdravilišča Roga- ška Slatina s turističnima organizacijama Kompas iz TTG. Ponudba je pestra, zani- miva, z bogatim programom prireditev, zanimivimi in poučnimi izleti, vse to pa bogato prispeva k dobremu počutju vseh gostov Zdravilišča. Omejevanje vseh vrst porabe občutijo tudi v Zdravilišču Rogaška Slatina, ko v zadnjih letih vse bolj upada število tistih gostov, ki so napoteni na zdravljenje pre- ko skupnosti zdravstvenega 2^varovanja in vojnih invalidov. Zaradi tega so v Zdra- vilišču že lani stopih v akcijo in iskah poti za povečanje števila gostov - samoplačni- kov, ki danes predstavljajo že dve tretjini vseh domačih gostov. Poiskati je bilo tre- ba torej takšne oblike ponudbe, ki so do- stopnejše in še bolj vabljive. Da bi v Zdravilišču ponudbo čim bolj približali domačemu gostu, pripravljajo skozi vse leto več posebnih ponudb, ki se nanašajo na njen preventivni in kurativni vidik. Izteka se mesec april, ki je name- njen preventivi. Ta program vključuje dva razhčna enotedenska paketa: mož- nost kompletnega sistematičnega pre- gleda ali program aktivnega oddiha in sprostitve. Za prvomajske praznike so pripravili dve vabljivi ponudbi: sedemdnevni in štiridnevni prvomajski paket. Oba vključujeta možnost obiska pri zdravni- ku-specialistu in koriščenje vseh ostalih storitev zdraviliške ponudbe, ki je pope- strena s programom prireditev in z zani- mivostmi. Tako lahko vsakdo preživi pr- vomajske praznike v Rogaški Slatini pri- jetno, z obilico možnosti za oddih, rekrea- cijo, zabavo in sprostitev, obenem pa še poskrbi za svoje zdravje ali pa ga preiz- kusi. Zdravihšče Rogaška Slatina ima tudi za prehodne goste oziroma obiskovalce zani- mivo in pestro gostinsko ter razvedrilno ponudbo. V hotehh Donat in Sava igrajo vsak večer razpoloženjsko glasbo, ves dan je na razpolago zdravihški športni park, kjer je možno igrati tenis, streljati z lokom ali z zračno puško, bahnati, kegljati, se podati na trim stezo ali igrati mini golf, v hotelu Donat pa sta poleg bazena še sauna in solarij. Za sladokusce je poskrbljeno v restavraciji Sonce, kjer znajo dobro po- streči z ribami in drugimi specialitetami. Pomemben delež v ponudbi Zdravih- šča Rogaška Slatina imata turistični po- slovalnici Kompas in TTG. Ti dve organi- zaciji skrbita za izvedbo izletov za zdravi- hške goste. Tako se lahko seznanijo z zna- menitostmi, ki jih v okolici tega dobro poznanega zdraviliškega kraja ni malo. Naj naštejemo le nekaj teh izletov: v Kumrovec, v spominski park Trebče, Ptuj, Trakoščan, Krapino, Celje s Šem- petrom. Organizirani so tudi celodnevni izleti v Postojno z ogledom znamenitih kapnikov, v Plitvice, Virštanj in dru- gam. Zanimiva in kakovostna je tudi kultur- na ponudba Zdravilišča Rogaška Slatina. Številne so tovrstne prireditve v zdravili- ški dvorani ali v razstavnem salonu, od glasbenih, plesnih ali folklornih do likov- nih. Rogaška Slatina ni le kraj, kamor priha- jajo ljudje, ki iščejo zdravje. Vse bolj po- staja to kraj, kjer je mogoče marsikaj zani- mivega in lepega doživeti ob tako pestri paleti možnosti kot jo ponuja Zdravilišče Rogaška Slatina. Mnogi se že odločajo za dopust v tem okolju, zlasti tisti, ki po napornem fizičnem in še posebej, psihič- nem delu, iščejo ravno toliko miru, kot ga sami želijo in potrebujejo. Zdravilišče Rogaška Slatina čestita vsem delovnim ljudem in občanom ter svojim gostom ob Dnevu OF in prazniku dela. 24. STRAN - NOVI TEDNIK 28. APRIL Užaloščeni lastniki zarjavelih dvokoies Liciiaciiska prottaja Je lepo uspela, na zadovoljstvo (skoraj) vseh »Kolo, žensko! Izklicna ce- na 400 dinarjev!« mož v de- lovnem plašču je z močnim glasom oznanil, da je napro- daj kolo. Žensko. Navedel je celo znamko, čeprav je rja že zdavnaj prekrila napis. ^ F*red vrati, ki vodijo na dvorišče Narodnega doma, je bila gneča. Ljudje so se drenjali tudi pred blagajno, kjer so si za 100 dinarjev pri- borili vstopnico za licitacijo na dvorišču (tisti, ki niso nič kupili, so dobili denar nazaj). Organizator licitacije ni ra- čunal na tako velik obisk, za- to je že pol ure po začetku licitacije zmanjkalo »vstop- nic«, pa čeprav so jih pripra- vili kar 260. Morali so po nove. Na dvorišču je bila še večja gneča: nekaj firbcev, nekaj resnih kupcev. Na licitaciji je bilo približno 40 koles in koles z motorjem, nekaj ur in transistorjev ter še nekaj drugih predmetov. Vodja Ucitacije in njegov pomočnik na odru sta dvig- nila v zrak moped, tako da ga je videla vsa množica. Resni kupci so postali nestrpni. Za koliko bo poskočila izklicna cena? »Izklicna cena 2000 dinar- jev! Kdo da več?« je naznanil vodja licitacije. »3000!« »3200!« »3500!« In tako vse do 6000 dinar- jev, ko je večina kupcev ugo- tovila, da bi bilo nadaljnje navijanje cene že pretirava- nje. Naslednje motorno kolo so prodali za 7000 dinarjev. »Ponudite še kakšno kolo, da se bomo malo nasmejali,« je predlagal eden izmed re- snih kupcev, ki se je malo prej vneto trudil, da bi postal lastnik mopeda, pa je cena poskočila previsoko za nje- gov žep. In res je potem vodja lici- tacije dvignil v zrak zarjave- lo kolo. »Kolo, moško! Izklicna ce- na 400 dinarjev!« Cena je narasla na 700 di- narjev. »Sedemsto prvič, sedem- sto drugič, sedemsto tretjič! Prodano!« Firbcu v ozadju se je pove- sil nos. Hotel je le naviti ce- no, pa je nenadejano postal kupec zarjavelega dvokole- snika. Tudi za naslednje kolo je bila izklicna cena 400 dinar- jev. In spet je bilo kolo, na katerem je bilo več rje kot barve, prodano za 700 dinar- jev. Kupil ga je nekdo iz oza- dja, ki je bil očitno malo kratkoviden. Ali pa je hotel imeti kolo, za katerega se ta- tovi še zmenili ne bodo. Večina je bila na koncu za- dovoljna z licitacijo: organi- zator z izkupičkom, precej kupcev z ugodno ceno. Le nekaj novopečenih lastnikov zarjavelih dvokolesnikov je gledalo bolj žalostno. S. SROT amadeus poroča Ne pomaga bezanje, vi moški junaki, amorjeva strela vas gotovo zadenel Majski čas nudi devici prav vsaki priložnost, da pridobi status si žene. Ožordte Balaševič v Gostilni Slher Znano je da Džordže Bala- ševič ne daje posebno rad iz- jav novinarjem, ker, kot sam pravi, pogosto prikrojijo nje- gove izjave po svoje. Tudi na prireditvi Gostilna Šifrer sem najprej dobil občutek, da bo to težek pogovor, saj je Džole kot ga popularno ime- nujejo, takoj, ko ga je eden izmed organizatorjev pripe- ljal k improviziranem pultu za nastopajoče v dvorani Go- lovec, rekel: »Brez fotografi- ranja prosim.« Toda že po nekaj besedah je postal Džordže Balaševič izredno prijeten sogovornik, ki je v pravem »šank« pogovoru če- prav ne pije, povedal veliko več kot bi verjetno v dogo- vorjenem intervjuju. »Džordže, kako si sploh ,padel' v to Gostilno Ši- frer«? »Predvsem zaradi prija- teljstva z Andrejem Sifrer- jem. Povabil me je in moram reči, da sem po včerajšnjem večeru v Ljubljani navdušen nad takim načinom nastopa- nja, saj sem se izredno dobro ujel s polušalci, če upošteva- mo, da so pri meni vseeno najvažnejša besedila, ki jim morajo obiskovalci slediti. To pa je v športnih dvoranah bolj težko.« »Omenil si, da morajo tvojo glasbo poslušalci po- zorno poslušati prav zaradi besedil. To je v večjih dvo- ranah pogosto težko, ker jih je skorajda nemogoče ozv« čiti. Kako te sprejemJ^ obiskovalci na koncertih š rom Jugoslavije?« »Moram reči, da dobro, si na koncerte prihajajo ljudj« ki imajo radi tako glasbo. T( so tisti, ki so stari od 25 de 40, 45 let. Mlajši so bolj dov zetni za glasbene novost izvajalcev kot so Azra. Pan krti, Zana in drugi, starejš pa imajo neke svoje idole, \. jim radi prisluhnejo. Dose daj so bili vsi moji koncert dobro obiskani, izjema st; mogoče le koncerta v Make doniji in koncert v Ljubljani To pa je, po moje, bolj sple; nesrečnih okoliščin, kot pa kaj drugega.« »Na vsaki tvoji plošči j bila vsaj ena skladba, ki ji postala uspešnica. Ali mo goče napišeš tako skladbj zanalašč ali nastane spo: tano?« »Vse kar napišem je spo tano. Ko pišem pesmi ne ni slim ali bo poslušalcem všei ali ne. Nastane pač v trenut nem razpoloženju. Res pa je da nekatere skladbe kasneje predelam, tako da se b< vključujejo v koncept pl šče, ki jo nameravam izda Zato so moje skladbe včas nekaterim nerazumljive, če prav moram reči, da vsebino 'zanje črpam iz izkušenj ^ svojih opažanj.« | »V Sloveniji si redek gost Ali poznaš našo zabavn« glasbo in kako jo ocenju ješ?« 3wKer sredno spremljan vse glasbeno dogajanje pr nas in v svetu sem dokaj ni tekočem tudi z dogajanjerr na slovenski glasbeni sceni Vem, da je trenutno naj bol popularen Marijan Smode da je še vedno v vrhu ansana bel Hazard, da imate staln' kavliteto v Ditki Haberl if ansamblu Pepel in kri. Nas ploh menim, da je kvaliteta slovenske zabavne glasb* vedno vsaj na povprečne^ nivoju.« »Za konec pa še mogo^ vprašanje o tem, kaj trenili no pripravljaš oziroma| čim se ukvarjaš?« »Moram reči, da največ ča sa posvečam glasbi in sic^ pripravi nove velike plošČ^ ki naj bi izšla jeseni. Ob tefl bom imel tudi več koncerte' po Jugoslaviji in upam, ^ bom takrat gostoval tudil Celju?« , F. PUNGERCI' stabilizacija spominja na vlak, ki pelje skozi dolg predor - v temi lahko nekateri »izkoristijo gužvo«. Bolje pol kilograma kave v domačem predalu - kot deset ton v carinskem skla- dišču. Čeprav pregovor pravi, da jabolko ne pade daleč od drevesa, pa bi v primeru današnjih mladoletnikov lahko rekli - da je iz jablane padla hruška. Če hočeš oceniti kulturo sodobnega člo- veka, ni treba biti poseben strokovnjak - samo malo se ozreš na tla javnih lokalov. Gostilna šifrer v Golovcu Ce bi vsaj nekatere gostil- ne po Sloveniji imele le del- ček takšnega programa, kot ga je minulo soboto predsta- vila v dvorani Golovec v Ce- lju prireditev Gostilna Ši- frer, bi lahko Andrej Šifrer prepeval »Vse več je dobrih gostiln in zadovoljnih go- stov« in ne obratno. Ob tej prireditvi se lahko zares vprašamo, zakaj taka zaplankanost in ozkost go- stinskih lokalov. Še v polet- nem času, ko sprostijo vrtne zmogljivosti gostiln, le pone- kod slišiš glasbo, ki pa. re- snici na ljubo, večkrat odbija kot privlači gosta. Program prireditve, o ka- teri govorimo, je bil mogoče pripravljen na osnovi prija- teljstva z Andrejem Šifrer- jem, kot nosilcem. Toda ce- lotna izvedba je bila kljub te- mu zaupana profesionalni- ma organizacijama Modrina iz Kranja in Zavodu ŠRC Golovec. Težko je izdvojiti posa- meznike v takšnem nastopu, ker naj bi bilo vse kar najbolj spontano in povezano z vzdušjem v dvorani. Toda prav to je verjetno pogojeva- lo, da je prišla še bolj do izra- za Balaševičeva neposre- dnost, Sifrerjev čut za stik z obiskovalci, Dovžanov in Kozlevčarjev prispevek na- rodne glasbe in ne nazadnje nastop Tamburaškega orke- stra iz Pesjega. Seveda mora- mo omeniti še prikupne ple- salke skupine Krik in pa čla- ne ansambla 12 nadstropje, ki so poskrbeli za prijetno vzdušje na plesnem pro- storu. Že sam podatek, da so pri- reditev podaljšali za več kot uro, pove, da je bilo minulo soboto oziroma v ranih ne- deljskih urah, v dvorani Go- lovec prijetno in da so bili zadovoljni tako izvajalci kot obiskovalci. p p