Štev. 21.
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, v četrtek, dne 24. maja 1923.
Leto II,
Izhaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Cena:
za en mesec....................Din.	4
za četrt leta.......................12
za pol leta....................... „24
Posamezna štev. stane 1-25 Din. Uredništvo:] Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/111.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
PRAVICA
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Inseratl, reklamacije In naročnina na upravo Jugoslovanska tiskarna", Kolportažni oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2.
Inseratl se računajo ::	po dogovoru. ::
ms
Kdo nal gre z nami?
Na občnem zboru »Delavske zveze« srno sklenili Poživiti in razširiti svoj pokret. Povedali smo, kako si zamišljamo organizacijo našega malega človeka in kateri stanovi naj se strnejo v nji za enoten nastop in obrambo svojih praivc.
Stvar je razčiščena in odločena. Treba je le še, da ta sklep ne ostane med štirimi stenami, marveč, da gre glas o njem ven med široke plasti našega ljudstva, da Postane vsem jasno, kje je njihovo mesto.
Naša organizacija je organizacija malega človeka, organizacija siromakov, nemaničev, sploh vseh tistih, ki žive kakor pravimo, iz rok v usta.
Kdo spada torej že po svojem stanu vanjo, kdo naj gre z nami ?
Najprej : delavci vseli vrst, industrijski in poljski. Pomislek radi poljskih delavcev, češ, da naj bi se ^'organizirali v Kmečki zvezi, ni odkritosrčen. Zakaj ne bi . Potem tudi industrijci organizirali svojega delavstva v industrijski zvezi ? Sicer pa ne gre tu za načelen boj Proti kmetu, marveč le za organizacijo, ki naj pripomore tudi poljskemu delavstvu do njegovih pravic. — Semkaj spadajo zlasti tudi viničarji. Potreba močne organizacije je pri njih naravnost kričeča. Njihovo razmerje do gospodarjev vpije po ureditvi.
V naše vrste spadajo vsi posli, uslužbenci in nameščenci vseh vrst, zasebni in javni. Večjega proletarca fhenda danes sploh ni, kot so večinoma tisti, ki delajo za stalno mesečno plačo. Prednjačijo pa vsem v svoji neznosni bedi državni nameščenci. Zato je skrajni čas, da vržejo od sebe vse ostanke starega buržujskega nazora, ki ji ni ni pustil, da bi se postavili v isto vrsto z vsemi, ki si morajo z delom, pod tujim gospodarjem služiti svoj kruh. Vsak malo boljši kmet ali obrtnik je da-hes nasproti državnemu uradniku gospod. Naravno in -ho..tctfa., če uradništvo opusti tisti stari, i»e-osnovarfi Stanovski ponos, ter se tembolj zave dostojanstva, ki mu ga daje njegovo delo. Ta delovna čast, ta klovni ponos pa ga kliče v vrste vseh drugih delavcev, v vrste Delavske zveze.
Tudi med duhovščino imamo izrazit tip slabo oziroma skoro neplačanih duševnih delavcev, to so poteg večine župnikov, v prvi vrsti naši kaplani. Tudi ti spadajo že po svojem socialnem položaju k nam. Toda njih ne vabimo zato, da bi ž njimi pomnožili svoje vrste. Ne, njihov poklic je vzvišan neizmerno nad to, da bi s svojim številom tvorili sestaven del političnih organizacij. Nanje se obračamo posebej zato, ker so že po svo-poklicu pozvani, da se družijo najprej in najrajši s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni in ker jim njihov bedni položaj odkriva pogled in odpira srce, da tem lažje spoznajo in občutijo, kako silna je beda, ki tare cele stanove in sloje, kako silna je zaraditega potreba po močni 1,1 strumni organizaciji ravno najbolj siromašnih in ne-
preinožnih slojev. Zato vas vabimo in kličemo na delo !
Toda s tem še nikakor nismo pri kraju ! Tudi med malimi posestniki, zlasti med bajtarji in kočarji je večina tako navezana na zaslužek, da je v najkrajšem času največje pomanjkanje v hiši, ako preneha običajni zaslužek. Vsi ti, četudi morda redijo eno ali dvoje goved ter enega ali dva ščetinca, živijo pretežno od svojega zaslužka, vsi ti so delavci v našem smislu in zato spadajo k nam. Njihovi interesi in koristi se močno razlikujejo od interesov pravega kmeta, ki živi skoro izključno od svojega dela iti svoje zemlje, ter ni bistveno navezan na morebitni postranski zaslužek. Agrarna politika n. pr. je takemu kmetu tudi pri nas v Sloveniji vsaj v glavnem v prid. malemu posestniku, bajtarju in kočarju pa je vedno le v škodo. Njihovo mesto je zaradi tega v vrstah vsega delavstva, ročnega in duševnega.
Podobno velja tudi glede malih, zlasti podeželskih obrtnikov, ki delajo povečini sami, brez pomočnikov. Tudi njihov vsakdanji kruh je bistveno odvisen od njihovega osebnega, vsakdanjega zaslužka. Tisti hip ko tega ni več, gre tudi goli kruhek za lačne otročičke — počivat. Obrtnik ki ima, dva, tri ali več pomočnikov ima sicer tudi škodo, če n. pr. sam oboli in ne more več delati, ali kljub zgubi se obrat, vsaj navadno, vendarle nadaljuje in dohodki, četudi se zmanjšajo, vendarle ne prenehajo, vsaj popolnoma ne. To je tista važna razlika, zaradi katere se siromak - obrtnik, kateri živi samo od svojega lastnega, osebnega dela, ne loči, vsaj bistveno ne, od navadnega delavca. Zato spada tudi on po vsem svojem položaju in vseh svojih interesih v delavske vrste, v »Delavsko zvezo.«
V glavnem je stem Vrsta stanov, ki jih družijo enaki interesi in enake   delavske koristi, zaključeni.
Izjem je seveda lahko vse polno, ali ono, kar smo ^prejeli v nova pravila Delavske'zveze, ostane : Član D. Z. lahko postane vsakdo, ki živi pretežno od svojega osebnega zaslužka. S tem je jasno, odkrito in pošteno povedano, za koga je mesto pri nas, kdo naj gre z nami, koga reklamiramo zase.
Kdor ni navezan na svoj zaslužek, pa naj morda drugače še tako pridno dela, zanj ni prostora v naših vrstah. On ga lahko dobi v kmetski ali obrtni zvezi. Vse tiste pa, ki so v nevarnosti, da potrka lakota na njihove duri, čim preneha njihov osebni zaslužek, vabimo, da se zgrnejo v našo organizacijo in okrog našega lista. Vso je organizirano, kapital in zemljiška posest, samo delo, tisto prepotrebno delo, brez katerega ni, kljub vsem zakladom sveta, ne kruha, ne obleke, ne stanovanj, ni organizirano.
Delavci vseh vrst, vas je večina in vendar ne pomenite nič ! Strnimo se torej, da bomo mogli tudi mi, organizirani v močno fronto svobodno zastopati in braniti svoje pravične interese in koristi.	ar.
Svetovna politika.
V Rusiji
jo končal XII. kongres ruske komunistične stranke, okazal je, da je stranka popolnoma edina tako glede !Ia notranje, kakor tudi na zunanje politične smernice Rusije. Monarhistični ruski emigrantje in francoski liberalni buržuji, ki še vedno upajo na padec boljševiške-režima, sc bodo oboji obrisali pod nosom. V gospodarskem oziru sc Rusija počasi, čeprav z velikimi teža-:!ami, dviga in začne letos z izvozom žita, lanu, kož in vru8ih produktov v inozemstvo. Da se mora spričo ta-'ttv '?vozne politike komunistični sistem nekoliko jzpre-jo°niti, je jasno. Obenem začne Rusija s tem zopet svo-v Nekdanjo ekspanzivno politiko, kar umevno povzro-1 Tihogo skrbi Francozom, Poljakom in
Angliji.
Angleški konservativni veleposestniki so zaradi te-Provocirali spor z Rusijo zaradi ribiških pravic v Se eitl_ morju. Toda treba je pomisliti, da vladajo kon-n Vat'Vci v Angliji le z majhno večino. V Angliji je da-_ s vsak človek prepričan, da bo pri prihodnjih volitvah no/^a delavska stranka, proti kateri je že zdaj popol-sk * nemogoče vladati. Pa tudi liberalna veleindustrij-,.r a, £*** Lloyda Oeorgeja in Asquitha ne želita spo-t0 z "^sijo, ampak sporazuma, ker dobro ve, da se sve->DoJh°i gOSPo'stvo Anglije ne da .vzdržati, ako bi Rusija radi r.nas.prbtnica angleški državi. To je zadeva, za-katere si zlasti belijo glavo
Francozi.
T' *
Čjj„ na'nre<“ tudi uvidevajo, da ne bodo mogli Nem-liil-v v p„n- ’ ^ bi se lcpega dne Anglija spoprijate-neeo h? S?JOf sled te&a ne preostaja ničesar 'drugega, moe-n^n- SC s,amaali ^usiia Približa ali pa ustavi kakšen Protiruski blok v Evropi. Za to mora čimbojj
privezati na sebe Poljsko, čeho-Slovakijo, Rumunijo in kraljevino SHS.' To je bil tudi pomen potovanja maršala Focha. Kaj je dosegel, ni znano. Verjetno je, da so se nekatere izmed teh držav obvezale, da bodo Francijo podpirale proti Nemčiji kar se pa tiče protiruske politike, pa Čeho Slovakija in SHS gotovo nista za fronto proti veliki slovanski državi.
Nemčija
skuša te dni entento zadovoljiti s predlogom, da ji plača 40 tisoč milijonov zlatih mark kot vojno odškodnino. Pametni Francozi so sicer za poravnavo z Nemčijo, toda klika Poincarjeva drži Francosko dobro v šahu in stremi slejkoprej za tem, da od Nemčije odtrga renske pro-vincije in jih anektira, vsled česar bo gotovo zavrgla tudi ta nemški predlog.
V Jugoslaviji
bijeta odločilni boj centralizem in federalizem. .Radikali, ki so na vladi, bi se sicer radi s Slovenci in Hrvati sporazumeli, toda njihov politični in gospodarski zamisel države se od federalističnega tako razlikuje, da se končne rešitve boje. Zelo verjetno je, da sklenejo Slovenci in Hrvatje več ali manj zadovoljiv kompromis, toda končna preureditev naše države v federalističnem smislu je mogoča šele, kadar se srbsko ljudstvo otrese političnega gospostva belgrajske oligarhije in.se odloči za kakšno socialno ljudsko stranko.	,X.
■*■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■'■■ Nabirajte za tiskov, sklad „ Pravice" !
Tiskovni sklad : Na sestanku Delavske zveze, v Zabukovici se je nabralo za tiskovni. sklad »Pravice« 14 Din. t- K. F. je poslal iz Trbovelj 4 Din. — Uslužbenci
I. delavskega konsumnega društva nabrali 41 Din.
Proslava 1. mala.
I.	maj v Celju-. Ko so padalj prvi žarki solnca čez zeleno celjsko hribovje na mesto, je oznanjala želez, godba Celjanom novo vigred. Prihajalo je delavstvo. Eni praznično oblečeni; s cvetlicami na prsih in s ponosnim pogledom zavedajoči se, svojega praznika, so se zbirali pri »Belem volti«, kjer je bilo zbirališče kršč. socialistov. Drugi so prihajali v delovnh oblekah — kakor vsak dan in s povešenimi očmi, najbrže so se zavedali svoje nezavednosti in izdajalstva, ter odši na delo — na veliki praznik ! — Prišli so tretji, med njimi državni nameščenci, da izrazijo svojo solidarnost in se opravičijo, ker se vsled svoje službe ne morejo udeležiti proslave in manifestacije.
Točno ob 8. je prikorakala svirajoč železničarska godba k »Belemu volu« na vrt, kjer je tajnik Gajšek naznanil delavstvu vladno prepoved obhoda, proti čemur je delavstvo protestiralo. Naznanil je navzočim spored proslave in pozival na mirno in dostojno manifestacijo, da vidi oblast, da smo organzirana armada.
Godba je zaigrala koračnico in delavstvo se je samo formiralo v sprevod, ki je postajal med pohodom na Babno skozi mesto vedno večji. Ljudstvo je drlo na ulice, po katerih se je vil naš sprevod. Mrko so nas gledali nasprotniki in buržuazija, nas je pa navdajalo veselje in ponosni smo bili nad našim številom in prvo našo javno manifestacijo v Celju.
Sv. maše na Babnem se je udeležila velika množica ljudstva raznih stanov in kljub lepemu solnčnemu dnevu tudi kmetsko ljudstvo. Po sv. maši je tajnik Gajšek otvoril manifestacijsko zborovanje delovnega ljudstva, ki je bilo veličastno. Ob velikem odobravanju ljudstva so govorili tovariši : dr. Hodžar, Gajšek, Hranjek in en socialdemokrat iz Zagreba, ki je bil, kakor smo zvedeli, naročen od svojih sodrugov za njihovo zborovanje v Celju, pa se je, ko je videl našo manifestacijo, pridružil nam, menda v prepričanju, da je to »Marksova armada«.
Ob splošnem navdušenju je godba zaigrala »Lepa naša domovina«, nakar se je zaključila nadvse pričakovanje lepa in dobro izpadla naša dopoldanska majniška proslava, katera nam je vlila novega navdušenja za naše boje v bodoče, da uresničimo svoje ideje in načrte'med delavstvom, do združitve vsega jugoslovanskega proletariata pod zastavo naše krščansko socialne organizacije.
Na delo ! je bil naš trden sklep.
Popoldanske prijateljske zabave se je pa udeležila taka množica delovnega ljudstva iz mesta in okolice, da je bil veliki Janičev vrt docela napolnjen.
Čeprav smo slišali zadnje dni različne grožnje za našo veselic^, od nasprotnkov in tudi z »Orjuno« se je grozilo, je potekla naša popoldanska proslava brez vsakega incidenta in lahko so videli tudi naši načelni nasprotniki, kako lepo in veselo je tam, kjer prebivajo in se veselijo skupaj bratje v pošteni ljubezni. Proslavili smo tako lepo, -kot nismo pričakovali in razšli srno se poživljeni z novim navdušenjem pripravljeni na žrtve na novo delo za boljšo bodočnost.
Dev. Marija v Polju. Dne l. maja je naša organizacija slovesno proslavila. Ob 9. smo imeli sv. mašo, katere smo se polnoštevilno udeležili z godbo in zastavo. Nato smo imeli na vrtu Ljudskega doma shod, na katerem je govoril tov. Cvikelj. Vsi navzoči so ga z zanimanjem poslušali in so mu hvaležni, ker jim je govoril resnično iz srca. Želimo le, da nam ostane 1. majnik res vedno praznik, saj si ga je izbralo delavstvo samo ob najlepšem času.
France Žužek :	#
Položaj na občnem zboru »Delavske zveze".
Občni zbor »Delavske zv.eze« dne 10. maja 1923 se je izvršil lepo. Prisostvovalo je 60 odposlancev iz cele Slovenije. Spričo visokih potnih stroškov, ki so jih morali nositi ubogi nemaniči sami, je ta udeležba presenetila naše pričakovanje. In če smo videli na zboru celo zastopnico viničarjev iz Ljutomera ter zastopnika kmetskih delavcev iz Cvena pri Ljutomeru, potem nam dopoveduje ta dejstvo dovolj zgarno, kako se med vrstami delovnega ljudstva čuti globoka potreba po lastni močni, v svojih svojstvenih funkcijah neodvisni delavski stanovsko - politični organizaciji.
Eno. prednost je imel ta občni zbor pred vsemi, kar smo jih videli v zadnjih letih : Uddleženstvq, je kritično -incijativno segalo v debato in povzročilo, da so bili vsi storjeni sklepi občnega zbora sprejeti po dobrem pre-mislpku in stvarnem preudarku soglasno. Takih soglasnih sklepov na svojih zborovanjih, pogrešajo nekaj let sem tako materijhlistični socijalisti, kakor tudi komunisti. Zato je vsako njihovo delo izgubljeno že vnaprej :
Cepijo se in se bodo cepili toliko časa, dokler ne bo delovno ljudstvo prepuščeno na milost in nemilost brezobzirnemu kapitalizmu. A danes, ko je delovno ljudstvo pravzaprav že na robu te velike nesreče nedftglednh slabili posledic, ki bi zadele celokupno človeško družbo, danes se bo celokupno delovno ljudstvo zbralo kot ena sama nepremagljiva armada v krščanski stanovsko - politični delavski organizaciji, po kateri bo z enim samim silnim glasom kriknilo po pravici in gospodarski svobodi ter jo tudi doseglo.
»Ime »Delavska zveza za Slovenijo« mora biti zato znana po celi naši domovini. Usta vsakega, ki se pretežno preživlja od svojega osebnega (iz njegovega osebnega dela izvirajočega) zaslužka, morajo izgovarjati to ime, srce vsakega mora biti ponosno na to delavsko organizacijo. Vsak njen član mora biti obenem njen zaupnik, njen propagator in njen organizator, njen svetovalec in njen apostol.
line »Pravicax<, glasila krščanskega delovnega ljudstva, mora postati simbol in naprsni znak vseh ponižanih in razžaljenih, teptanih in zasramovanih. »Pravica« mora v temne podzemske rove, v zakajene.in zaduhle tovarne, v tesne prodajalne in mrzla skladišča. »Pravica« mora priti na vsako mizo ubogega kajžarja, bajtarja, viničarja in kmetskega delavca, na kovček posla, hlapca in dekle, na pisalno mizo zasebnega in državnega nameščenca. V »Pravici« se bomo spoznali medsebojno desettisoči slovenskih trpinov, v njej si bomo določali smernice, v njej se bomo navduševali za boje do končne zmage, v njej si bomo povedali, kje in kod se nam godi v nebo vpijoča krivica. Zato mora biti vsak član »Delavske zveze« naročen nanjo, vsak član njen dopisnik, vsak Član njen propagator.
Naslov : »Tajništvo Delavske zveze za Slovenijo, Ljubljana, Stari trg 2« mora biti vsakemu članu delavske organizacije kakor sladko ime skrbne matere. Na ta naslov naj se pošiljajo prošnje za intervencije, ta naslov deli nasvete in daje pojasnila, na tem naslovu se člani delovnih stanov zglašajo, kadarkoli jih zanese pot po službenih ali zasebnih opravkih v Ljubljano. Ta naslov je za delavsko organizacijo kakor telefonska centrala, po kateri beži na dan na tisoče besed iz kraja v kraj, ustvarjajoč iz programov dejstva in boljšo bodočnost.
Skratka : Osrednji aparat »Delavske zveze za Slovenijo« je od dne 10. maja t. 1. sem v redu in deluje. Stvar zaupnikov in pokretašev delavskega gibanja je sedaj, da se prebude' iz brezplodnega spanja pravičnih in da gredo takoj na uspešno delo vsepovsod, dobro zavedajoč se, da vstaja zarja za gorami, zarja, ki bo rodila kot otroško oko jasen dan, dan, na katerega bo delovno ljudstvo v enotni fronti strlo stoletne okove političnega in gospodarskega robstva in postalo enakopravno s soljudmi.
Zato pa je potrebno, da gremo na delo. Ne eden in dva ! Vsi ! Ker za vse trpine bijemo mi boj !
Inserirajte v „PRAV/C/“ !
Zadružništvo.
Kako pride konsumno društvo do potrebnega kapitala ?
Da more konsumno društvo prodajati svojim članom blago, mora dobiti za nakup blaga in za ureditev prodajalne potrebni kapital. Trgovec govori v tem slučaju o obratnem kapitalu. Od kod naj dobi zadruga potrebni obratni kapital ?
Vsak član, ki pristopi h konsumnemu društvu, plača delež. Deleži so pri naših konsumnih društvih precej nizki. Vzrok je ta, ker konsumna društva računajo z ljudmi, ki nimajo odvišnega denarja, da . bi ga vložili kot delež v zadrugo. Delavec živi iz roke v usta in tudi če se gre za primeroma .nizek delež, si vendar ta znesek težko utrga v svojem gospodarstvu in ga veže kot delež v zadrugi. Pa še drug važen vzrok je, da so deleži pri naših konsumnih društvih nizki. Ako bi bil delež visok, bi pristopilo primeroma majhno število čla-
nov. Pravijo pa. da je mnogokrat boljše veliko- malih ribic, nego par velikih rib. Vsekakor pa dobi zadruga iz deležev primeroma majhen kapital, ki pri današnjih cenah blaga ne zadostuje niti za majhno zalogo.
Pri francoskih konsumnih zadrugah je delež višji in je pred vojno na primer znašal najmanj 25 frankov. Olajšalo se je pa zadrugarjem, zlasti revnejšim, pristop k zadrugi na ta način, da so ob pristopu morali plačati vsaj desetino deleža t. j. 2.5 franka, d očim so ostali delež kasneje v obrokih vplačevali ali pa se jim je letni dobiček pripisoval na račun deleža. Ravno navedeni način bi bil zelo pripraven pri naših konsumnih društvih in bi tudi delavcem omogočil pristop h konjAifmfcimu društvu, ki ima višje deleže. Ob pristo|i*T'm^ bf delavec vplačal eno desetino deleža, ki pa sč potem -avtomatično povišava na ta način, da se na dolžni delež pripisuje čisti dobiček dotičnega člana. Pri angleških konsumnih društvih znaša delež običajno en funt t. j. približno 24 zlatih kron. Tudi pri' angleških konsumnih društvih je že od ročdalskih pionirjev običaj, da zadrugar delež plačuje v obrokih in mu torej ni treba položiti takoj pri vstopu v zadrugo cele vsote.
Drugi vir za obratni kapital konsumnega društva so pristopnina. Pristopnine uvedejo konsumna društva zlasti v tem slučaju, ako se je iz daljšega poslovanja društva zbralo že gotovo premoženje, na katerem so udeleženci vsi zadrugarji, tudi pozneje pristopajoči, do-čim se je premoženje zbralo iz poslovanja in nakupov članov, ki so v začetku vstopili. Da se napravi izenačenje, se določi v takem slučaju za pozneje pristopajoče člane gotova pristopnina, s katero se povečuje obratni kapital društva. Slaba stran te pristopnine je, da otežkočuje pristop vsem poznejšim članom, dasi bi morali po pravem zadružnem načelu pogoji pristopa za vse zadrugarje biti enaki, za one, ki so pristopili ob ustanovitvi, kakor tudi za pozneje pristopajoče.
Tretji vir za konsumna društva so lahko izposojila od članov. Dobra stran tega je. da ima član vsakokrat, ko gre kupovat v konsumno društvo, priliko naložiti tudi majhne zneske. Konsumna društva na la način jako veliko lahko store za malo varčevanje in njihovi hranilni oddelki so nekake čebelice. Uspehov glede varčevanja pri delavskih konsumih do se^aj ni bilo, to pa iz razloga, ker se delavska plača drži običajno na višini, v kateri je neobhodno potrebna za ohranitev življenja. Kakor hitro pa je delavska družina malo številnejša, se mora boriti celo z revščino. Slaba stran izposoji! od članov oziroma hranilnih oddelkov konsumnih društev je tudi v tem. da je skušnja pokazala, da je J za zadrugo vedno škodljivo, ako je v eni roki blagovna ' trgovina in hranilni oddelek. V takih slučajih ni blagov- j na trgovina tako solidna, zaupanje vlagateljev v hranilni oddelek navadno pade in hranilne vloge prenehajo.
Še drug način je, ki omogoči konsumnemu društvu j delovanje brez večjega obratnega kapitala to je, da j kupi samo blago na kredit *od veletrgovca oziroma od velcnakupovalne centrale, dočiin samo prodaja članujn le za gotov denar. Na ta način si moremo misliti celo konsumno društvo, ki začne popolnoma brez obratnega kapitala. Potrebno je seveda, da uživa vodstvo take zadruge pri veletrgovcu oziroma pri Velenakupovalni zadrugi zaupanje, da bo solidno poslovalo in blago sproti plačevalo. 'Tako je n. pr. eno iz največjih konsumnih društev v Evropi ki je že v 1. 1914 37.000 članov in imelo za 27 milijonov prodanega blaga v enem letu, to je Konsumno društvo v Baslu začelo poslovati brez obratnega kapitala, samo z vpisnino 3 frankov.
Še en način pridobivanja obratnega kapitala moramo omenjati in to radi tega, ker ga je uvedlo naše največje konsumno društvo, to je I. delavsko konsumno društvo v Ljubljani. 'To društvo ima v pravilih poleg deležev obvezno za vsakega člana še takozvano deležno rezervo. Deležna rezerva se tvori na ta način, da mora član puščati v društvu svoj delež na čistem dobičku. Višina deležne rezerve je lahko različna. 1. delavsko konsumno društvo ima deležno rezervo v višini petkratnega deleža.	dr.	—	s.
VABILO NA REDNI OBČNI ZBOR
Osrednje čipkarske zadruge r. z. z o. z. v Ljubljani, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 1». junija 1923 ob 10. uri dopoldne v spodnjih prostorih I. delavskega konsumnega društva v Ljubljani, Kongresni trg št. 2,
s sledečim dnevnim redom :
L Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1923 in sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 5. Dopolnilne volitve načelstva". 6. Volitev nadzorstva. 7. Prememba pravil. 8. Slučajnosti.
V slučaju, da bi navedeni občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom in na istem mestu, ki bo veljavno sklepal ne glede na število glasov.
France Žužek :
Dvoje opezšesj.
Kadarkoli se je moj rajni ded sprl z mojo rajno babico, in ni mogel zmagati, je zgrabil sekiro za vežnimi vratrni in je šel napravljat v gozd ali steblike drva, s katerimi je bila naša hiša do izpremembe »režima« založena za najmanj tri leta. V gozdu je. dobil poleg dela še vedno dovolj časa, da je, iztaknil kosje gnezdo, si zažvižgal poskočno pesem ter pozabil na brezpomembne preklarije. In kadarkoli postane kakemu evropskemu javnemu delavcu ob proučavanju perečih svetovnih vprašanj, v lastni domovini predolgčas in pretesno, se pripelje v Jugoslavijo na znanstveno ekskurzijo. Pri nas lahko nemoteno nadaljuje svoja razglabljanja, pregleduje razna ptičja gnezda in se zraven iz celega srca nasmeje ter gre zadovoljno domov, češ : E, še je luštno na svetu!
Tako nam je dal n. pr. Belgrad po izidu zadnjih zgodovinsko važnih volitev v narodno skupščino poleg vlade, sestoječe' iz ene same stranke, dvoje opozicij, sestavljenih iz več političnih skupin. Eno opozicijo vodi demokratska stranka s Pribičevičem in Davidovičcm na čelu, a drugo »revizionistični blok« z dr. Koroščcm, Radičem in dr. Spahom. Prva opozicija, ima interes na tem, da strmoglavi vlado čimprej, druga pa hoče vsaj trenutno do izvestnega časa pustiti tej vladi državno krmilo v rokah. Kaj sličnega ne najdemo v notranje - političnem življenju drugih držav. Čeprav pa izgleda cela stvar na zunaj smeha vredna, ima ta posebni pojav svoje globlje vzroke in razloge. Te si hočemo kratko ogledati, kar je za trezno presojanje trenotmfga političnega položaja v naši državi absolutno potrebno.
Demokratska stranka s priveski vred je torej na-prain sedanji homogeni vladi v opoziciji. Po zatrjevanju oficijoznih demokratskih glasil je ta opozicija celo najstrožja. Še več ! Svetozar Pribičevič je celo zagrozil, da bo dvignil proti vladi — upor, pozabivši pri tem, da bi ga utegnil doleteti najmanj enoletni zapor po rlonu 10. zakona o zaščiti države (obznane), katerega je skuhal on sam s tovariši zoper delovno ljudstvo. Dobro ! To je eno. Drugo pa vemo mi in cela jugoslovenska javnost : Demokratje so najhujši centralisti in najzagrizenejši nasprotniki vsake zakonodajne avtonomije. Oni enostavno zanikajo hrvatsko in slovensko vprašanje, zanikajo obstoj hrvatskega in slovenskega naroda, trdeč, da smo s Srbi vred vsi skupaj »Jugosloveni«, misleč pri tem, da se bomo Hrvatje in Slovenci tekom par rodov —. posrbili. Mi vemo dalje, da se za tem »jugoslovenstvom« skriva samo pohlep po oblasti in po milijonih, ki naj bi jih plačevalo delovno ljudstvo. A to je poglavje .zase; Skratka : Demokratje so v opoziciji, ker jim je sedanja vlada premalo centralistična. Oni. hočejo centralizem izvesti s »črno roko« »Orjurto«, četaši, z bombami iri strojnicami. Taka opozicija je izgubila bitko že vnaprej. Simpatije delovnega ljudstva cele države ne bodo na njeni strani. Temu sc hoče miru in sporazuma, reda, kruha in pravice. Demokratje bodo pri prihodnjih volitvah tepeni še bolj kot dne 18. marca t. 1.
Druga opozicija hoče izpremembo ustave v avto-
Dr. P. A. T.
Socializem in vera.
Razvojna teorija g. Zvonimirja Bernota.
Vslcd neke pomote v upravi »Napreja« nad dva meseca tega časopisa nisem dobil v roke. V tem času je pa dne 11. marca 1923 izšla tudi Marksova številka »Napreja« in v njej članek »Marksova glavna zasluga«. V tem članku je neznan autor (podpisan vsaj ni nobeden) razpravljal tudi o razvojni teoriji, .kakor jo razumemo katoličani in se je ob tej priliki tudi mene spomnil. Ker iz omenjenega razloga nisem do danes za to zvedel — ko sem pregledoval naknadno poslane zaostale številke — zato naj čislani bravci »Napreja« oprostijo da tako pozno odgovarjam.
»Naprej« z dne 11. marca 1923 torej piše takole: »Frančiškanski pater (sledi moje ime) n. pr. veruje prav tako neumno učenjaku Pasterju (Pasteur), kakor svetemu pismu : čita besedo, vsebine pa ne razume (ali noče razumeti ?). Razvoj skuša vreči s Pasterjevim do-dokazom, da se nič živega ne more roditi iz neživega ; zato misli, da je dokazano, da je bilo vse, kar je živega na svetu, rojeno iz popolnoma enakih starišev in da so bili prvi stariši narejeni umetno, čudežno. I, seveda se ne more nič živega roditi iz neživega toda rojstvo vendar ne pomeni razvoja ! Na tak način učeni patri ne bodo smeli zlorabljati znanost, kajti že pastirčki vedo, da je rojstvo akt ehe same generacije, razvoj pa akt milijonov in milijonov generacij«.
Predvsem moi;am tu ugotoviti, da nikdar in nikjer nisem skušal vreči s Pasteurjevim dokazom razvoja, ker razvojno teorijo* sam priznavam. To je jasno in razvidno vsakemu, kdor zna čitati, bere naj le »Pravico« z dne L, in 22. februarja 1.1. »Naprej« oziroma autor tistega članka se torej moti. Svetoval bi za to uredništvu »Napreja« naj se v stvari, o kateri pišejo preje sami poduče. Sigurno je namreč njim »Pravica« enako in celo ceneje na razpolago kakor meni »Naprej« ter »Socializem in vera«. Le na tak način bo resna polemika omogočena. S Pasteurjevim dokazom sem hotel ovreči le razvojno teorijo g. Bernota, ne pa razvojno teorijo sploh. Da sem jo pa tudi v resnici ovrgel bo slehrni lahko spoznal iz naslednjega.
Razvojna teorija g. Zvonimirja Bernota
•
V svoji knjižici »Socializem in vera«, opisuje g. Bernot svojo razvojno teorijo doslovno takole : Kje je začetek življenja ? Zemlja je bila prej vroča, tako da ni bilo nikako življenje mogoče na njej. S časom se je ohladila in dobila sedanjo skorjo na površini. Zemeljska skorja se je nozneje še izpreminjala. Bilo je več revolucij. Potresi so tndi male revolucije, večinoma v zvezi z bljuvanjem ognjenikov, ki je v sredini zemlje. Na površini se je pa skorja zemlje vedno bolj ohlajevala in se vsled tega tudi izpreminjala. Pare so se zgostile in bila je voda. Če bi ne bilo ničesar druzega, voda sama izpreminja zemeljsko skorjo zelo hitro in temeljito, posebno še v zvezi s solnčno toploto in zimskim mrazom. Izdolbla je doline, razdrobila je kamenje, razustila je razne snovi. Nastala so močvirja in se zopet posušila. Nič nemogočega ni, da so pri teh izpremembah zaživele prve rastline, prabitja,
praživali. Takoj, ko imamo prvo bitje, ki raste in se množi samo po delitvi, kakor bakterije, takoj imamo že tudi začetek razvoja vseh živih bitij. (Podčrtano od mene). Ni nemogoče niti ni čudno za tistega, ki je z nami gledal ves ta prečudni svet živih bitij in rastlin. Pa če je to mogoče, če torej verujemo, da je življenje vzklilo na zemlji samo po sebi, (podčrtano od mene) ko se je o-hladila ... (Socializem in vera p. 57—59). To' je nauk g. Bernota o razvoju v splošnem, posebej, glede človeka pa pravi: »Lahko je dokazati, da je človek soroden opicam ... Poglej si različne narode! ... Pri mnogih narodih pa najdeš čeljust tako dolgo, da se spomniš nehote na živalske gobce. Še dandanes imamo narode, ki so v okostnjaku popolnoma podobni opicam. (Soc. in vera p. 48, 49) Da ne bo kakega novega nesporazumljenja, naj na’ kratko povzamemo vodilne misli razvojnega nauka g-Bernota :
1.) Življenje na zemlji je vzklilo samo po sebi, to se
pravi : vsled ohlajevanja zemlje potom vode so se vršili potresi in vsled tega gibanja so se iz mrtve zemlje in vode razvila živa bitja i. t. d.
2.) Človek je nastal iz opice.
Kaj pa pravimo k temu mi katoličani?
Glede prve točke pravimo : Svetovnopriznani učenjak Pasteur je s fizičnim eksperimentom dokazal, da ie_ nemogoče, da bi iz neživega, mrtvega bitja nastalo a'1 vzklilo katerokoli živo bitje. To ve dandanes vsak srednješolec. (Glej Pravica z dne 1. februarja 1923.)
Glede druge točke pa priznavamo sicer tudi mi, da je konečno možno, da se je telo človekovo razvilo iz telesa opice, četudi to še ni dokazano, nikakor pa ne duša-(Glej »Pravica z dne 1. februarja 1923.) Tudi mi prizna-
*
nomistično - federalističnem smislu, trdeč in dokazujoč, da se država ne bo uredila poprej, dokler ne bodo Hrvatje in Slovenci kot posebna naroda v tej državi popolnoma enakopravni s Srbi kot tretjim državnim narodom. Naravno, da ima opozicija revizionističnega bloka inte-yes na tem, da se potisne demokratska stranka, ki je 'zmed vseli najbolj centralistična in nasilna, v državi za-, enkrat v ozadje, pri prihodnjih volitvah pa ob zid, kakor Je bila strta n. pr. samostojna kmetijska. Drugi interes ^ opozicije pa obstoji v tem, da ima vladne vajeti v rokah radikalna stranka, predstaviteljica srbskega naroda. Tako je na zunaj jasno dokazano, da v centralistični kraljevini SHS pravzaprav igrajo odločilno vlogo samo Srbi, dočim so Hrvatje in Slovenci brez političnih pravic. Na drtiKi strani pa kaže radikalna stranka voljo za sporazum jncd Srbi, Hrvati in Slovenci. Ako je ta volja dobra in iskrena, bo do sporazuma prišlo. Radikali predstavljajo srbski narod, Radičevci hrvatskega, a SLS slovenskega. Ldino te tri stranke so sposobne za izpeljavo sporazuma.
" tistem hipu pa, ko radikalna stranka sporazum odkloni, Pade tudi radikalna vlada, kajti revizionistični blok ji 'ahko izspodmakne vladni stol vsak trenotek. V tem slu-CaJU bo dokazano, da je država brez sodelovanja Slovencev in Hrvatov nemogoča, razim pod bajoneti. Druga °Pozicija orje torej globoko. Njej ni za vlado in njene do-,rote. Ona hoče revizijo ustave in sporazum. V kolikor i° vlada revizijo in sporazum pospeševala, v toliko ne dobivala polen pod noge. V nasprotnem slučaju pa bo frčala čez noč. Mislim, da je taktika revizijonističnega ' "loka izborna. Treba jo je le razumeti. Ta opozicija je I P° srcu delovnega ljudstva, ki ji bo ohranilo srce in glasove. Pozabiti seveda ne smemo nikdar : Cilj je dober in 1 eP- a pot do njega strma, težka in dolga. Kdor vztraja, j Pride na vrh. In delovno ljudstvo bo vztrajalo, ker mora ! ^trajati.
Prosveta.
Občni zbor »Krekove mladine« se vrši v nedeljo ne 27. t. m. ob 9. uri dopoldne v zborniški dvorani mesteca magistrata s sledečim dnevnim redom : 1. Otvoritev in pozdrav predsednika tov. h'. Kordina ; 2. Odo-ntev zapisnika ustanovnega občnega zbora in volitev erifikacijskega odbora ; 3. Poročilo odbora ; 4. Poročilo Nadzorstva; 5. Odobritev računskega zaključka ; 6. Prejetje poslovnika : poroča tovariš Andrej Semenič ; ■ Referat : naloge kršč. socijal. del .mladinske organiza-'Je ; poroča tov. Cvikelj ; 8. Volitev odbora, nadzor-' va in razsodišča ; 9. Slučajnosti. — »Krekova mladina« stoji nasproti velikim nalogam. Občni zbor mora podvo-j*ti njene sile. Zato bodi vsem članom in članicam ude-ežba dolžnost.
. Pota »Delavske Mladinske oganizacije«. Leto dni ® minilo, ko se je prvič sestala krščansko socialna dc-f'efS^a [nkuJiiia, t';i naorje celino. Trudapolen je bil za-drugo sc bo sestala 24. maja 1923, pregledala bo n,i ■ s^f)je c'el° hi si določila smernice za bodoče
ltJejstvovanje.
se zbere nekaj ljudi, iz katerih se bo lahko sedaj rekrutiral kader za krščansko socialno delavsko mladinsko gibanje. Priredilo sc je dokaj sestankov, predavanj, diskusijskih večero^ in za privlačnost nekaj predstav in zabav. Predno se začne v širšem obsegu, je treba priprave. Vsak arhitekt si bo najprvo ogledal teren, potem bo šele začel z načrtom, še pred načrtom pa s; bo napravil tloris. Dosedanje delo naše organizacije je bilo izdelava tlorisa za končnoveljavno usmeritev dela. V tretjem odstavku je bilo omenjeno o ovirah in mržnjah na-pram »Krekovi mladini«, povdarim, da bomo šli kijub zaprekam kot smo šli dosedaj, tudi naprej preko k namenu, ki ga ima organizacija.
• Po preobratu je zadobilo delavstvo odločilno moč, da bo razvoj šel še dalje, s tem moramo računati, če računamo s tem, potem ne smemo pozabiti, da mora imeti delavstvo močno strokovno organizacijo, katera je pa, če nima naraščaja, obsojena na hiranje ali pa pride sčasoma v zaostajanje, če nima od zadaj svežega duha in moči. To je bil in je pogon za krščansko socialno delavsko mladinsko organizacijo. Namen te organizacije pa je, poskrbeti za naraščaj delavskim strokovnim organizacijam.
Delavstvo je postalo odločilen faktor, da bo pa kot tako kos svoji nalogi, mora biti trdno organizirano v strokovni organizaciji katere sigurnost bo pa izražena samo z naraščajem, katerega je treba vzgajati v mladinskih strokovnih organizacijah. Ta naloga in značaj pade za nas na »Krekovo mladiho«, katera bodi matica delavskega mladinskega strokovnega gibanja. Od nje morajo pejati niti do zadnjih plačilnic poklicnih strokovnih zvez. Za uspešnejše delo se mora mladinska organizacija organizacijsko izpeljati po strokah. Pri skupinah in pla-čilnicah se morajo osnovati mladinski odseki, ki so neposredno prideljeni »Krekovi mladini«.
Iz gorenjega je razvidno, po katerili potih bo šla »Krekova mladina«. Začetkoma bo seveda težko in se bodo pojavile težkoče, katere pa ne smejo biti ovira ali zadržek. Treba je volje in delo bo uspelo. Polje, ki se ga bo s tem načelo je hvaležno, dela obilo in če btf to delo pravo, bo rodilo tudi obilo sadu, ne samo za delavstvo, strokovno organizacijo, temveč tudi za splošno prero-jenje v »Krekovem« duhu.	Gustelj	Cvikelj.
Ob tej priliki povdarjam : saj nekoliko si predočimo -se	Potezah	dosedanje delo in ozračje, v katerem
Je morala gibati še popolnoma mlada organizacija.
inu	s‘ccr zato’ ker se Pravi, čas
p 11 '» Pa, kar moramo čeprav neradi pribiti, da se je ^Potrebna organizacija ovirala na vse načine. Naj o-g (’stc vs>< ki bi se čutili prizadeti, ker rte morem dru-^ ee, kot da tudi o izrečenih ovirah izpregovorim. Upam, Se ,S> tCI” Pr'P°morem .k medsebojnemu podpiranju, saj dj] večkrat povedalo, kakšen namen ima delavska mla-Vui » orKan'zac'Ja in katerih sredstev se bo posluže-Hiet-’ p'1 Pa se mora konstatirati, da se ni hotelo razliko .n' vse v redu, tega ni in ne bo nikdo trdil, ‘r ,)a ^ to opazil, naj bi sc udeležil dela in tako z na-„ totn ali delom pomagal nedostatke odpraviti. Bilo je obin?.100- stavile so se ovire, delale zapreke in izrekale Žev'ii *VC’ katerih bi se niti naši nasprotniki ne poslu-
|Jo preteklem letu se je v glavnem delalo na to, da
Med brati in sestrami.
Vevče. Tukajšnji socialni demokrati so sklicali za nedeljo 13. t. m. javen shod, na katerem naj bi sc izvolilo zaupnike-k pogajanjem. To je bila lepo premišljena nakana, ker pri pogajanjih niso uspeli, da bi, če bi se zaupniki nemoteno izvolili lahko rekli, da so to edino pravi in polnomočni zaupniki. Na ta način so hoteli položaj izkoristiti za sebe na račun delavstva.
Pojdimo k stvari. Shod je bil sklican. Ker je bil javen in so bili pozvani je samoposebi razumljivo, da so se ga udeležili tudi naši člani,.
Pri volitvi predsednika je L41 izvoljen tov. Kukovca predsednik tamošnje naše skupine. Prvi je poročal so-drug Svetek.
Spoznal je položaj in ubral takoj drugo smer. Dobili pa so vsi nasprotniki z SvetekOm zasluženo pojasnilo o 1 celi zadevi.
Shod napovedan in sklican od soc. demokratov se je prelevil v lep shod krščanskih socialcev katerim je »Delavec« grozil, da jih bo kafra vzela. Smo Vam že večkrat povedali, da ne hodite v Vevče, ker ne bodete nič opravili, če pa hočete biti'bogati z blamažami potem pa le še večkrat. Poljčani imamo kaj radi neprisiljeno in brezplačno zabavo.
Ježica pri Ljubljani. V »Pravici« še menda ni bilo dopisa iz našega kraja, zato pa naj zvedo tovariši iz drugih krajev iz pričujočega dopisa, kako je z našim po-kretom na Ježici. Zadnje državnozborske volitve so pokazale. da je bilo ravno delavstvo — zlasti tovariši železničarji — tisto, ki je prineslo SLS na Ježici tako lep volilni izid. Kršč. socialnega delavstva je torej na Ježici primeroma lepo število, kljub temu pa še vedno nima svoje, skupine JSZ. Deloma smo organizirani pri različ-
v	—--------------------------------- _____
f, o razvojno teorijo, celo to priznavamo, da je možno. Q 11 se človes Isa sevorln i
tja ,7	 ,
}1 se človeško telo potom razvoja razvilo iz opičjega seveda ne), samo eno napako imamo, namreč to,
ila, (	.	..... , _________
*0v?e in romantične štorije o postanku človeka in nje-tegaCni s°rodstvu z opicami ne verjamemo, dokler nam čin ,danost ne dokaže. Dokazati bi mogla to'na tak na-fclen *J' našla vmesne člene, ki bi bili nekako prehodni du n-,T1ec*v0Picami in ljudmi. Moderna znanost pa, ne samo dejst'na^a nobenih vmesnih členov, ampak je dokazala Sesav°’ da človek sploh nima prednikov. Dočim večina k°v vCc‘v iz sedanje dobp pokazuje dolge vrste predni-kaže v .ciarni dobi, se človek hipno in neposredno po-Vil, j dilnvialni dobi, ne da bi poznali katerega njego-števu rc!arili*' Prednikov (W. Branko). Znanost ne na-°semnn'Ž manj kot trideset plemen okamnelih praopic in Dane v1St plemen okamnelih pravih opic, ki leže zako-nim del feiTle^s^''1 Plasteh, toda med domnevnim skupaj vez >rn in današnjim človekom ne najdemo niti ene-dalo m!*.riKa člena. (Ziitel). Veliko veselje je sicer zavla-dertaln Privrženci opičje teorije, ko so našli v Nean-
1.	]8‘99 Pri Diisseldorfu, potem 1. 1891 na otoku Javi in skem i Vj ne*<* votlini Pri Krapinskih toplicah na Hrva-vali d ' . • kose stari kostenjakov, o katerih so domne-da nainr VH.r^° vmesne člene med opico in človekom. To-njaki t1a,Vej, raziskavanja so dokazala, da so to kost-^arsikatl^ ^udi’ ki nnajo lobanje, na katere bi bil dne 2? f \n vr°Pejec lahko ponosen«. (Glej Pravica z febrarja 1923.)
vi*Jimo ^ m kra^° Povzamemo vsa ta izvajanja tedaj Sa nirrnm ,i? .?e ,>>rv*aprej« (ker za tako neznačajnega &°vori nii'ni«a il. ?' mogel misliti, da vedoma drugače Plbt’ kakor misli, kajti to slednje bi bilo laž)
nili naših skupinah v Ljubljani, veliko pa je naših tovarišev, ki iz malenkostnih razlogov še ne marajo vstopiti v JSZ. Te tovariše pa bo treba na vsak način pridobiti, da s svojim pristopom v naše strnjene vrste izpričajo svojo načelno pripadnost. — »Pravica« je bila doslej še jako malo razširjena, za prvi maj pa je eden naših agilnih tovarišev nabral 5 novih naročnikov. Upamo, da pridobimo še novih, ker smo prepričani, da je tisk za nas to, kar orožje za vojaka. — S kršč. socijalnim pozdravom.
Delavec.
Trbovlje. V nedeljo, dne 27. t. m. se vrši v Društvenem domu shod in ustanovni občni zbor Delavske zveze. Shod se vrši pop. ob 4. uri. Tovariši, zadnji čas je, da se začnemo gibati tudi mi, da napravimo enkrat za vslej konec slepomišenju in frazam s katerimi nas nasprotniki pitajo. Zato v nedeljo vsi zavedni proletarci na shod Delavske. zveze
Griže. Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem vsem tovarišem darovalcem za nabraijih 313 Din., katere sem prejel v času moje bolezni. Prav posebna hvala profesijonistom in uradnikom.	‘ Šprager Alojz.
Strok, zveza rudarjev.
Kočevje. Pristopilo je zopet lepo število članov v našo Strok, zvezo, kar je dokaz da tudi v Kočevju ne marajo demagoštva in praznih obljub raznih Stefanovičev in takih tičev. Vsak zaveden delavec rudar ve, da je danes njegovo mesto edinole v strok. Zvezi rudarjev, kajti, ona je tista, ki ne samo govori ampak tudi dela za pravico in boljšo bodočnost rudarja. Zato vsi v Strok, zvezo rudarjev. Naj. živi strok, zveza rudarjev kot prava zaščitnica bednih in zatiranih. — Rudar iz Kočevja.
Trbovlje. Občni zbor Strok, zveze rudarjev je sklenil, da se od 1 jun. t. 1. zviša članarina od 3 Din. na 4 Din. mesečno. Skupine prosimo, da to vzamejo na znanje ter se strogo po tem ravnajo. Pomisiliti je treba, da organizacija brez zadostnih sredstev se ne more uspešno boriti in tudi ne braniti pravico svoiih članov.
Trbovlje. V nedeljo, dne 13. t. m. se je vršil I. redni letni občni zbor Strok, zveze rudarjev. Zastopane so bile skoro vse skupine. Od centrale se je občnega zbora udeležil glavni tajnik tov. Cvikelj.
Ob 10. uri je otvoril predsednik tov. Keše občni zbor ter ugotovil sklepčnost. Tov. Kukman poda tajniško poročlo, ki je bilo izčrpno, med drugim je poudarjal, da se je imela Zveza boriti z raznimi težkočami. Vzrok temu je bil sledeči : Zveza ni imela zadosti sredstva in dugih k poslovanju potrebnih stvari, vendar je kljub tem napredovala. Iz poročila tov. blagajnika je bilo razvidno, da Zveza s sedanjimi prispevki ne more tako delati kakor se to zahteva. Vsled tega se je sprejel predlog tov. Jorana,,naj sc zviša članarina od 3 na 4 Din. mesečno.
Nato se je prešlo na volitev načelstva, nadzorstva in strok, odbora. V načelstvo so bili izvoljeni Kukman T'd., predsednik, Trbovlje ; Karat Ferdo, podpredsednik, Zagorje ; Jordan Avgust, blagajnik, Trbovlje. Odbornki : Keše Stanko, Hribar Anton. Fliscli Viktor. V nazorstvo so bili izvoljeni : Križnik Filip, Hribar Anton. Za strok, odbor, ki se mora v najkrajšem času sestati, bodo skupine še svoje delegate določile. Ob 2. uri popoldan se je lepo uspeli občni zbor zaključil.
I Trbovlje. V nedeljo, dne 3. junija ima Strokovna j Zveza rudarjev skupina I rbovlje v prostorih društve-i nega doma člansko zborovanje in sicer popoldan ob
4.	uri. 1 cina : mezdno gibanje. Poživljamo. Poživljamo | vse člane, da od tega zborovanja vsi člani sigurno ude-1 leže.
Velenje. V nedeljo, dne 3. junija ima skupina strokovne zveze rudarjev člansko zborovanje v gostilni g. Valenčaka in sicer ob 10. uri zjutraj. Ker je to zborovanje silno važno za vse člane, prosimo, da se tega vsi člani gotovo udeleže. Poročevalec pride iz Trbovelj.
ko trdi, da skušam zavreči razvoj in razvojno teorijo s Pasteurjevim dokazom, da se nič živega ne more roditi iz neživega.'1 Kajti s Pasteurjevim dokazom sem hotel samo ovreči trditev g. Bernota, da je življenje na zemlji vzklilo samo po sebi. In ta je tudi ovržena, čeprav je Napreju to morda neprijetno. Stvar okusa pa je seveda, če so gospodje tovariši g. Bernota s »tako« znanostjo zadovoljni.
2.) Moti se Naprej, ko pravi, da ne priznavam razvojne teorije, kajti iz ravnokar Povedanega je razvidno, da razvojno teorijo v polni meri priznavam, seveda takega razvoja, kakor ga uči g. Bernot, ne priznavam. Nič živega se žal kljub g. Bernotu ne more roditi iz neživega.
3.) Moti se »Naprej« ko trdi, da frančiškanski pater (sledi moje ime) neumno veruje Pasteurju, ker pravtako mu veruje tudi čankar v Napreju. Kljub temu namreč, da je g. Bernot v svoji knjižici Socijalizem in vera »dokazal«, da je življenje na zemlji vzklilo samo po sebi, vendar g. člankar bolj veruje Pasteurju kakor g. Bernotu in v svojem članku priznava : Seveda se ne more nič živega roditi iz neživega. In ravno za to je pri celi stvari šlo !
Navzlic temu, da preudarja Naprej z dne 21. decembra 1921 : Sovražnik naroda je nevednost, in kljub temu, da beremo v Napreju z dne 17. maja 1923 : Največji sovražnik proletariata je nevednost, vendar pa to lepo načelo, kakor je videti, ne gre k srcu ne Napreju in še menj g. Bernotu, kajti onadva žal je ne preganjata... Ne morem si kaj, da ne bi sklenil z besedami reklame, ki jo dan za dnem lahko beremo v Napreju : »Vsak, kdor hoče vsaj »deloma poznati« socializem in biti »socialist« naj čita knjigo (g. Bernota): Socializem in vera«.
Brencelj.
Rubinstein in Beetliovenova sonata.
O Antonu Rubinsteinu, velikem pianistu (1829— 1894), pripoveduje dr. W. Kienzl tole :
Bilo je v Gt‘adcu. Rubinstein je nekoč Beethove-novo sonato očarujoče igral. Težko je sopel, ko je šel s podija, čelo mu je bilo potno, ko je stopil v sobo umetnikov. Molče sp je zavil v svoj težki kožuh in si je nažgal cigareto, da pomiri razburjene živce. Vse njegovo telo se je treslo, mir je hotel, samo mir. Nekateri glasbeniki, tudi jaz med njimi, smo v nem e n spoštovanju stali okrog njega. Tedaj pristopica s sladko se smehljajočim obrazom majhna starikava dama k izmučenemu levu, bila je grofica I. V obrabljenih frazah mu je izrazila svojo pohvalo in mu čestitala, potem se je pa znebila besed, ki jih ne bom nikdar pozabil : »Čudovito, prekrasno ! Posebno ta Beetliovenova sonata. To igra namreč moja hčerka tudi prav lepo !«
Rubinstein, ki je grofici ponovno dobrohotno prikimal, je rekel izredno flegmatično in z izbrarto dvor-ljivostjo : »Zelo mi je žal. če bi bil to vedel, bi bil pa drugo igral«. Samo pritajeno smejanje je bilo slišati.
Razcapani vojak.
V drugi vojski v Italiji je komandiral leta 1802 Napoleon, tedaj prvi konzul francoske republike. Neki nezadovoljen vojak mu je pokazal svojo razcapano obleko in je s čemerninTobrazom zahteval novo.
»Kaj ti pa pride na misel!«, mu reče Bonaparte, »druga obleka bi skrila vse tvoje rane in ljudje bi mislili, da si rekrut!«
Vojak je bil seveda takoj potolažen, in je bil rajši v cunjah kakor pa, da bi ga smatrali za rekruta.
To dogodbico bi dajali lahko tudi v odstavek »Ponos«.
Javen političen shod D. Z. za Slovenijo se vrši V nedeljo, dne 27. t. m. ob 4. uri popoldne v Trbovljah društvena dvorana. Tovariši vsi na delo ! Tajništvo D. Z.
Vueenje zgoditaka sreeaka lutrije za »Doni PrvoŽ zagrebačkog društva« imade se obaviti zaključkom sjed-nice gospode protektora dne I. juna ove godine. Ušli jed. toga umoljavaju se sve trgovačko - obrtničke komore, gradska. trgovišna i opčinska poglavarstva kao što i P-n. gg. protektori, počasne gospodje, veleindustrijalci, ve-letrsci, trgovci i svi, koji imadu srečke, da najkasnije do 25. maja ove god. pripošalju obračun srečaka na društvenog predsjednika Josipa F. Opavu, Zagreb, Nad-biskupski trg 11. i. Tko do 25. maja ne pošalje obračun-smatrati če se, da je dotične srečke pridržao na svoj račun te če se za iste potraživati isplata u novcu.
Srečke sc prodajajo v tobakarnah Petra c. 53, Hr-vatski trg in Kongresni trg 3.
za 20 K. avstrijski cekin 3.40 din,
Ljudska posojilnica v Ljubljani je imela svoj letošnji občni zbor 30. aprila 1923. Iz poročila načelstva je razvidno, da je zavod v preteklem letu lepo napredoval in da uživa vsled svoje likvidnosti in točnosti vedno večje zaupanje med ljudstvom. Dasi so v preteklem letu trpeli vsi denarni zavodi vsled občutnega pomanjkanja gotovine, to pomanjkanje ni zadelo Ljudske posojilnice, ki je vedno redno in brez ozira izplačevala vsako vsoto. To ji je bilo le na ta način mogoče, ker je imela vseskozi likvidnost zavoda pred očmi. Posledica tega je bila, da je rastlo zaupanje ljudstva v njo. Od vseli strani so se obračali nanjo s prošnjami za kredite, ki jili je po potrebi tudi dovoljevala. Posebno svojim dosedanjim strankam je šla tozadevno na roko in ugodila vsem njihovim upravičenim željam. Posebno se to razvidi iz stalnega naraščanja hranilnih vlog, ki so se v letu 1922 povečale za 22 milijonov kron, tako, da so znašale koncem leta 1922 že nad 116 milijonov. Pomanjkanje gotovine na denarnem trgu pa Ljudska posojilnica ni izrabila v svojo korist, temveč je gledala vedno na to, da je dovpljevala svojim članom kredite pod kolikor mogoče ugodnimi pogoji, kar je zopet nemalo pripomoglo do vsestranskega zaupanja in naklonjenosti.
Od čistega dobička v letu 1922 je dodelila večino t. j. nad 126 tisoč kron. dobrodelnim namenom, pred vsem, našim karitativnim in prosvetnim organizacijam. Dovolila je med drugimi družbi sv. Elizabete v Ljubljani K 12.000.—, Vinccnčijevi družbi za prostovoljno oskrbovanje siromakov v Ljubljani K 15.000.—, Škofijskemu društvu za varstVo sirot v Ljubljani K 6.000—, ljubljanski dijaški in ljudski kuhinji K 2.000.—, duhovskemu podpornemu društvu K 2.000. —, ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu K 1.000. mladinskemu domu na Kodelijevem K 6.000.—, Vodstvu Mari-janišča K 5.000.—, Lichtenthurnovemu zavodu K 5.000.—, Hiralnica pri sv. Jožefu v Ljubljani K 2.000.—, društvu za varstvo vajencev K 1.500.—, Kat. društvu rok. pom. K 1.500.—, Odseku kat. starešinstva za podpiranje viso-košolcev K 3.000. Salezijanskemu zavodu na Rakovniku K 2.000.—, Stolni cerkvi v Ljubljani K 10.000.—, župnemu uradu Marijinega Oznanenja v Ljubljani K 10.000.— Cerkvi sv. Jožefa K 4.000.— i. t. d.
Iz bilance sc razvidi, da je Ljudska posojilnica jeden največjih in najstarejših denarnih zavodov, ki je vedno podpiral naše karitativne in prosvetne ustanove ; zato se ta zavod lahko povsod priporoča.
Jugoslov. strok, zveza.
Ustanovni občni zbor Strokovne zveze cestarjev,
se vrši v nedeljo dne 27. t. m. ob 10. uri dopoldne v Celju, v vrtni dvorani pri Belem volu s sledečim dnevnim redom :
1. Poročilo sklicateljev. 2. Odobritev novih pravil.
3.	Odobritev poslovnika. 4. Volitve vodstva in zastopstva. 5. Slučajnosti.
Ustanovnega občnega zbora v Celju, naj sc udeleže tudi oni cestarji iz Slovenije, ki ne bodo morebiti prejeli okrožnice in vabila sklicateljev. Pridite, da ustanovimo svojo strokovno organizacijo, katero bomo vodili sami, ker potrebo in važnost iste, je gotovo dosedaj spoznal vsak. Občni zbor, določi tudi sedež in centrale.
Pripravljalni odbor v Celju.
KUPUJTE PRAVICO !
»Pravica se dobi v prodaj v sledečih ljubljanskih trafikah :
Šterkovič, Dunajska cesta. — Šoukal, Pred škofijo. Sitar, Florjanska ulica. — Bič, Ambrožev trg. — Jeler, Krakovski nasip. — Posamezna številka stane 1 Ninar.
Čevlje kupujte z znamko »Peko« tovarn Pete' Kozina & Ko., ker so ti priznano najboljši. Glavna zaloga Ljubljana Breg 20, na drobno Aleksandrova cesta !•
Vaše blagorodje!
Kdor hoče imeti dobro slikarsko delo s pristnim blagom, naj st obrne na naslov
Fr. P. Stare, slikarski mojster
Ljubljana, Florijanska ulica.
v Ljubljani
(v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo)
obrestuje vloge brez odbitka po
Stanje hranil, vlog nad 120,000.000 K
amr Ustanovljena ieta 1911.
Hranilnica kmetskih občin
Dunajska cesta št. 38 v hiši Zadružne zveZ* nasproti »Bavarskemu dvoru".
Hranilnica kmečkih občin sprejema in obrestuje lir«' nilne vloge po
VREDNOST DINARJA.
Curih 22. V. Dinar je notiral danes na tukajšnji borzi 5,80.
Ljubljana 23. V. V ljubljanskih bankah si dobil danes za 1 liro : 4.53.—, za 1 dolar : 93.50 94, za I č. k. 2.85,— za 100 a. k. 0.1340.—, za 100 mark 0.1650,— za
In ne tuje Importlrano!
VALENTIN VOJSKA, pleskar in ličar
Ljubljana, Cerkvena ulica št. 11
se priporoča slavnemu Občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela.
DELO SOLIDNO!	CENE	ZMERNE!
KNJIGOVEZNICA, KARTONAŽA IN GALANTERIJA
MIROSLAV BIVIC
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29
se priporoča slavnemu občinstvu ter p. n. tvrdkam za cenj. naročila vseh v to stroko spadajočih del.
VELIKA ZALOGA ŠOLSKIH MAP, NOTEZOV IN BLOKOV.
Cene nizke I Postrežba točna I	Delo solidno!
Rentni in invalidni davek plačuje od 1. julija 1922 daljo hranilih sama. — Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema K0 gotov denar ter se obrestovan-je ne prekine.
Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani je pupilarno varen zav<>“ v katerega nalagajo kr. sodišča denar mladoletnih. Njeno p° slovanje je pod nadzi rstvom posebnega komisarja kot zastoj nika pokrajinske uprave v Ljubljani. Posojila daje na zemljišč* občinam in korporacijam na amortizacijo.
I. delavskega konsumnega društva v Ljubljani,
kateri ne kupuje vseh svojih potrebščin pri zadrugi.
Vsak naj sl ogleda našo manufakturno za-i logo in naj se sim prepriča, da je najbolje kupiti pri lastni zadrugi bodisi v Ljubljani ali njenih poslovalnicah na deželi.
Namesto, da bi krepili svojo lastno Taki člani utrpe dvojno škodo: Pr-organizacijo, nosijo denar mnogokrat | vič plačajo enako blago dražje, dru-v žepe svojih nasprotnikov. ifr gič zgube 3% blagovni popust.
Odgovorni urednik Dr. Andrej Gos**'
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani,
Izdaja konzorcij,
angleški funt 440. ski frnak 17.25.—
za francoski funt 6.30.—, za švicar-za nizozemski goldinar 37.25.—, za
Delavska zveza.