Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Zvone Novina, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franc Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 2.000 SIT Posamezniki (polletna) 4.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) 19.000 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 5 7, {t. 7-8 UDK 630 / ISSN 0024-1067 julij-avgust 2005 uvodnik Podopustni{ka delovna mrzlica Ker no~e ni~ ni ve~ biti tako, kot je bilo, se je letos skujalo {e poletje. Svojega imena bi bilo vredno zgolj toliko, v kolikor zaznamuje obdobje na polovici leta. Vro~ina letos ‘al v Sloveniji ni ohladila glav, tako da ni odve~ bojazen, da bo utrpela {koda pustila dolgoro~nej{e posledice od sicer obilnih vremenskih neurij in to~e. Pravzaprav nam ni manjkalo ni~ slabega. Tako se v~asih znajdemo v okoli{~inah, ko naredimo najve~ in najbolj{e, ~e ne delamo ni~; smo aktivno pasivni ali pasivno aktivni, kakor vam drago. V tem primeru bi se lahko za~el na{ pogovor plesti o {tevilnih za telo in duha koristnih u~inkih meditacije, v katere vas jaz ob ducatih razpolo‘ljive literature nikakor ne nameravam prepri~evati v borno odmerjenih vrsticah uvodnikovih. Okoli{~inam primernej{e bi bilo smotrneje na{e kramljanje speljati v vode, da kdor preve~ dela, tvega tudi preve~ in predragih napak. [e toliko bolj ob spoznanju, da so bili slovenski politiki zadnjih nekaj mesecev mrzli~no delovni ter se prehitevali po desni, po levi, po sredini ... Slovenci smo od nekdaj veljali za priden narod. Tako ~islan mit prvakov je dobil svoje oprijemljivost ne le znotraj meja nekdanje domovine, temve~ tudi v znanstveni doktrini. Zanimivo bi bilo videti, kaj dandanes pore~e o nas pokojni akademik dr. Trstenjak. ^e smo bili prej v vseh ozirih najvi{je in gledani navzgor, kotiramo v novi domovini precej med nizkimi, obenem pa se nam {e naglo ru{i samopodoba o lastni delavnosti in pridnosti. Ne znamo? Ne zmoremo? No~emo? Ve~ ali manj – tudi to je sedaj vpra{anje. Obi~ajno v drugi polovici avgusta s te‘kim srcem zapu{~amo dopustni{ko brezskrbnost in nergamo nad vrnitvijo v slu‘bene vrste. Tokrat pa ugotavljamo, da bo imelo zelo veliko Slovencev {e jeseni na voljo preve~ ~asa za razglabljanje o delu in slu‘bi, ki -podobno kot vse ostale stvari v ‘ivljenju – pridobi svojo vrednost {ele takrat, ko je izgubljena. Sanja PIRC kratke novice stran stran 228 234 Modela nastanka ligninskega polimera Models of formation of lignin polymer Metoda stalnega zmanj{evanja stro{kov Permanent costs decreasing methods avtorji Jožica GPJČAR, Primož OVEN, Katarina ČUFAR avtor Marko HOČEVAR Podopustni{ka delovna mrzlica Sanja Pirc 225 Specialna vrata Jelovica 249 Alenka Čibej Vpliv vla`nosti na dielektri~ne lastnosti lesa 251 Majda Stra`i{ar Kontroling uravnote`enega sistema kazalnikov v podjetju JAVOR Pivka d.d. 254 Stojan Kokošar KUPER - zgodbe o ekspertizah in kompetencah v lesni industriji Stojan Ul~ar 257 Standardi za proizvod v evropskem kontekstu 260 Friderik Knez iz vsebine 243 Briljanten {tart nove stiskalnice Dimter GZS - Zdru`enje lesarstva: Informacije 6/2005 245 Revolucionarna fugirna masa Ceresit CE 40 250 Skupina JAVOR utrjuje pozitivne trende poslovanja 264 Weinigov hi{ni sejem InTech05 265 Podelitev Europass usposabljanja (Europass Training) na SLG[ v Novi Gorici 266 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva Podro~je lepila in lepljenje lesa - 3. del 268 kratke novice JELOVICA - Znani novi nadzorniki 20. julija 2005 so se na 9. redni skup-{~ini sestali delni~arji Jelovice, ki so sprejeli revidirano letno poro~ilo za leto 2004, ki ga je pred tem sprejel tudi nadzorni svet. Skup{~ina je upravi in nadzornemu svetu podelila razre{nico. Na tokratni skup{~ini so delni~arji volili nove ~lane nadzornega sveta. Dosedanji nadzorni svet je predlagal za nove nadzornike Toma‘a Osolnika (iz KAD), Bla‘a Pippa (GBD), Matja‘a Vnuka (Infond) in Stojana @iberta (mali delni~arji in denacionalizacijski upravi~enci). KAD je podal nasprotni predlog, in sicer, da namesto Bla‘a Pippa delni~arji imenujejo za nadzornika Bojana Starmana. Predlog je bil sprejet, poleg na{tetih ~lanov pa sta v NS {e dva predstavnika zaposlenih: Dunja Ogrizek in Stanislav Zadel. “Sprejemam sklepe skup{~ine in upam, da so delni~arji opazili, da se na{e poslovanje izbolj{uje in nam zaupajo. Dveh ~lanov novega nadzornega sveta {e ne poznam, vendar upam, da bo sodelovanje prav tako zgledno kakor je bilo to tudi doslej. Oboji se bomo prizadevali, da bo poslovanje {e bolj{e kot je sedaj,” je v kratkem komentarju povedala direktorica Marija Nada Slov-nik. Rezultati v prvem polletju presegajo planirane vrednosti: za pet odstotkov v Jelovici presegajo bruto dodano vrednost, bruto dodatno vrednost na zaposlenega pa za sedem odstotkov. Novem nadzornemu svetu se mandat za~enja 29. julija letos, zato pred tem ne moremo pri~akovati konstitutivne seje. Novemu nadzornemu svetu bo direktorica ‘e na prvi seji predlagala okrepitev uprave za podro~je ekonomike in financ. ijaLes 57(2005) 7-8 kratke novice Rekordne pol milijarde SIT mese~ne prodaje v primarnem kompleksu industrijske predelave lesne biomase V LESNI Tovarni ivernih plo{~ Oti{ki Vrh so v juniju skupaj z @ago Oti{ki Vrh, obe Skupina Prevent, dosegli najve~jo realizacijo v zgodovini obstoja obeh podjetij. Skupna realizacija t.i. Primarnega kompleksa industrijske predelave lesne biomase je v mesecu juniju dosegla pol milijarde tolarjev. Konec lanskega leta je Lesna Tovarna ivernih plo{~ Oti{ki Vrh prevzela v upravljanje Lesno @ago Oti{ki Vrh in pri~ela intenzivno vzpostavljati primarni kompleks predelave lesne suro- vine s pove~anjem proizvodnje ‘agane-ga lesa in ivernih plo{~. Rezultati prve polovice leta ka‘ejo, da je bila odlo~itev pravilna, saj so kljub aktivnemu pro-moviranju uporabe lesne biomase v energetske namene uspeli zagotoviti rast primarne lesne industrijske predelave, ki zagotavlja ve~je {tevilo delovnih mest in vi{jo dodano vrednost kot energetska izraba lesa. Z realizacijo projekta postavljajo temelje za razvoj in ponovno o‘ivitev ter vzpon lesarske panoge tako na Koro{kem kot tudi v Sloveniji. V obeh podjetjih Primarnega kompleksa V LESNI Tovarni ivernih plo{~ in v LESNI @AGI Oti{ki Vrh so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pove~ali prodajno realizacijo za 10 %. Dodana vrednost na zaposlenega v LESNI Tovarni ivernih plo{~ za l. 2004 je za 16 % vi{ja kot v panogi in za 15 % vi{ja kot v predelovalni dejavnosti. Dodatne informacije: Lesna TIP Oti{ki Vrh, [entjan‘ 133, [entjan‘ pri Dravogradu Danilo Anton Ranc, direktor Telefon: 02 878 75 00 Telefax: 02 878 75 10 Oglas KUPER raziskave in razvoj UDK: 630*813.11 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Modela nastanka ligninskega polimera Models of formation of lignin polymer avtorji Jožica GRIČAR, Primož OVEN, Katarina ČUFAR, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, Cesta VIII/34, SI-1000 Ljubljana, SLO izvleček/Abstract V ~lanku sta opisana dva modela nastanka ligninske makromolekule. Model naklju~nega povezovanja predpostavlja nastanek lignina s slu~ajnostnim povezovanjem fenolnih monomernih radikalov z ligninskim polimerom. Po modelu proteinskega usmerjanja proces ligninske polimerizacije v celoti vodijo specifi~ni usmerjevalni proteini, ki vodijo nastanek posameznih vezi. Navedene so kriti~ne sodbe in znanstvena mnenja o obeh modelih. In paper, two models of formation of lignin macromolecule are described. Random coupling model suggests lignin formation process through coupling of monomer radicals to growing lignin polymer in a near-random fashion. According to the dirigent protein model, process of lignin polymerization is fully controlled by specific dirigent proteins that direct formation of individual bonds. Critical judgments and scientific opinions of both models are given. Klju~ne besede: lignin, biosinteza, modeli, lignani, radikalsko povezovanje, usmerjevalni proteini Keywords: lignin, biosynthesis, models, lignans, radical coupling, dirigent proteins Lignin in lignifikacija Proces lignifikacije zajema biosintezo monolignolov, njihov transport v ce-li~no steno ter polimerizacijo fenil pro-panskih molekul v kon~no makromo-lekulo lignina (Hatfield in Vermerris 2001). V energijsko zelo potratnem biosinteznem procesu nastane hete-rogeni ligninski polimer z visokim razmerjem C/H in C/O, kar se odra`a v visoki kalori~ni vrednosti (Boudet 2000). Lignin je mogo~e definirati s kemijskega stali{~a (kemijska zgradba) ali funkcijskega, ki poudari njegovo vlogo v rastlinskem tkivu. Kemijsko gledano je lignin fenolni polimerni material, sestavljen iz treh cinamil alkoholov oziroma monolignolov: p-ku-maril, koniferil ter sinapil alkoholov, ki se razlikujejo po {tevilu metoksi skupin (slika 1) (Adler 1977, Freudenberg in Sidhu 1961, Fengel in Wegener 1989, Sakakibara 1991, Dence in Lin 1992, Terashima 2000). Poleg tega so v ligninski polimer vklju~ene tudi druge komponente, npr. hidroksi cinamil aldehidi, hidroksi cinamil acetati, hid-roksi cinamil p-hidroksibenzoati, hidroksi cinamil p-kumarati, hidroksi cinamatni estri itd. (Sederoff in sod. 1999, Boudet 2000, Hatfield in Ver-merris 2001, Raes in sod. 2003). Ker tridimenzionalni ligninski polimer nima pravilno razvr{~enih in ponav-ljajo~ih se enot, je mogo~e njegovo kompleksno strukturo predstaviti le z modeli. S funkcijskega stali{~a daje hidrofobni lignin rastlinski celici ustrezno mehansko trdnost, zaradi hidro-fobnih celi~nih sten omogo~a transport vode v vaskularnih celicah, prepre~uje degradacijo polisaharidov itd. (Ralph in sod. 1998, Boudet 2000, Önnerud in sod. 2002, Raes in sod. 2003). Mo-nolignoli se z rasto~im oligomerom (polimerom) oksidativno povezujejo prek radikalov in tvorijo razli~ne vezi (slika 1b). V nativnih ligninih so najpo-gostej{e 8-O-4 vezi (50-70 %), pri ligninih, pridobljenih in vitro z me{a-njem koniferil alkohola, vodikovega peroksida ter peroksidaze, pa 8-8 in 8-5 vezi. Trenutno obstajata dve teoriji oziroma modela, ki sku{ata razlo`iti nadzor in zdru`evanje radikalov ter s tem nastanek ligninske makromo-lekule (Adler 1977, Fengel in Wegener 1989, Guan in sod. 1997, Ralph in sod. 1998, Lewis 1999, Boudet 2000, Burlat in sod. 2001, Donaldson 2001, Hat-field in Vermerris 2001, Rouhi 2001). Prvi model, sprejet `e v 50 letih prej-{njega stoletja, je model naklju~nega povezovanja (ang. "random coupling model"). Model predpostavlja nastanek lignina z naklju~nim povezovanjem fenolnih monomernih radikalov z rasto~im ligninskim polimerom. Ko-li~ina in tip fenolnih monomerov raz-polo`ljivih na mestu lignifikacije ter njihovo radikalsko povezovanje je ijaLeS 57(2005) 7- raziskave in razvoj kemijsko nadzorovano. Radikale tvorijo oksidacijski encimi (peroksidaze, druge oksidaze) (Fengel in Wegener 1989, Hatfield in Vermerris 2001, Rouhi 2001). Drugi model, ki je novej-{i in se je pojavil ob koncu devetdesetih let prej{njega stoletja, je model prote-inskega usmerjanja (ang. "dirigent protein model"). Proces ligninske polime-rizacije v celoti vodijo specifi~ni usmerjevalni (dirigentni) proteini z usmerjanjem nastanka posameznih vezi (slika 1). Glavni zagovorniki te teorije Lewis, Davin in Sarkanen (Gang in sod. 1999, Lewis 1999, Davin in Lewis 2000) so prepri~ani, da narava ne bi prepustila oblikovanja tako pomembne makromolekule, kot je lignin, zgolj naklju~ju in da mora pri nastanku lignina iz monolignolov obstajati podoben biokemi~ni nadzor, kot je pri lig-nanih. Model naklju~nega povezovanja Do razlik med razporeditvijo vezi pri in vitro ter in vivo ligninih naj bi pri{lo zaradi neke vrste usmerjanega povezovanja pri slednjih. Pri in vitro sistemu navkljub poskusom po~asnega dodajanja monolignolov rasto~emu polimeru prevladuje dimerizacija mo-nomerov (Hatfield in Vermerris 2001). Situacija ne posnema dejanskega nastanka lignina in vivo, kjer je proces odvisen od monolignolov, ki vstopijo v stenski matriks in nato difundirajo do mesta inkorporacije. Stenski ma-triks naj bi vplival na oblikovanje lignina (Guan in sod. 1997, Hatfield in Vermerris 2001). Odlaganje lignina v celi~ni steni se najprej pri~ne v zdru-`eni srednji lameli v {tevilnih posa-mi~nih mestih in se nadaljuje z dodajanjem potoligninskih monomerov rasto~im ligninskim molekulam. V sekundarni celi~ni steni lignifikacija poteka z odlaganjem protoligninskih mo-nomerov v smeri celuloznih mikro- Slika 1. Glavni trije monolignoli v nativnih ligninih in potencialni dimeri, ki bi jih usmerjevalni proteini morali tvoriti (Hatfield in Vermerris 2001) fibril, ki fizi~no omejujejo odlaganje lignina v pre~ni smeri (Donaldson 1994, 2001). Ligninska polimerizacija iz zunanjih predelov celi~ne stene proti lumnu oziroma plazemski membrani naj bi omogo~ila citoplazmi nadzor nad zgradbo lignina ter njegovo mono-merno sestavo v razli~nih slojih celi~ne stene (Burlat in sod. 2001). Porazdelitev vezi pri in vitro ligninih sintetizi-ranih s polisaharidi ali brez njih je raz- li~na. Z nadzorovanjem stopnje difuzije kot potencialne vloge celi~nega ma-triksa le-ta vpliva na oblikovanje lignina s postopnim povezovanjem mo-nolignolov z rasto~im polimerom. Lig-nin naj bi po tej teoriji nastal predvsem s kontinuiranim dodajanjem monoli-gnolov rasto~emu polimeru, ne pa s povezovanjem monolignolov v dimere, kakor to predpostavlja model protein-skega usmerjanja. Z dimerizacijo ko- ijaLes 57(2005) 7- raziskave in razvoj Slika 2. Shema nastanka lignina po modelu naklju~nega povezovanja (Hatfield in Vermerris 2001) Slika 3. Shema ligninske polimerizacije, modificirana po Westermarkovi (1982, Önnerud in sod. 2002) niferil alkoholov naj bi nastal bodisi 8-8 dimer (pinoresinol) ali pa dimer z nenasi~eno stransko verigo (8-5 ali 8-O-4 dimer). Pri iglavcih vsi ti dimeri skupaj predstavljajo najve~ 6 % lignina. Po Adlerju (1977) pa okrog 95 % lignina ne nastane iz dimerizacijskih reakcij. Doslej identificirani usmerjevalni proteini, ki so jih dolo~ili, naj bi le uravnavali povezovanje monolig-nolov v dimere. Po modelu naklju~ne-ga povezovanja tip ter koli~ino mono-lignolov na mestu lignifikacije nadzorujejo oblikovanje lignina (Sederoff in sod. 1999, Hatfield in Vermerris 2001). Ta model predpostavlja difuzijo monolignolov in vodikovega pero-ksida skozi stenski matriks do encimov (peroksidaze, druge oksidaze in lakaze) kot katalizatorjev, pri ~emer nastane monolignolni radikal. Novo nastali radikal potem najprej difundira do ligninskega polimera, kjer se z radikalom pove`e na polimer (slika 2). V primeru, da na ligninskemu polimeru ni radikala, monolignolni radikal prenese svoje visoko oksidacijsko stanje na polimer in prosto difundira nazaj do encimov, kjer pride do ponovne oksidacije in nato do nastanka nove ligninske vezi (Hatfield in Vermerris 2001). Westermark (1982) in kasneje Önne-rud in sod. (2002) so predlagali nekoliko druga~en koncept kemijsko nadzorovane ligninske polimerizacije, kjer encimi niso v neposrednem stiku z lig-ninskimi monomeri. Po Westermar-kovi (1982) naj bi bil primarni oksidant za fenolne skupine na ligninu in monolignolih kompleks Ca2+ in su-peroksidnega aniona, ki naj bi ga tvoril redoks encim. Onnerud in sod. (2002) so sintetizirali ligninske oligomere, pri ~emer se je manganov oksalat najprej oksidiral iz Mn(II) v Mn(III) s perok-sidazo, nato pa se ponovno reduciral do Mn(II) s simultano oksidacijo lig-ninskih monomerov do radikalov med ijaLeS 57(2005) 7- raziskave in razvoj seboj povezanih s kovalentnimi vezmi (slika 3). Manganove peroksidaze so spro`ile polimerizacijo monolignolov brez neposrednega stika med encimom in monolignolom. Mn(II) oksalat naj bi rabil kot nekak{en nosilec redoks potenciala. Uporabljena manganova peroksidaza je encim gliv, vpletenih v biodegradacijo lignina. Obstoj tak{nih encimov v rastlinah ni potrjen. V poskusu so ugotovili, da je pri{lo do polimerizacije lignina z mehanizmom radikalskega prenosa. Manganov ion naj bi bil zelo verjeten za radikalski nosilec, saj je eden najobilnej{ih kovinskih ionov v lesu in je porazdeljen dokaj homogeno v lesnih celicah (Önnerud in sod. 2002). Mo`ni kandidat je tudi superoksidni anion v kompleksu s kalcijevim ionom, verjetni pa so {e drugi kovinski ioni kakor tudi organske molekule (Westermark 1982, Önnerud in sod. 2002). Model proteinskega usmerjanja Po teoriji proteinskega usmerjanja je edina razlaga za visok dele` 8-O-4 vezi v ligninu prisotnost specifi~nih usmerjevalnih proteinov. Usmerjevalni pro-teini naj ne bi bili katalitsko aktivni med biosintezo lignanov, pa~ pa naj bi zgolj usmerjali povezovanje dveh mo-nomernih radikalov in s tem tvorili di-mere z enojno regio- in stereo- konfiguracijo, iz ~esar naj bi nastali opti~no aktivni produkti (Lewis 1999, Davin in Lewis 2000). Lignanom in ligninom so skupni zgoraj omenjeni prekurzorji, sicer pa so njihove fiziolo{ke vloge raz-li~ne. Heterogeni lignini so strukturne komponente celi~nih sten vaskularnih tkiv, medtem ko so lignani vklju~eni v razli~ne obrambne mehanizme rastlin in imajo lahko antioksidativne, protivi-rusne, bakteriocidne, antifungicidne in citotoksi~ne lastnosti (Davin in Lewis 2000, Burlat in sod. 2001). Lignani so navadno opti~no aktivni. Vplivajo lah- ijaLeS 57(2005) 7-8 ko na trajnost rastlinskega tkiva, barvo in kvaliteto. Lignani so tipi~ni dimeri (pogoste 8-8 vezi, ravno tako 8-5 in 8-O-4 vezi), pa tudi vi{ji oligomeri (Gang in sod. 1999, Ralph in sod. 1998, Bur-lat in sod. 2001, Rouhi 2001). Lewis (1999) se zaveda, da so lignini in ligna-ni produkti razli~nih metabolnih poti. Vendar pa bi moral biti njihov bioke-mizem podoben, glede na to, da tudi pri drugih procesih, kjer delujejo enaka na~ela proteinske kemije, iz identi~nih monomerov nastanejo mnogovrstni produkti. Donaldson (1994, 2001) je pri ultrastrukturnem prou~evanju lig-nificirajo~ih celi~nih sten traheid pri boru Pinus radiata zasledil, da se odlaganje lignina pri~ne v {tevilnih diskretnih mestih, najbolj oddaljenih od plazemske membrane v diferencira-jo~i se celi~ni steni. Lignifikacija se je kon~ala z dodajanjem ligninskih mo-nomerov rasto~im ligninskim delcem, dokler se niso zdru`ili. Ligninska bio-sinteza se je pri boru Pinus radiata za~e-la v bli`ini prvotne celi~ne plo{~e v zdru`eni srednji lameli. Za~etna mesta je bilo v kasnej{ih fazah lignifikacije zaslediti tudi v primarni in sekundarni celi~ni steni (Donaldson 1994). Na podlagi teh spoznanj so Gang in sod. (1999) sklepali, da je nadzor ligninske biosinteze v bli`ini teh diskretnih mest za~etek odlaganja lignina. Za~etek lig-ninske polimerizacije bi lahko bil nadzorovan z razporeditvijo monolignol-nih ali oligolignolnih radikalskih ve-zalnih mest, ki naj bi dolo~ala mono-merno sestavo in zaporedje povezav med enotami (Gang in sod. 1999, Sederoff in sod. 1999). Ta mesta naj bi nastala v celi~ni steni med oblikovanjem primarne celi~ne stene. Tak{no prostorsko in ~asovno lokalizacijo v nastajajo~i celi~ni steni naj bi bilo zaslediti tudi za {tevilne proteine (Gang in sod. 1999, Lewis 1999). Skozi podoben osnovni mehanizem, odgovoren za regio-in stereo- specifi~no mo- nolignolno radikalsko povezovanje pri biosintezi lignanov, naj bi razporejeni usmerjevalni proteini usmerjali tudi primarno strukturo zametka ligninske verige. Med nastankom ligninov in lig-nanov naj bi bila klju~na konceptualna razlika: usmerjevalni proteini naj bi pri ligninih usmerjali nastanek makromo-lekulske konfiguracije za razliko od usmerjevalnih proteinov, vklju~enih v nastanek dimernih lignanov. Ko je zametek ligninske verige oblikovan, leta ne more difundirati stran od diri-gentnih mest, pa~ pa se z dehidroge-nativno vklju~itvijo ustreznih monoli-gnolov v t.i. "{ablonski polimerizaciji" replicira (Guan in sod. 1997, Gang in sod. 1999). Do sedaj so odkrili {tevilne gene, ki nosijo zapis za te proteine v razli~nih rastlinah (Lewis 1999, Davin in Lewis 2000). Vendar pa so le pri enem izmed dolo~enih proteinov uspeli dokazati njegovo aktivnost predvsem pri tvorbi 8-8 dimera (pinoresinola) (Lewis 1999). Protein, ki bi usmerjal nastanek najpogostej{ih 8-O-4 vezi med monolignoli v ligninu, zaenkrat ni poznan. Ravno tako ni nobenega dokaza o obstoju proteinov, ki bi usmerjali oblikovanje lignina. ^e bi bilo povezovanje radikalov v procesu lig-nifikacije resni~no biokemi~no usmerjano s proteini, bi po tej teoriji moral za vsako vez med dvema mono-lignoloma in rasto~im ligninskim polimerom obstajati specifi~ni usmerjevalni protein (slika 4). Za vse vezi v ligninu, vklju~no z monolignoli, bi potem potrebovali ve~ kot 50 proteinov (Hatfield in Vermerris 2001). Ko je za~etni polimer lignina `e oblikovan, naj bi le-ta deloval kot {ablona za radikale, nastale iz monolignolov, ki bi se polimerizirali, in tvorijo ligninsko verigo (Guan in sod. 1997, Gang in sod. 1999, Burlat in sod. 2001). Prepis primarne ligninske verige s {ablonsko polimerizacijo naj bi omogo~al ligninu rast iz zunanjega podro~ja celi~ne stene m raziskave in razvoj Slika 4. Shema nastanka lignina po modelu proteinskega usmerjanja (Hatfield in Vermerris 2001) proti plazmalemi, ~eprav o tem ni nobenih dokazov (Sederoff in sod. 1999). ^e je t.i. "{ablonska hipoteza" pravilna, bi moral iz dodanega homopolimera v in vitro sistemu nastati sinteti~ni lig-ninski polimer, sestavljen le iz enega monolignola z enim tipom vezi oziroma vsaj s polimerom s kratkimi ponav-ljajo~imi se enotami. Dodajanje razli~-nih tipov monolignolov na sam sistem ne bi smelo vplivati, saj bi {ablona morala izbrati le monolignol, iz katerega bi nastal izvirni homopolimer (Rouhi 2001, Hatfield in Vermerris 2001). Primerjava obeh teorij Po drugi teoriji naj bi bilo torej nastajanje lignina z vodenjem usmerjevalnih proteinov visoko stereo- in regio- nadzorovana sinteza z opti~no aktivnimi enotami. Vendar pa {tevilni fragmenti iz naravnih ligninov ne ka-`ejo nobene opti~ne aktivnosti (Ralph in sod. 1998, Sederoff in sod. 1999). Torej bi morala obstajati {e druga sku- pina usmerjevalnih proteinov z nasprotno stereo- in regio- specifi~nostjo, s ~imer bi nastala racematna zmes oziroma racemat med seboj povezanih produktov v ligninski molekuli (Ralph in sod. 1998, Lewis in Davin 2000). Za vse vezi v ligninu bi tako rastlina potrebovala kar dvakrat ve~ usmerjevalnih proteinov, kar bi lahko pomenilo prednost pri obrambni funkciji. Alternativno bi lahko v okviru {ab-lonske hipoteze naslednji polimer kazal natan~no nasprotno opti~no aktivnost, s ~imer bi nastala racematna zmes (Gang in sod. 1999, Lewis 1999, Lewis in Davin 2000). Po Lewisu (1999) specifi~na povezava med dvema monomeroma (8-O-4) ka`e na regioselek-tivnost, ki ne more biti pojasnjena s staro teorijo. Drugi trdijo, da je regio-selektivnost mogo~e dose~i v kemijskem sistemu (Sederoff in sod. 1999, Hatfield in Vermerris 2001, Rouhi 2001). Selektivnost zahteva le rastlinski skrbni nadzor nad preskrbo z mo-nomeri (vklju~no z encimi) v lignifici-rajo~em se obmo~ju celi~ne stene in/ ali nad stopnjo nastajanja radikalov (Ralph in sod. 1998, Hatfield in Ver-merris 2001). S tem naj bi rastlina sama usmerjala proces lignifikacije ce-li~nih sten, kar je z metabolnega stali{-~a tudi bolj smiselno. Hatfield in Ver-merris (2001) dvomita, da bi rastlina tako skrbno nadzorovala strukturo lignina z usmerjevalnimi proteini namesto s preprostim kemijskim nadzorom. Proteinski nadzor bi zahteval nenehno tvorbo razli~nih prekurzor-jev, kar bi bilo za rastlino potratno (Sederoff in sod. 1999). Znanstvenika (Hatfield in Vermerris 2001) menita, da bi oblikovanje lignina z naklju~nim in neurejenim povezovanjem enot za rastlino pomenilo prednost pri obrambi pred patogenimi organizmi, saj ravno zaradi tega glive in insekti niso sposobni razviti hidrolitskih encimov za njihovo degradacijo. Teorija specifi~nih usmerjevalnih pro-teinov je kljub pomanjkanju neposrednih dokazov o resni~nem nadzoru pro-teinov na kemijsko strukturo `e omenjena v novej{ih knjigah (npr. Taiz in Zeiger 2002). Temu rastlinski fiziolog Hatfield (Rouhi 2001) ostro nasprotuje, saj naj bi ljudje s pomanjkljivim znanjem biokemije in kemijske zgradbe celi~ne stene te teorije ne jemali enakovredno stari teoriji, pa~ pa sprejeli kot novo teorijo. Proces oblikovanja lignina po prvi teoriji naj ne bi zahteval popolnega nadzora, saj je mo-go~e s tipom monolignola ter dodajanja monolignolov rasto~emu polimeru brez te`av razlo`iti strukturne lastnosti lignina. Pri sintezi monolignolov ter njihovem transportu v celi~no steno naj bi obstajal metabolni nadzor. Modela naklju~nega povezovanja kljub novim ugotovitvam ter teorijam zaenkrat ni mogo~e ovre~i. Zanimivo je, da so raz-li~na tkiva v rastlini sposobna dose~i razlike v sestavi lignina. Ali je to rezultat razli~ne ekspresije ligninskih bio-sinteznih genov, nadzora nad transpor- ijaLeS 57(2005) 7- raziskave in razvoj tom monolignolov skozi citoplazmo ali nadzora nad kemijskimi pogoji v celi~ni steni, zaenkrat ni mogo~e odgovoriti. Proteinsko dirigentna teorija je zanimiva hipoteza, vendar pa so za njeno dokon~no potrditev in sprejetje potrebni klju~ni eksperimentalni dokazi za potrditev vloge usmerjevalnih proteinov pri oblikovanju ligninskih polimerov. Brez dokazov pa je raz{iri-tev lignanske dirigentno proteinske teorije na lignine brezpredmetna. Doslej znani rezultati ka`ejo na to, da je lig-nin prej produkt kemijsko ne pa biokemijsko nadzorovanih reakcij radi-kalskega povezovanja. Z nadaljnjimi raziskavami bi bilo mogo~e razlo`iti dejansko vlogo usmerjevalnih prote-inov, ki je lahko dosti {ir{a kot le oblikovanje lignanov. V celi~ni steni je na stotine proteinov, katerih funkcija ni poznana, zato bi za resni~no vpletenost proteinov bilo treba dokazati nujnost in zadostnost dolo~enega proteina za specifi~en korak v procesu lignifika-cije. Rastline so ve~ kot o~itno razvile zelo prefinjen proces oblikovanja lig-ninskih polimerov brez neposrednega strukturnega nadzora in ne le z natan~-nim uravnavanjem dovoda monolig-nolov do mest lignifikacije (Ralph in sod. 1998, Sederoff in sod. 1999, Hat-field in Vermerris 2001, Rouhi 2001). literatura 1. Adler E. 1977. Lignin chemistry - past, present and future. Wood Science and Technology, 11 : 169-218 2. Boudet A.M. 2000. Lignins and lignification: Selected issues. Plant Physiology and Biochemistry, 38, 1/2: 81-96 3. Burlat V., Kwon M., Davin L.B., Lewis N.G. 2001. Dirigent proteins and dirigent sites in lignifying tissues. Phytochemistry, 57: 883-897 4. Davin L.B., Lewis N.G. 2000. Dirigent proteins and dirigent sites explain the mystery of specificity of radical precursor coupling in lignan and lignin biosynthesis. Plant Physiology, 123: 453-461 5. Dence C.W., Lin S.Y. 1992. Introduction. V: Methods in lignin chemistry. Lin S.Y., Dence C.W. (eds.). Springer-Verlag Berlin Heidelberg: 3-19 6. Donaldson L.A. 1994. Mechanical constraints on lignin deposition during lignification. Wood Science and Technology, 28: 111-118 7. Donaldson, L.A., 2001. Lignification and lignin topochemistry - an ultrastructural view. Phytochemistry, 57: 859-873 8. Fengel D., Wegener G. 1989. Wood: chemistry, ultrastructure, reactions. Berlin, Walter de Gruyter: 613 str. 9. Freudenberg K., Sudhu G.S. 1961. Zur Kenntnis des Lignins der Buche und der Fichte. Holzforschung, 15 : 33-39 10. Hatfield R., Vermerris W. 2001. Lignin formation in plants. The dilemma of linkage specificity. Plant Physiology, 126: 1351-1357 11. Gang D., Costa M.A., Fujita M., Dinkova-Kostova A.T., Wang H.-B., Burlat V., Martin W., Sarkanen S., Davin L.B., Lewis N.G. 1999. Regiochemical control of monolignol radical coupling: a new paradigm for lignin and lignan biosynthesis. Chemistry & Biology, 6, 3: 143-151 12. Guan S.-Y., Mlynár J., Sarkanen S. 1997. Dehydrogenative polymerization of coniferyl alcohol on macromolecular lignin templates. Phytochemistry, 45, 5: 911-918 13. Lewis N.G. 1999. A 20th century roller coaster ride: a short account of lignification. Current Opinion in Plant Biology, 2: 153-162 14. Önnerud H., Zhang L., Gellerstedt G., Henriksson G. 2002. Polymerization of monolignols by redox shuttle -mediated enzymatic oxidation: a new model in lignin biosynthesis I. The Plant Cell, 14: 1953-1962 15. Ralph J., Hatfield R.D., Sederoff R.R., MacKay J.J. 1998. Order and randomness in lignin and lignification: is a new paradigm for lignification required? Research Summaries, US Dairy Forage Research Center: 39-41 16. Rouhi A.M. 2001. Only facts will end lignin war. Data, not verbiage, will determine if new lignin biosynthesis model will prevail. Chemical and Engineering News, 2: 52-56 1 7. Sakakibara A. 1991. Chemistry of lignin. In: David N.-S.Hon, Shiraishi N. (ed.) Wood and cellulosic chemistry. Marcel Dekker Inc., New York: 113-175 18. Sederoff R.R., MacKay J.J., Ralph J., Hatfield R.D. 1999. Unexpected variation in lignin. Current Opinion in Plant Biology, 2: 145-152 19. Taiz L., Zeiger E. 2002. Plant physiology. Third edition. Sinauer Associates, Inc., Publishers, Sunderland, Massachusetts: 690 str. 20. Terashima N. 2000. Formation and ultrastructure of lignified plant cell walls. V: New horizons in wood anatomy. Proceedings of the 4th. Pacific Regional Wood Anatomy Conference. Kim Y.S. (ed.). Kwangju, Korea, Chonnam National University Press: 169-180 21. Westermark U. 1982. Calcium promoted phenolic coupling by superoxide radical - a possible lignification reaction in wood. Wood Science and Technology, 16: 71-78 ijaLes 57(2005) 7- raziskave in razvoj UDK: 658 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Metoda stalnega zmanj{evanja stro{kov Permanent costs decreasing methods avtor Marko HOČEVAR, Ekonomska fakulteta, Ljubljana izvleček/Abstract Pomen (poslovodnih) ra~unovodskih informacij za odlo~anje se je z velikimi spremembami v poslovnem okolju podjetja, ki so se zgodile v zadnjem ~asu, mo~no pove~al. Sodobni poslovodni (stro{kovni) ra~unovodski sistemi morajo zagotavljati poslovodsko odlo~anje o zmanj{evanju stro{kov. V ~lanku obravnavam deset metod stalnega zmanj{e-vanja stro{kov. To so: 1) Ugotavljanje stro{kov po sestavinah dejavnosti, 2) Ugotavljanje stro{kov v celotnem `iv-ljenjskem ciklu proizvoda, 3) Ugotavljanje ciljnih stro{kov, 4) Ugotavljanje stro{kov kakovosti, 5) Ugotavljanje stro{-kov konkurentov, 6) Merjenje uspe{nosti z nefinan~nimi kazalci, 7) Vrednotenje investicijskih odlo~itev, 8) Ugotavljanje stro{kov po kupcih, 9) "Kaizen" kalkuli-ranje, 10 ) Analiziranje odgovornosti za stro{ke. In the recent years, with big changes in the environment of business, the meaning of (management) accounting information for management decisions, has increased. Contemporary management (cost) accounting systems must be designed to support decisions about costs decreasing. In this article, ten important permanent costs decreasing methods has been described. These methods are: 1) Activity based costing. 2) Life cycle costing. 3) Target costing. 4) Total costs of quality. 5) Analysis of competitor's costs. 6) Balanced scorecard. 7) Evaluation of investment decision. 8) Measuring Customer Profitability. 9) Kaizen calculation. 10 ) Analysis of responsibility for costs. 1. UVOD V sodobnem gospodarstvu ima kapital {tevilne mo`ne na~ine vlaganja. Zato lastnike in managerje podjetij zanima, ali donos kapitala v neko podjetje presega njegovo ceno, to je donose, ki so mo`ni pri razli~nih drugih vlaganjih kapitala. Ni~ ~udnega torej ni, da do za~etka 20. stoletja lastniki - podjetniki niso merili uspe{nosti poslovanja na na~in, da bi primerjali dobi~ek s sredstvi, saj so praviloma opravljali le eno dejavnost. Njihova pozornost je bila osredoto~ena na ~im bolj u~inkovito poslovanje (Johnson, Kaplan, 1991, str. 19 - 46).1 Leta 1903 je ameri{ko podjetje Dupont Powder Company spremenilo na~in financiranja svojih dejavnosti, in sicer tako, da so za~eli vlagati sredstva v tiste organizacijske enote (posle), od katerih so pri~akovali najve~ji donos na vlo`ena sredstva. Merilo za vlaganje ni bil ve~ absolutni do-bi~ek, kot v 19. stoletju, temve~ kazalnik donosnosti nalo`b - ROI (angl.: return on investment)2. Ko so se ame-ri{ka podjetja organizirala v ve~od-del~na podjetja, je ROI postal tudi merilo za ocenjevanje uspe{nosti ma-nagerjev teh enot. Kazalnik ROI je opredeljen kot raz- merje med dobičkom in naložbami3. Za potrebe merjenja uspešnosti poslovanja managerjev, podjetja in organizacijskih enot se dobičku prištejejo še obresti4, naložbe pa se štejejo kot sredstva5. Čeprav je primerjanje dobička z vloženimi sredstvi korak naprej pri ocenjevanju uspešnosti poslovanja poslovodij, oddelkov in podjetja, pa nastajajo številni problemi pri uporabi tega kazalnika. Največji problem je v tem, da kazalnik motivira managerje h kratkoročni in ne k dolgoročni uspešnosti. Takšno obnašanje je predvsem možno v naslednjih štirih primerih: • Managerji poskušajo doseči čim večji dobiček na način, da zmanjšujejo stroške razvoja proizvodov, stroške trženja, stroške izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, stroške vzdrževanja in podobno. Takšni ukrepi res vodijo na kratek rok k večjemu dobičku, na dolgi rok pa zmanjšujejo vrednost podjetja in možnost ustvarjanja dobička. • Managerji lahko zavračajo naložbe, katerih donosnost je sicer večja od cene kapitala, vendar manjša od obstoječe donosnosti podjetja. Poglejmo si primer. Neko podjetje posluje z 90.000 denarnimi enotami (v nadaljevanju d.e.) sredstev in z dobičkom 20.000 d.e. ROI je torej 22,2 ijaLeS 57(2005) 7- raziskave in razvoj odstotka. Recimo, da znaša cena kapitala 15 odstotkov in da ima podjetje možnost za vlaganje v razširitev proizvodnje, kar zahteva 15.000 d.e. naložbenih sredstev. Letni dobiček nove naložbe bi znašal 3.000 d.e., kar pomeni, da je donosnost nove naložbe 20 odstotkov (3.000 / 15.000), oziroma je večja od cene kapitala (15 odstotkov). Vendar bo nova donosnost sredstev podjetja po naložbi manjša, saj bi ROI znašal 0,219 ((20.000 + 3.000)/ (90.000 + 15.000))6. • Prikrojevanje podatkov. Managerji so motivirani za prikaz čim večjega dobička (tako imenovano kreativno računovodstvo). To pa jim lahko omogočajo tudi različne metode knjigovodskega obračunavanja. • Mnoga podjetja so v svojem poslovanju pogosto preveč oziroma napačno osredotočena le na zmanjševanje stroškov oziroma ustvarjanje pogojev za čim večjo produktivnost in odstranjevanje dejavnikov, ki preprečujejo večjo učinkovitost7. V podjetjih so mnenja, da se stalni stroški na enoto obsega dejavnosti samodejno zmanjšujejo, če se povečuje obseg dejavnosti. Vendar v tem razmišljanju obstaja paradoks, in sicer ta, da se stalni oziroma celotni stroški na enoto proizvoda ne zmanjšajo s povečevanjem produktivnosti oziroma s povečanjem obsega dejavnosti, če se povečani obseg dejavnosti ne proda. Če podjetje proizvaja na zalogo, potem stalni stroški "ostanejo" v zalogi in se na prodano enoto obsega ne zmanjšajo. Za pravimo razumevanje zmanjševanja stalnih stroškov na enoto je treba razlikovati med dvema pojmoma: učinkovitostjo in uspe{nostjo. U~inkovitost je pojem, ki ka`e na razmerje med vlo`ki (inputi) in izlo`ki (out-puti), uspe{nost pa je pojem, ki ka`e razmerje med izlo`ki in cilji podjetja (Ho~evar, 1997, str. 11). V prispevku bom prikazal metode zni-`evanja stro{kov oziroma poskusil odgovoriti na vpra{anje "Kako zmanj{ati stro{ke poslovanja?" 2. METODE ZNI@EVANJA STRO[KOV Kritike "klasi~nega" na~ina zmanj{eva-nja stro{kov niso bile zaman. V teoriji in praksi so se pojavile {tevilne metode zmanj{evanja stro{kov, ki upo{tevajo dolgoro~no uspe{nost podjetij. Po mojem mnenju so najpomembnej{e metode zmanj{evanja stro{kov naslednje: a) ugotavljanje stro{kov po sestavinah dejavnosti, b) ugotavljanje stro{kov v celotnem `ivljenjskem ciklu proizvoda, c) ugotavljanje ciljnih stro{kov, d) ugotavljanje stro{kov kakovosti, e) ugotavljanje stro{kov konkurentov, f) merjenje uspe{nosti z nefinan~nimi kazalci, g) vrednotenje investicijskih odlo-~itev, h) ugotavljanje stro{kov po kupcih, i) "kaizen" kalkuliranje, j) analiziranje odgovornosti za stro{ke. 2.1. Ugotavljanje stro{kov po sestavinah dejavnosti Poslovanje podjetja lahko opi{emo kot izvajanje razli~nih dejavnosti. Pri ugotavljanju in zajemanju stro{kov tradicionalni stro{kovni sistemi izhajajo iz stro{kovnih mest. Stro{kovno mesto za ra~unovodstvo sestavin dejavnosti pa je lahko samo dejavnost. Ta se seveda razlikuje od klasi~nega stro{kovnega mesta, saj se lahko na primer dejavnost nabavljanja pojavlja tako na prodajnem, finan~nem, upravnem in drugih oddelkih, prav tako se dejavnost vzdr`evanja sredstev pojavlja na vseh proizvajalnih oddelkih. S pogovori s poslovodji in s strokovnimi analizami je mogo~e ugotoviti, kateri stro{ki so povezani z neko dejavnostjo. Na tej stopnji je treba na-tan~no opredeliti skupine stro{kov dejavnosti (angl.: activity cost pools), to je stro{ke, ki so povezani z ugotovljenimi dejavnostmi. Za ugotavljanje stro{kovne cene proizvoda je dobro, da so skupine stro{kov dejavnosti ~im bolj enotne oziroma da so skupine stro{kov ~im bolj povezane s povzro~itelji stro{-kov dejavnosti oziroma z osnovo za njihovo razporejanje (angl.: cost driver). Preglednica 1 prikazuje zna~ilne primere skupine stro{kov dejavnosti in povzro~itelje stro{kov. Iz povzro~ite-ljev stro{kov dejavnosti se izra~unajo klju~i oziroma - podobno kot pri kla-si~nem stro{kovnem ra~unovodstvu -koeficienti dodatka splo{nih stro{kov. Preglednica 1. Primeri skupin stro{kov dejavnosti in povzro~iteljev stro{kov Skupine stro{kov dejavnosti Povzro~itelji stro{kov dejavnosti Preusmeritev proizvodnje [tevilo preusmeritev ali ~as preusmerjanja Nadziranje kakovosti [tevilo nadzorov ali ~as nadziranja Nabavljanje [tevilo dobaviteljev ali {tevilo nabavnih nalogov Povezovanje s kupci [tevilo kupcev ali {tevilo naro~il kupcev Ravnanje z materialom [tevilo premikov materiala ali razdalja premikov Vir: Ho~evar, 1995, str. 93 ijaLes 57(2005) 7- raziskave in razvoj Slika 1. Krivulja kumulativne prodaje Slika 2. Kumulativna dobi~konosnost proizvodov Vir: Kaplan, Atkinson, str. 149 Ugotavljanje stroškov po sestavinah dejavnosti poslovodstvu podjetja omogoča ugotavljanje bolj pravilne stroškovne cene proizvodov. To pa je osnova za dvig dobičkonosnosti proizvodov. Takšno odločanje imenujemo poslovo-denje na podlagi sestavin dejavnosti (ABM - angl.: activity- based management) in zajema odločanje o: • ceni proizvodov, • nadomestitvi proizvodov, • preoblikovanju proizvodov, • izboljšanju procesov in poslovnih strategij, • tehnoloških naložbah, • opustitvi proizvodov. Kalkuliranje stroškov na podlagi sestavin dejavnosti ni imelo vpliva le na po-slovodsko obvladovanje stroškovnih cen in dobičkonosnosti proizvodov. Še bolj dramatičen vpliv te metode je viden na poslovodskem odlo~anju o strukturi prodaje oziroma na odlo~anje o posameznih razli~icah proizvodov znotraj ene skupine proizvodov8. Iz slike 1 lahko vidimo povezanost med kumulativnim odstotkom prodaje in kumulativnim odstotkom proizvodov. Iz slike 1 sta razvidni dve pravili. Prvo pravilo "20 - 80" pomeni, da 20 odstotkov proizvodov ustvari 80 % prihodkov. Drugo pravilo "60 - 99" pa pravi, da 60 odstotkov proizvodov ustvari 99 odstotkov prohodkov oziroma da 40 odstotkov proizvodov ustvari le 1 odstotek prihodkov. Tradicionalni stro{-kovni sistemi najverjetneje poka`ejo, da so tudi proizvodi z manj{im obsegom prodaje dobi~konosni, saj so prodajne cene dolo~ene na osnovi tradicionalnega razporejanja stro{kov. Do-bi~konosnost teh proizvodov pa bi bila videti druga~e, ~e bi stro{ke razporejali na osnovi dejavnosti, ki jih le-ti zahtevajo. Slika 2 prikazuje kumulativno dobi~konosnost za isto proizvodno skupino, kot je prikazana na sliki 1. Iz slike 2 je razvidno, da 20 odstotkov najbolj dobi~konosnih proizvodov ustvari okoli 300 odstotkov dobi~ka. Preostalih 80 odstotkov proizvodov pa ustvari 200 odstotkov izgube od dobi~-ka. Razloga za tak{no stanje sta lahko: 1) preveliki posredni stro{ki in prevelike podporne dejavnosti, 2) prevelika diverzifikacija proizvodov, kupcev in procesov. ^e podjetje s popravljanjem prodajnih cen, preoblikovanjem in zamenjavo proizvodov ter izbolj{anjem procesov ne more izbolj{ati dobi~konosnosti teh proizvodov, se morajo poslovodniki soo~iti z dilemo ukinitve proizvodov. Odlo~itev o prenehanju proizvodnje nekega proizvoda ni lahka, saj lahko podjetju povzro~i {e ve~jo izgubo. Za re{itev dileme, ali prenehati s proizvodom, mora poslovodstvo upo{tevati kriterij, da se to izpla~a le takrat, kadar Les 57(2005) 7- raziskave in razvoj je prispevek za kritje proizvoda ali oddelka manj{i od njegovih neposrednih (izogibnih) stalnih stro{kov. Poslovodstvo podjetja se mora, ko ukinja nek proizvod, storitev ali oddelek, vpra{ati, kaj bo njegova ukinitev pomenila za druge dejavnosti v podjetju9. Proti ukinjanju proizvodov je pogosto predvsem prodajno osebje zaradi njihove komplementarnosti. Stro{kovno ra~unovod-stvo se ne ukvarja s krivuljami povpra-{evanja, zato mora biti odgovornost za ustrezne odlo~itve predvsem pri pro-dajnikih. 2.2. Ugotavljanje stro{kov v celotnem `ivljenjskem ciklu proizvoda Proizvod ali storitev mora na dolgi rok pokriti njegove celotne stro{ke, ~e ho~e podjetje dose~i donosno poslovanje. Ra~unovodski sistem podjetja mora poslovodstvu podjetja oblikovati informacije o stro{kih razvoja, tr`enja, raz-pe~ave in poprodajnih stro{kov nekega proizvoda. Tradicionalni ra~unovodski sistem praviloma evidentira in poro~a le o proizvajalnih stro{kih nekega proizvoda. Vsi drugi stro{ki se poro~ajo zbirno in se {tejejo kot odhodek obdobja. V podjetjih naredijo premalo, da bi tudi te stro{ke bolj neposredno povezali z nekim proizvodom. Da bi dosegli tak{en cilj, mora analitska slu`-ba upo{tevati `ivljenjski cikel proizvoda. @ivljenjski cikel proizvoda lahko razdelimo na {tiri obdobja (Ryan, 1955, str. 148 - 152): 1. Obdobje uvajanja proizvoda. Dol`ina tega obdobja je odvisna od novosti v znanosti in tehnologiji. To obdobje se kon~a, ko se proizvod na trgu obdr`i, ko so kon~ane pilotske proizvodnje in je vse pripravljeno za polno proizvodnjo. 2. Obdobje tr`ne rasti. V tem ijaLeS 57(2005) 7-8 obdobju gre za pospe{eno rast prodaje proizvoda, kupci spoznavajo proizvod in se odlo~ajo o njegovi nabavi. 3. Obdobje zrelosti. V tem obdobju prodaja proizvoda dose`e stalno raven, potencialni kupci proizvod poznajo in dose`en je visok tr`ni dele`. 4. Obdobje upadanja. To obdobje se za~ne, ko kupci spoznajo druge oziroma nove na~ine zadovoljevanja svojih potreb. Nekateri proizvodi tega obdobja nikoli ne dose`ejo. Upo{tevanje oziroma razporejanje stro{kov po posameznih proizvodih v skladu s konceptom `ivljenjskega cikla proizvoda pomeni, da ugotavljamo vse stro{ke posameznega proizvoda od njegovega za~etka pa do ukinitve. Tak{-na obravnava ima prednost pred tradicionalnim ugotavljanjem stro{kov po proizvodih, saj zagotavlja veliko obse`-nej{e in realne informacije za ocenjevanje dobi~konosnosti posameznih proizvodov. Ugotavljanje stro{kov proizvoda v njegovi celotni `ivljenjski dobi je {e posebej zanimivo in koristno za proizvode visoke tehnologije. Zna~il-nost teh proizvodov je, da imajo kraj{i `ivljenjski cikel, kar omogo~a la`je ugotavljanje vseh stro{kov nekega proizvoda v njegovem celotnem obdobju. 2.3. Ugotavljanje ciljnih stro{kov Druga metoda za ra~unanje stro{kov novih proizvodov in preoblikovanje proizvodov pa so tako imenovani ciljni stro{ki. Ciljne stro{ke lahko opredelimo kot tiste, pri katerih bo podjetje doseglo zadovoljiv dobi~ek ob dani tr`ni ceni, obsegu prodaje in ciljni uporabnosti proizvoda. Metoda ra~unanja ciljnih stro{kov proizvoda je pomembna, ko se proizvod na~rtuje oziroma se izbirajo dejavnosti in oblika proizvoda. Splo{no pravilo namre~ pravi, da je kar 80 odstotkov stro{kov dolo~enih v obdobju oblikovanja proizvoda. Zato je razumljivo, da sku{amo stro{ke obvladovati v obdobju, ko proizvod oblikujemo in dolo~amo procese za njegovo proizvodnjo. Namen ra~unanja ciljnih stro{kov je namre~ prav v tem, da se izberejo tak{ne metode in procesi, ki bodo v prihodnosti zmanj{ali stro{-ke proizvodnje. Ra~unanje ciljnih stro{kov je naravnano h kupcem, saj kupec opredeljuje ceno, kakovost in uporabnost proizvoda. V ra~unanju ciljnih stro{kov mora zato sodelovati skupina, ki jo sestavljajo predstavniki vseh poslovnih funkcij v podjetju. Pomembno pri obra~unavanju ciljnih stro{kov je to, da ugotovimo stro{ke proizvodnje ne glede na obstoje~o proizvodnjo oziroma, da ugotovimo stro{-ke drugih vrst materiala, drugih metod proizvajanja ali druga~e oblikovanih proizvodov10 in pri tem ohranimo kakovost proizvodov na isti ravni. Oblikovalci proizvodov se bodo odlo~ili za tiste dejavnosti, ki bodo rezultirale v ~im ni`jih stro{kih. Tak{no dejavnost lahko imenujemo "predvidevanje stro{-kov" (angl.: cost estimation), saj tak{en nadzor nad stro{ki temelji na predvidenih stro{kih, torej stro{kih, ki se ugotavljajo v fazi na~rtovanja in oblikovanja proizvoda, se pravi pred uresni-~enimi stro{ki. 2.4. Ugotavljanje stro{kov kakovosti Vse stro{ke, ki jih podjetje ima zaradi zagotovitve ustrezne kakovosti proizvodov, imenujemo "stro{ke kakovosti" (angl.: cost of quality). Stro{ke kakovosti lahko razvrstimo v {tiri skupine; to so: 1. stro{ki prepre~evanja: a) stro{ki tehni~nih {tudij za izbolj{anje proizvajalnega procesa, kar naj bi zagotovilo ve~jo kakovost proizvodov, b) stro{ki opreme za m raziskave in razvoj proizvodnjo kakovostnej{ih proizvodov, c) stro{ki za izbolj{a-nje vhodnega materiala in izpopolnjevanje dobaviteljev, ~) stro{ki preventivnih vzdr`evalnih programov; 2. stro{ki nadzora kakovosti (zagotavljanja ustrezne kakovosti materiala in proizvodov): a) stro{ki nadziranja (in{piciranja) materiala in polizdelkov, b) nadziranje poteka proizvodnje in konènih proizvodov, c) stro{ki laboratorijskih testov, ~) revidiranje kakovosti in drugi testi; 3. stro{ki notranjih napak ({kod na materialu in proizvodih, ki nastajajo med proizvajanjem: a) stro{ki odpadkov, b) stro{ki popravil, c) stro{ki predelave in izbolj{ave, ~) stro{ki zastoja, d) popust na prodajo neustreznega materiala in delov; 4. stro{ki zunanjih napake (dobav neustreznih proizvodom kupcem): a) stro{ki re{evanja zahtev in prito`b kupcev, b) stro{ki garancij in zamenjav, c) stro{ki prevoza in popravila vrnjenih proizvodov. Bolj je podjetje naravnano le na ~im ve~jo produktivnost, ve~ji so stro{ki kakovosti. Slabost tradicionalnega ra-~unovodstva je, da teh stro{kov ne evidentira in jih zato tudi ne poro~a poslovodstvu podjetja. S tem je problem stro{kov kakovosti nezaznan. Prvi korak, ki ga morajo zato v podjetjih narediti je prav gotovo ta, da se ra~uno-vodska poro~ila dopolnijo tudi s temi stro{ki. Stro{ke kakovosti je treba spremljati in jih ugotavljati po posameznih proizvodih in kupcih. 2.5. Ugotavljanje stro{kov konkurentov Za strate{ko odlo~anje je izrednega pomena poznavanje poslovanja konku- m rentov. Dobro poznavanje konkurence omogo~a podjetju doseganje konku-ren~ne prednosti. Cilj prou~evanja konkurentov je ugotoviti prednosti in slabosti med podjetjem in konkurenti. Poslovodni ra~unovodje se morajo predvsem osredoto~iti na strukturo stro{kov. Relativno visok dele` spremenljivih stro{kov v celotnih stro{kih lahko za podjetje pomeni manj{e poslovno tveganje oziroma prenos tveganja na dobavitelje. Podjetja lahko pove~ajo dele` spremenljivih stro{kov v celotnih stro{kih tako, da prena{ajo del poslovnih aktivnosti na druga podjetja (angl.: outsourcing). Zanimiva je lahko tudi primerjava med proizvajalnimi in neproizvajalnimi stro{ki. ^e so proizvajalni stro{ki na enoto proizvoda manj{i od konkurentov, to prav gotovo ka`e na stro{kovno u~in-kovitost podjetja. Druga~e je pri nepro-izvajalnih stro{kih. ^e so ti pri nekem podjetju ve~ji, {e ne pomeni nujno, da je to podjetje stro{kovno neu~inkovito. Tak{no podjetje lahko vlaga v znanje in sposobnosti zaposlenih, v blagovno znamko, v razvoj proizvodov in proizvajalnih tehnik in podobno. 2.6. Merjenje uspe{nosti s nefinanènimi kazalci Ker klasi~na ra~unovodska merila ne zmorejo vrednotiti prave konkuren~ne prednosti podjetij (trajne{a razmerja do kupcev in dobaviteljev, znanje in sposobnosti zaposlenih in podobno) je nastala potreba po novem izkazovanju in merjenju uspe{nosti podjetij. [tevilni avtorji11 so predlagali svoje metode merjenja uspe{nosti, katerih osnovni cilj je bil, da prika`ejo uspe{nost podjetja na dolgi rok oziroma strate{ko uspe{nost podjetja. Skupna zna~ilnost vseh teh metod je ta, da se ra~unovod-skim informacijam dodajo tudi nera~u-novodske informacije. Od vseh teh predlaganih metod se je najbolj uveljavila metoda Kaplana in Nortona (2000); imenovala sta jo "uravnoteženi kazalniki". Bistvo te metode je, da lahko z njim podjetje prikaže strategijo in poslanstvo s cilji in kazalniki (merili), ki so razvrščeni v štiri skupine: a) finančni kazalniki (na primer dobičkonosnost kapitala, dobičkonosnost sredstev, ekonomska dodana vrednost in podobni), b) kazalniki odnosa do kupce (na primer tržni delež, zadovoljstvo strank, delež starih strank in podobni), c) kazalniki notranjih poslovnih procesov (na primer izboljšanje dejavnosti, čas proizvodnje, čas razpečave in podobni), d) kazalniki učenja in rasti (na primer produktivnost zaposlenih, veščine zaposlenih, inovativnost in podobni). 2.7. Vrednotenje investicijskih odločitev Tradicionalne tehnike pri ovrednotenju investicijskih odločitev lahko vsebinsko razvrstimo v dve skupini: • na tiste, ki pri izračunu upoštevajo časovno vrednost denarja, oziroma primerjajo ocenjene bodoče denarne tokove od projekta z začetno investicijo (na primer: diskontirana doba vračanja, neto sedanja vrednost, notranja stopnja donosa), • na tiste, ki ne upoštevajo časovne vrednosti denarja (na primer: stopnja dobičkonosnosti, navadna doba vračanja). Največja omejitev tradicionalnih metod vrednotenja investicij (še posebno v sodobni tehnologiji) je v tem, da ne zajemajo neposredno nemerljivih kvalitativnih koristi od investicij, kot so povečanje kakovosti in zanesljivosti, učenje, večja prilagodljivost in odzivnost kupčevim željam, izboljšanje produktivnosti, razvoj novih proizvodov Les 57(2005) 7-8 raziskave in razvoj in podobno. Poslovodni ra~unovodja mora znati investicijo oceniti tudi z vidika strate{ke konkuren~ne prednosti podjetja. 2.8. Ugotavljanje stro{kov po kupcih V podjetjih pogosto menijo, da je dovolj le ugotavljanje stro{kov po proizvodih in oddelkih. Zelo je pomembno, da se stro{ki ugotavljajo tudi za posamezne kupce, ~e kupci "povzro~ajo" razli~ne stro{ke. Najve~ji kupec {e ne pomeni tudi dobi~konosnega kupca. Pogosto je treba takim kupcem zagotavljati dodatne storitve (garancije, posebni prevozi, kritje stro{kov popravil, razvoj posebnih proizvodov, dalj{i roki pla-~evanja), ki pa za podjetje pomenijo stro{ek. Za jasnej{o sliko o kakovosti kupcev je treba te stro{ke spremljati za vsakega kupca posebej. 2.9. Kaizen kalkuliranje Kaizen kalkuliranje stro{kov je osredo-to~eno na odkrivanje prilo`nosti za zmanj{evanje stro{kov v obdobju proizvodnje. Razli~no od kalkuliranja ciljnih stro{kov, ki se uporablja v obdobju na~rtovanja proizvoda, kaizen pride v po{tev, ko je proizvod `e v proizvodnji. Ciljni stro{ki izhajajo iz usmeritve h kupcu, medtem ko so kaizen kalkulacije rezultat ciljnih dobi~konosnosti, ki jih dolo~ijo vi{ji poslovodniki znotraj podjetja. Kaizen kalkuliranje omogo~a manj{e izbolj{ave oziroma zmanj{evanje stro{kov, npr.: prihranek pri nastavitvah strojev, izbolj{anje izkori{~enosti strojev in zmanj{anje odpadkov, izobra`evanje in motiviranje zaposlenih za zmanj{e-vanje stro{kov in pove~anje kakovosti produktov. Kaizen kalkuliranje poteka v naslednjih korakih (Kaplan, Atkinson, 1998, str. 230, Watson, 1994, str. 90): 1) Na~rtovanje procesov za potrebe opredelitve dejavnosti. 2) Dolo~anje stro{kov vsake dejavnosti. ijaLeS 57(2005) 7-8 3) Ugotavljanje prilo`nosti za izbolj{anje (odstranjanje dejavnosti, ki ne dodajajo vrednosti in stalno izbolj{anje dejavnosti, ki pove~ujejo vrednost proizvodov). 4) Dolo~anje prednostnih izbolj{av. 5) Izdelava predra~unov za predlagane izbolj{ave in preoblikovanja. 6) Iskanje potrebnih ukrepov za odstranitev ali zmanj{anje stro{kov dejavnosti. 7) Uresni~itev zahtevanih sprememb. 8) Analiziranje koristi s stro{ki teh sprememb. 2.10. Analiziranje odgovornosti za stro{ke Znano je dejstvo, da za znesek stro{kov ne morejo odgovarjati proizvodi, tem-ve~ lahko odgovarjajo le ljudje. Zato je mogo~e postaviti vpra{anje odgovornosti za stro{ke le, ~e jih poznamo po stro{kovnih mestih, kjer je zanje nekdo odgovoren. Stro{kovna mesta obstajajo `e v klasi~nem stro{kovnem ra~uno-vodstvu. Toda odgovornost zanje ni skladna s hierarhi~no organizacijsko strukturo. Za stro{ke, ki so zajeti po stro{kovnih mestih, se pojavlja odgovornost samo enkrat. Dejansko pa se odgovornost za iste stro{ke razteza na ve~ ravni. Na vsakem mestu odgovornosti je torej treba poznati ne samo tiste stro{ke, za katere obstaja tu neposredna odgovornost, kot je to v primeru stro{kovnih mest, temve~ tudi tiste stro{ke, ki se izvirno pojavljajo na podrejenih mestih in za katere obstaja tam neposredna odgovornost. Razlika je samo v tem, da so na vsakem mestu odgovornosti stro{ki prve skupine raz-~lenjeni na podrobnosti, stro{ki druge skupine pa so predstavljeni sinteti~no. Opisana re{itev se pojavlja tako dolgo, dokler ne pridemo do najvi{je ravni odgovornosti. Zaradi dejstva, da je lahko nekdo odgovoren samo za nekaj, na kar lahko vpli- va, se je v strokovni literaturi uveljavil izraz "zmožnost nadziranja oziroma obvladovanja" (angl.: controllability), ki pomeni stopnjo vplivanja poslovodje na stroške, prihodke in podobne kategorije. Na podlagi tega, ali lahko poslovodja nekega mesta odgovornosti pomembno vpliva na stroške tega mesta, se ločijo "obvladljivi stroški" (angl.: controllable costs) od "neobvladljivih stroškov" (angl.: noncontrollable costs). Za poslovodsko nadzorovanje je torej pomembno, da na stroške ne gledamo na podlagi njihovih lastnosti, temveč v skladu z določenim mestom odgovornosti, saj so z vidika celotnega podjetja vsi stroški obvladljivi. Pomembno je tudi dodati, da so redki primeri, ko ima poslovodja popoln nadzor oziroma obvladljivost nad neposrednimi stroški, za katere je odgovoren, zaradi tehnoloških, zakonskih, sindikalnih omejitev, in seveda tudi nad posrednimi stroški, ki se dodeljujejo mestu odgovornosti na podlagi izbranih "ključev". Stroškovna mesta odgovornosti se lahko razčleni v dve osnovni skupini: • Standardna stroškovna mesta odgovornosti, kjer se znesek stroškov, potreben za dosego naloge mesta, lahko določa tehnološko oziroma se lahko določijo standardni stroški za določena opravila (angl.: engineered expense center, standard cost center). Za te vrste mest odgovornosti velja, da ne sme prevladovati samo stroškovni kriterij, temveč mora poslovodja skrbeti tudi za ustrezno kvaliteto in obseg izložka. Tipičen predstavnik te vrste mest odgovornosti je proizvajalni oddelek. • Diskrecijska ali razsodnostna stroškovna mesta odgovornosti, katerih značilnost je, da se ustreznost zneska stroškov, nastalih na teh mestih, ugotavlja z m raziskave in razvoj mnenjem (razsodnostjo) in ne na podlagi postavljenih tehnolo{kih standardov (discretionary expense center). Nekatere enote v podjetju imajo izlo`ke, ki se jih ne da meriti z denarnimi enotami. Sem spadajo pravni, ra~unovodski, prodajni, razvojni in podobni oddelki. Nadzor nad stro{ki v teh oddelkih je omejen na obseg, ki ga dolo~a predra~un stro{kov za te oddelke. Delovanje poslovodij teh oddelkov je omejeno le toliko, da so stro{ki teh dejavnosti v okviru predra~unskih stro{kov. Bistvo opredelitve standardnega stro{-kovnega mesta odgovornosti je torej v merilu, ali so za dejavnost, ki se opravlja na tem mestu, mo`nosti za dolo~a-nje standardnih stro{kov. Ra~unovod-ska literatura opredeljuje standard kot ciljni denarni ali fizi~ni vlo`ek za enoto izlo`ka. Standardni stro{ek je torej vnaprej dolo~en stro{ek za proizvodnjo ene enote ali neke koli~ine enot proizvodov v dolo~enem ~asovnem obdobju. Sestavljen je iz: 1) fizi~nega standarda (standardna koli~ina vlo`ka na enoto izlo`ka) in 2) cenovnega standarda (standardna cena enote vlo`ka). Sistem standardnih stro{kov se najve~ uporablja v proizvajalni industriji, kjer je tehnologija dokaj stabilna in proizvodnja homogena. Sistem standardnih stro{kov je lahko spejemljiv tudi za podjetja, ki delajo {tevilne razli~ne proizvode, a je proizvodnja sestavljena iz vrste skupnih operacij. Podjetja lahko izbirajo med dvema mo`nima na~ino-ma dolo~anje standardnih stro{kov: 1. Podjetja, katerih proizvodnja ostaja nespremenjena v dalj{em ~asovnem obdobju, lahko dolo-~ajo standarde na podlagi izku-{enj. Dolo~iti morajo pretekla razmerja med uporabljenimi BS vlo`ki in proizvedenimi izlo`ki. Tak{na razmerja se uporabljajo za dolo~itev standardov. Tak{en na~in dolo~anja standardov vsebuje pomanjkljivosti, ker bodo standardi vsebovali tudi preteklo neuspe{no poslovanje podjetja. Temu se podjetja lahko izognejo tako, da v standardih ne upo{te-vajo znanih prese`kov porabe materiala in delovne sile oziroma da standardne stro{ke zmanj{ajo za dolo~en odstotek. 2. Drugi na~in dolo~anja standardov je z upo{tevanjem znanstvenih izsledkov oziroma da podjetje najame svetovalce z ustreznim tehnolo{kim znanjem in poznavanjem izrabe delovnega ~asa. Ta na~in dolo~anja standardov je ustrezen za podjetja, ki nimajo na voljo ustreznih preteklih podatkov ali imajo hitro se menjajo~o tehnologijo. Pri dolo~anju standardov je treba paziti na motivacijske dejavnike, ki jih vsebujejo. Stanadard pomeni cilj, ki ga morajo poslovodja in delavci dose~i, in na podlagi primerjave med dose`enim in ciljem bosta ocenjeni tudi njihova u~in-kovitost in uspe{nost. Te`ko dosegljivi standardi lahko negativno vplivajo na motivacijo delavcev, saj se le-ti hitro zavedo, da jim tudi pove~an napor ne bo koristil pri izpolnjevanju standardov. Na drugi strani pa tudi standardi, ki jih dose`emo z lahkoto, negativno vplivajo na delovno vnemo delavcev. Glede na te`avnost pri doseganju standardov lahko razlikujemo tri vrste standardov: 1. Idealni standardi (angl.: ideal standards) temeljijo na optimalnih razmerah za poslovanje (najugod-nej{e cene, naju~inkovitej{e proizvajalne metode, strokovna usposobljenost delavcev in podobno). V praksi se zelo malo uporabljajo, saj negativno vplivajo na motivacijo zaposlenih. 2. Osnovni stro{kovni standardi (angl.: basic cost standards) so standardi, ki se ne spreminjajo skozi dalj{e ~asovno obdobje. Prednost te vrste standardov je, da omogo~ajo spremljanje u~inko-vitosti v dalj{em ~asovnem obdobju. V spremenljivih oko-li{~inah poslovanja (spremenjene cene materiala, spremenjene proizvajalne metode in podobno) postanejo te vrste standardi neuporabni. 3. Teko~e dosegljivi standardi (angl.: currently attainable standars) so standardi, ki so sicer te`ko, a vseeno dosegljivi. Ob obstoje~ih razmerah za poslovanje jih oddelek lahko dose`e z u~in-kovitim poslovanjem. Uspe{na uporaba standardov za potrebe nadziranja, analiziranja in predra-~unavanja zahteva, da jih dolo~imo za izbrano ~asovno obdobje ({est do dvanajst mesecev). Standardne stro{ke je treba spremeniti, ~e so se spremenile razmere poslovanja (nova tehnologija, novi kupci, spremembe cen itd.). Prehitro menjanje fizi~nih standardov (ve~krat na leto) lahko pri zaposlenih povzro~i nezaupanje do poslovodij in tudi zmanj{a sposobnost poslovodij za nadziranje poslovanja. Standardni stro{ki se delijo na: 1. standardne neposredne stro{ke materiala, 2. standardne neposredne stro{ke pla~ in 3. standardne posredne (splo{ne) stro{ke. K 1. to~ki. Neposredni standardni stro{ki materiala temeljijo na proizvodni specifikaciji, ki je plod poglobljene {tudije koli~inskih vlo`kov, potrebnih za vsako operacijo (elementarno sesta- Les 57(2005) 7-8 raziskave in razvoj vino procesa). Ta {tudija (izdela jo lahko tehnolo{ki oddelek) mora dolo~iti najbolj primerne materiale glede na obliko in kakovost proizvoda. Ne za-do{~a pa, ~e upo{tevamoo zgolj tiste koli~ine, ki vstopajo v proizvod. Upo-{tevati je treba tudi odpadke in druge izgube pri proizvodnji, ki so neizogibne v okoli{~inah, iz katerih izhajamo pri ugotavljanju standarda. Medtem ko se za tak{ne neizbe`ne izgube pove~a standardni potro{ek, je mogo~e kalo in druge izgube pri uskladi{~enem materialu upo{tevati v pove~anju standardne cene. Koli~inski materialni standardi se naj-ve~krat zapi{ejo na sestavnico ali kosovnico. Dokumentacija o materialu mora vsebovati vrsto, koli~ino in kakovost materiala ter tehnolo{ke postopke. Za vsak posamezen proizvod je treba sestaviti kosovnico. Standardni stro{ki materiala so zmno`ek standardnih ko-li~in materiala z ustreznimi standardnimi cenami. Dolo~anje standardnih cen materiala je skupna odgovornost nabavnega, proizvajalnega in ra~unovodskega oddelka. Standardna cena materiala temelji na domnevi, da bo nabavni oddelek poiskal dobavitelja, ki bo zagotavljal ustrezno kvaliteto materiala po konku-ren~nih cenah. Standardna cena materiala omogo~a: 1. Ugotavljanje uspe{nosti poslovanja nabavnega oddelka in odkrivanje vplivanja zunanjih in notranjih dejavnikov na stro{ke materiala. 2. Merjenje vplivanja gibanja cen na dobi~ek podjetja. Dolo~anje standardne cene materiala je zelo te`avno delo, saj je cena materiala zelo odvisna od zunanjih dejavnikov. Izbrana cena mora izra`ati teko~o tr`no ceno. Standardna cena mora upo{tevati prednosti gospodarnega obsega nabave, ijaLeS 57(2005) 7-8 koli~inske popuste, najbolj{o metodo dostave in kreditne pogoje. K 2. to~ki. Standardni neposredni stro{ki pla~ so zmno`ek: a) standardnega delovnega ~asa in b) standardnih postavk pla~. Dolo~anje standardnega delovnega ~asa je specialisti~no opravilo, ki ga lahko najuspe{nej{e opravijo le tehno-lo{ki strokovnjaki s {tudijem delovnega ~asa in delovnih gibov. Ti standardi se postavljajo z uporabo znanstvenih metod in tudi z delovnimi izku{njami. Standardi so postavljeni za delavce s povpre~nimi sposobnostmi in v normalnih okoli{~inah. Upo{tevati je treba {e izgube v delovnem ~asu, ki so neizogibne v okoli{~inah, iz katerih izhajamo pri standardiziranju. Mednje spadajo npr. dodatni ~as za osebne potrebe delavca, za odmor in za funkcionalne prekinitve dela. ^as, ki je porabljen za nastavitev strojev, ~akanje in odstranjevanje okvar, je vklju~en v standardne splo{ne stro{ke. Postavljanje ~asovnih standardov zahteva natan~no preu~evanje proizvajalnih postopkov. Le standardizirana operacija omogo~a nadziranje in pove-~evanje u~inkovitosti dela. Seveda je standardizacija ~asa manj u~inkovita v primerih, kjer je ~as proizvodnje odvisen od dejavnikov, ki se ne dajo standardizirati in nadzorovati oziroma je iz-lo`ek rezultat strojnih ~asovnih ur in strojne hitrosti in ne toliko od delav-~evega ~asa. Pri dolo~anju standardnih stro{kov pla~ naj se upo{teva tudi to, da je uspeh posameznega delavca odvisen med drugim tudi od ustaljenosti in {tevila istih operacij, ki jih opravlja. Vedno je delavcu potrebno dolo~eno obdobje za izvedbo posamezne operacije v tak{-nem ~asu, ki bi ga lahko ozna~ili kot standardnega. Br` ko mine obdobje njegovega privajanja, navadno ni ve~ problemov pri standardiziranju delovnega ~asa. Res se pa proizvodnja mnogokrat dopolnjuje z novimi proizvodi, pri katerih delovne operacije morda niso popoplnoma enake dotedanjim. Prav tako prihaja do novih tehnolo{kih procesov in do izbolj{av v obstoje~ih tehnolo{kih postopkih, torej tudi v operacijah. V vseh tak{nih primerih bi bilo standardiziranje delovnih ~asov na temelju koli~ine poslovnih u~inkov v normalnih razmerah prestrogo, saj jih delavci ne bi mogli dosegati. Re{itev najdemo v postavljanju za~asnih standardov delovnega ~asa. V mnogih podjetjih so cene delovnih ur, akordne postavke in razli~ne premije za zaposlene dolo~ene s kolektivno pogodbo med zaposlenimi (sindikatom) in delodajalci. Praviloma se postavke pla~ v zahodnih podjetjih v kraj{em obdobju spreminjajo le zaradi kak{nih kratkotrajnih sprememb v razmerah, v katerih podjetje posluje. K 3. to~ki. Postopek pri standardi-ziranju splo{nih proizvajalnih stro{kov se nekoliko razlikuje od postopka pri standardiziranju neposrednih stro{kov materiala ali neposrednih stro{kov pla~. Splo{ni proizvajalni stro{ki so sestavljeni deloma iz stalnih, deloma iz spremenljivih stro{kov. Na primer: stro{ki pogonske energije se gibljejo v razmerju s proizvajalno dejavnostjo, stro{ki pla~ za nadzornike in stro{ki amortizacije zgradb pa so v veliki meri neodvisni od obsega dejavnosti. Zato splo{ni stro{ki niso niti neodvisni od obsega proizvodnje niti se z njim ne gibljejo premosorazmerno. Pri spremenljivih splo{nih stro{kih je skorajda nemogo~e dolo~iti razmerja med spremenljivimi splo{nimi stro{ki (vlo`kom) in enoto izlo`ka, saj se spremenljivi stro{ki gibljejo zelo neenakomerno glede na obseg proizvodnje (tako imenovani polspremenljivi, polstal- m raziskave in razvoj ni stro{ki). Standardizacija mora zato potekati lo~eno po vrstah stro{kov (na primer: re`ijski material, razsvetljava, kurjava, pla~e, amortizacija) za vnaprej dolo~eni obseg dejavnosti (najve~krat gre za obi~ajno prizvodnjo ali pri~a-kovano dejansko proizvodnjo). Najuspe{nej{i na~in za spremljanje obna{anja splo{nih stro{kov glede na razli~en obseg proizvodnje (dejavnosti) je gibljiv predra~un stro{kov (angl.: flexible budget). V gibljivem predra-~unu stro{kov (za razliko od togega predra~una stro{kov) so prikazani tako neposredni kot splo{ni proizvajalni stro{ki po posameznih stro{kovnih mestih odgovornosti pri razli~nem obsegu proizvodnje. V njih je `e upo-{tevana razli~nost gibanja stalnih in spremenljivih sestavnih delov splo{nih stro{kov. Medtem ko se stalni del splo{nih proizvajalnih stro{kov pri raz-li~nem obsegu proizvodnje ne spreminja, je druga~e s spremenljivim delom. 3. SKLEP Poslovodstva podjetij (še posebno tistih v krizi) so pogosto spodbujena k zmanj-ševanju stroškov za razvoj, izobraževanje, trženje, vzdrževanje opreme in podobno ter k izbiri tistih naložbenih projektov, katerih donos je kratkoročno največji. Takšno odločanje lahko podjetje vodi k kratkoročni uspešnosti, nikakor pa ne k dolgoročni. Sodobne okoliščine poslovanja zahtevajo poleg vlaganja v novo tehnologijo in opremo še: • razvoj trajnejših odnosov s kupci, • razvoj takšnih proizvodov in storitev, kot jih zahtevajo določene skupine kupcev, • proizvodnjo zelo kakovostnih proizvodov in storitev pri nizkih stroških, • izpopolnjevanje znanja in sposobnosti zaposlenih za nenehno izboljšanje procesov, odzivnosti in kakovosti, • razvoj informacijske tehnologije, podatkovnih baz in sistemov. 10 Za ta namen sta zado{~ala kazalca gospodarnosti: dele` dobi~ka v prihodku in dele` poslovnih stro{kov v prihodkih. Glejte ve~ v: Loft (1991, str. 22 - 23) in Kaplan, Atkinson (1998, str. 499 - 502). Glede na to, kako so nalo`be opredeljene, lahko iz osnovne opredelitve izhajajo tri razli~ne vrste tega kazalnika: a) donosnost sredstev, ki ka`e dobi~ek glede na vsa sredstva, b) donosnost lastnega kapitala, ki ka`e donosnost lastni{kega (delni~arskega) kapitala in c) donosnost lastni{kega in dol`ni{kega kapitala, ki ka`e dobi~ek glede na lastni{ki kapital in dolgoro~ne dolgove oziroma glede na stalna in ~ista obratna sredstva. S tem se izni~i vpliv financiranja na uspe{nost poslovanja. Sredstva so lahko zajeta v celoti ali pa samo v vi{ini njihove zaposlenosti (brez opreme v pripravi, neizkori{~enega zemlji{~a in podobno). Glejte ve~ v Wilson, Chua, 1988, str. 311 - 312). Podobne te`ave se pojavijo v primeru dezinvestiranja. Recimo, da ima isto podjetje 20.000 d.e. sredstev, katerih donosnost je 3.600 d.e. (ROI = 18 odstotkov). Podjetje si lahko popravi ROI z izlo~itvijo teh sredstev, ~eprav je njihova donosnost ve~ja od cene kapitala. Z dezinvestiranjem bi bil novi ROI 0,234 ((20.000 - 3.600)/(90.000 - 20.000)). [tevilni avtorji opozarjajo na to, da so ameri{ka podjetja pri~ela poslovno zaostajati za japonskimi podjetji predvsem zaradi prevelikega osredoto~enja na produktivnost oziroma u~inkovitost poslovanja (Lee, 1987, str. 64 - 69, Johnson, Kaplan, 1987, Ross, 1990, str. 23 - 27). Kaplan in Atkinson (1998, str. 12) navajata primer podjetja Procter & Gamble, ki je kljub nasprotujo~im si trendom leta 1996 razglasilo, da bo za 40 odstotkov zmanj{alo {tevilo proizvodov v zalogi. Uprava je tak{no odlo~itev sprejela, ko se je seznanila s kompleksnostjo stro{kov, ki jo je povzro~ilo preveliko {tevilo razli~ic enega proizvoda. Posodobljeni stro{kovni sistem podjetja je pokazal, da so dodatni stro{ki veliko ve~ji kot pa dodatni prihodek in vrednost za kupce. Za ve~je trgovsko podjetje lahko pomeni na primer ukinitev oddelka "prehrane" zmanj{anje prodaje tudi na drugih prodajnih oddelkih. ^e se na primer proizvajalec pralnih strojev odlo~i, da ne bo ve~ opravljal servisne dejavnosti, to pomeni, da se mu ne bodo samo zmanj{ali prihodki in stro{ki iz te dejavnosti, temve~ da mu bo zaradi te odlo~itve lahko padla prodaja kon~nih proizvodov. Koristen na~in problikovanja proizvodov in dejavnosti je analiziranje produktov konkurentov, in sicer tako, da jih razstavimo do najmanj{ih delov. Na osnovi tak{ne analize lahko podjetje ugotovi relativne prednosti in slabosti lastnih proizvodov. Glejte na primer: Ezzamel, 1992 in Eccles, 1991 Odločanje o obsegu in stroških teh dejavnosti mora zato temeljiti na dolgoročnem načrtu podjetja in tudi ocenjevanje uspešnosti poslovanja vrhnjega poslovodstva mora temeljiti na doseganju dolgoročne uspešnosti poslovanja podjetja in ne na doseganju kratkoročnega dobička. V prispevku sem prikazal naslednje metode oziroma informacije za zmanjševanje stroškov podjetja: • ugotavljanje stroškov po sestavinah dejavnosti, • ugotavljanje stroškov v celotnem življenjskem ciklu proizvoda, • ugotavljanje ciljnih stroškov, • ugotavljanje stroškov kakovosti, • ugotavljanje stroškov konkurentov, • merjenje uspešnosti s nefinanč-nimi kazalci, • vrednotenje investicijskih odločitev, • ugotavljanje stroškov po kupcih, "kaizen" kalkuliranje, • analiziranje odgovornosti za stroške. 1. Eccles R.: The Performance Measurement Manifesto. Harvard Business Review Paperback, Boston 1991, str. 95 - 101. 2. Ezzamel M.: Business Unit & Divisional Performance Measurement. Academic Press, London 1992. 3. Ho~evar M.: Prednosti in slabosti odlo~anja na temelju spremenljivih stro{kov. Ra~unovodstvo za notranje potrebe podjetij, LM Veritas, Portoro`, 1997, str. 5 - 24. 4. Ho~evar M.: Oblikovanje ra~unovodskih informacij za poslovodsko nadziranje po mestih odgovornosti. Zveza ra~unovodij, finan~nikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana 1995. 5. Johnson H. T., Kaplan R. S.: Relevance Lost: The Rise and Fall of Management Accounting. Harvard Business School Press, Boston 1987. 6. Kaplan R., Atkinson A.: Advanced Management Accounting.Prentice Hall, New Jersey 1998. 7. Kaplan R., Norton D.: Uravnote`eni sistem kazalnikov. Zalo`ba Gospodarski vestnik, Ljubljana 2000. 8. Lee j. Y.: Managerial Accounting Changes for the 1990s. McKay Business Systems, Artesia 1987. 9. Loft A.: The History of Management Accounting: Relevance Found. Issues in Management Accounting, Prentice Hall, New York 1991. 10. Ross H. B. G.: Revolution in Management Control. Management Accounting, november 1990, str. 23 -2 7. 11. Ryan B.: Strategic Accounting for Management. The Dryden Press, London 1995. 12. Watson H.: Business Systems Engineering. John Wiley & Sons, New York 1994. Les 57(2005) 7- 6 / 8 9 znanje za prakso Briljanten {tart nove stiskalnice Dimter Prodaja nove Dimterjeve stiskalnice ProfiPress L 2500 HF se je za~ela z velikim uspehom. Prilagodljivost majhnim serijam, uporaba tehnologije visoke frekvence in varnost pri delu so atributi s katerimi zadovoljuje potrebe trga in izpolnjuje njegova pri~akovanja pri proizvodnji plo{~ iz masivnega lesa glede kvalitete, fleksibilnosti in zmogljivosti. Zadnje ~ase nova stiskalnica za lepljenje Profi Press 2500 HF Weinigove firme Dimter praznuje prvo globalno predstavitev na LIGNI v Hannovru. Pravkar ena glavnih atrakcij na najve~jem tehni~nem sejmu lesne stroke polni knjigo naro~il pri specialistu za lepljenje – Dimterju. Proizvajalec je postavil temelje uspeha inovativne tehnike s skrbnim procesom testiranja. Pri tem je Les Hauts Bois Saonois (HBS), najve~ji proizvajalec plo{~ iz masivnega lesa za pohi{tvo iz Francije, igral pomembno vlogo. Pred dvema letoma je tovarna nabavila Dimterjevo stiskalnico ProfiPress T-3500. Ta odlo~itev je pomenila preokret od stiskalnic ogrevanih s toplo vodo, ki so jih uporabljali dolgo obdobje, proti modernim visoko-frekven~nim stiskalnicam. Kaj kmalu so se pri~akovanja za bolj{o kvaliteto plo{~ z uporabo nove tehnologije popolnoma izpolnila. Visoka stabilnost lepilnih spojev, ki jo lahko do-se‘emo edino z uporabo visoke frekvence je bila {e posebej izrazita. Kasnej{e odprtje spojev – pogosto razlog za drage reklamacije – s tem procesom skoraj ne pride ve~ v po{tev. Ko je Dimter v za~etku tega leta najavil novo generacijo visokofrekven~nih stiskalnic, se v HBS niso obotavljali in so nabavili najmodernej{i dose‘ek kot testni stroj v njihovi proizvodnji. @eleli so si {e ve~jo fleksibilnost, saj pri HBS-u majhne serije od 10 do 20 plo{~ niso redkost. Prestavljanje na novo dimenzijo plo{~, ki je pred tem pomenilo veliko dela, je sedaj omejeno na minimalno intervencijo nastavljanja nove debeline plo{~. Namesto prej{njih 8 minut traja ta operacija sedaj le pribli‘no 60 sekund. Spreminjanje {irine plo{~ pa sedaj kompletno odpade. Nastavljiv omejevalnik skrbi za avtomatsko nastavitev {irine plo{~e. Tako je eko- ijaLes 57(2005) 7- znanje za prakso nomi~na ‘e izdelava ene plo{~e v seriji. Kar zadeva kvaliteto ProfiPress L 2500 HF odstopa {e za dodaten korak. Uporaba pnevmatskih elemetov stiskalnice igra pomembno vlogo. Zagotavlja namre~ optimalno distribucijo pritiska na plo{~o tako po ploskvi kot s strani obdelovanca. Stri`enje elementov je tako odpravljeno, stro{ki bru{enja so minimizirani in mo‘na odstopanja minimalna. Trenutno HBS proizvaja na ProfiPress L do 400 m2 plo{~ na izmeno z majhnimi serijami. Take rezultate omogo~ajo kratki ~asi nastavljanja, nizki stro{ki bru{enja in kratek ~as strjevanja lepila. ^eprav je stroj ProfiPress L v tej tovarni {e predserijski, so z njim v celoti zadovoljni. Tako zadovoljni, da so pravkar naro~ili {e drugi Dimterjev stroj nove generacije. Kot vodilni proizvajalec kvalitetnih plo{~ stroj uporabljajo v vsakodnevnih zahtevnih delovnih pogojih. “Dimter ne `eli prodati svojim kupcem le novega stroja, marve~ uporabno re{itev.” pravi Walter Fahrenschon, Dimterjev generalni direktor. Dodatne informacije: Weinig AG Weinigstraße 2-4 97941 Tauberbischofsheim Germany www.weinig.com Zastopnik v Sloveniji: Intercet d.o.o. Mirka Vadnova 1 4000 KRANJ tel.: 04/20-41-506 e-po{ta: info@intercet.si www.intercet.si Iskra EKO Hidria Perles, d.o.o. Savska Loka 2 4000 KRANJ Tel.: 04 2076 429 Fax: 04 2076 428 ijaLeS 57(2005) 7- GZS - Zdru`enje lesarstva Iz dela zdru`enja 14. krog pogajanj o novi KPL Kolektivna pogodba za lesarstvo Slovenije je prenehala veljati 31.8.2004, uporabljala pa se je {e do 31.12.2004. Od l. 2005 dalje se je nadomestila s Splo{no kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti. Glede nadaljevanja pogajanj o novi KPL se je pogajalska skupina na 8. krogu pogajanj dne 30.3.2005 soglasno dogovorila, da se pogaja do konca junija 2005 in kolikor se do tedaj ne zaklju~ijo pogajanja, se prekinejo do konca leta 2005 in se nadaljujejo v januarju 2006. Ta k sklep je na podlagi dogovora pogajalcev sprejel tudi UO GZS-Zdru-‘enja lesarstva dne 24.5.2005. Pogajanja so torej dogovorno prekinjena za dolo~en ~as pol leta, saj obe strani potrebujeta nekaj ~asa za razmislek, kako bolje nadaljevati in ~im hitreje zaklju-~iti pogajanja. Dne 7.7.2005 smo prejeli zahtevo sindikata SINLES za nadaljevanje pogajanj o novi Kolektivni pogodbi lesarstva Slovenije in Pobudo za sklenitev posebnega dogovora za uskladitveni dodatek za leto 2005. O vi{ini uskladitvenega dodatka za leto 2005 bo razpravljalo predsedstvo GZS-Zdru‘enja lesarstva dne 18. julija 2005, ~lani zdru-‘enja bodo obve{~eni o vi{ini dogovorjenega dodatka na spletni strani L-portala (www.gzs.si/lesarstvo/aktu-alno). Sestanek Tehnolo{ke platforme za lesarstvo, 8. julij 2005, na GZS Uvodni~ar dr. Jo‘e Korber, sekretar Zdru‘enja lesarstva pri GZS, je uvodoma izpostavil, da je namen sestanka razgovor s podjetni{kimi razvojniki in pano‘nimi razvojno-raziskovalnimi in{titucijami, kako organizirati tehno- lo{ko platformo za lesarstvo. Navzo~e je seznanil, da je nacionalni koordinator za evropsko tehnolo{ko platformo (Forest-Based Sector Technology Platform) prof. dr. Franc Pohleven (TIL). V nadaljevanju je podpredsednica GZS mag. Mateja Me{l poudarila, da je teh-nolo{ka platforma v bistvu iniciativa EU za razvojno razmi{ljanje industrije. Gospodarska zbornica Slovenije s tem projektom zagotavlja podporo pri usklajevanju gospodarstva in vseh drugih partnerjev pri na~rtovanju stra-te{kih usmeritev za vlaganja v raziskave, tehnolo{ki razvoj in inovativnost. Poudarila je, da ‘e obstajajo npr. gradbena in elektro platforma, trajnostna okoljska platforma, iniciativa bioteh-nologov. Te m platformam naj bi sledile ustanovitve {e drugih, kot na primer lesarjev in tekstilcev. Nacionalni koordinator za slovensko tehnolo{ko platformo je dr. Marko Jakli~ (EF). Prof. dr. Franc Pohleven (TIL) je nav-zo~e seznanil, da se je 1.6.2005 ‘e sestal nacionalni odbor za slovensko TP (M. Petri~, N. Torelli, Tav~ar, Milavec, F. Pohleven) in je na Forest-Based Sector Technology Platform poslal programe razvojnih aktivnosti za podro~je gozdarstva, lesarstva in papirni{tva. Tako potekajo nacionalne aktivnosti vzporedno z evropskimi in ni bilo {e ni~ zamujenega. Seveda pa bodo z ustanovitvijo STPL aktivnosti {e intenzivnej-{e in bolj organizirane. Prav tako je dr. Pohleven sporo~il, da se je na pobudo TIL -a ustanovil nacionalni Svet za les, prek katerega potekajo promocijske aktivnosti celovite rabe lesa. Sklepi: 1. Tehnolo{ka platforma (TP) za lesarstvo je nacionalni projekt. Nacionalni koordinator za lesarsko tehnolo{ko platformo (sodelovanje z evropsko Forest- iz vsebine GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE ZDRUŽENJE LESARSTVA Dimičeva 13, 1504 Ljubljana tel.:+386 1 58 98 284, +386 1 58 98 000 fax: +386 1 58 98 200 http://www.gzs.si http://www.gzs.si/lesarstvo Informacije {t. 6/ 2005 ISSN 1581-7717 julij-avgust 2005 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA INDUSTRIJSKI ONESNA@EVALCI PRIJAVITE SVOJE NAPRAVE NEM^IJA V 2004 - IZVOZ POHI[TVA V PORASTU, UVOZ V UPADU AKTUALNE POSLOVNE NOVICE IZ LESNE PANOGE Informacije pripravlja in ureja: mag. Vida Ko`ar, samostojna svetovalka na GZS-Zdru`enje lesarstva Odgovorni urednik: dr. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva ijaLes 57(2005) 7- GZS - Zdru`enje lesarstva Based Sector Technology Platform) je Tehnolo{ki institut za lesarstvo (TIL). 2. Ustanovni sestanek raz{irjene iniciativne skupine za lesarsko TP bo v ~etrtek, 14. julija 2005 ob 13. uri na GZS. 3. GZS bo sofinancirala projekt ustanavljanja lesarske tehnolo{ke platforme (pla~o projektnega vodje in stro{kov potovanj za koordinacijo v SLO in EU). ^imprej je potrebno pripraviti dispozicijo projekta Slovenske lesarske tehnolo{ke platforme. Objavljen razpis za spodbujanje prijav podjetij v 6. okvirni program Direktorat za tehnologijo Ministrstva za visoko {olstvo, znanost in tehnologijo je 17. junija 2005 objavil javne razpise za pomo~ podjetjem pri izvajanju raziskovalne dejavnosti. Eden izmed razpisov je namenjen tudi pomo-~i pri prijavi v 6. okvirni program EU. Podjetja za stro{ke povezane s pripravo vloge lahko pridobijo od 1.500.000 SIT do 4.000.000 SIT. Razpis v nespremenjeni obliki poteka ‘e tretje leto. Roka za oddajo vlog na razpis pa sta: 7.7.2005 in 26.8.2005. Ve~ informacij vam je na voljo na naslovu: peter.polajnar@gov.si INDUSTRIJSKI ONESNA@EVALCI PRIJAVITE SVOJE NAPRAVE Tisti, ki {e niste prijavili svojih naprav v skladu z zakonom o varstvu okolja in uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzro~ajo onesna‘evanje okolja ve~jega obsega, tvegate denarno kazen. Poleg tega pa ne boste mogli pridobiti 53 okoljevarstvenega dovoljenja do predvidenega roka, kar posledično pomeni, da po 31. oktobru 2007 ne boste več mogli obratovati, sporočajo iz agencije RS za okolje. V skladu z omenjenim zakonom in uredbo, ki za gradnjo in obratovanje vseh naprav iz vrste dejavnosti (energetika, proizvodnja in predelava kovin, industrija nekovin in gradbenega materiala, kemična industrija, ravnanje z odpadki itd.), uvajata okoljevarstveno dovoljenje, je svoje naprave doslej pri-javilo 189 zavezancev, ugotavljajo na agenciji. Upravljavci obstoječih naprav bi morali sicer Agenciji RS za okolje prijaviti svoje naprave najkasneje do 30. aprila 2005 na obrazcu, ki je objavljen na spletnem naslovu http:// www.arso.gov.si/ippc. Zakon o varstvu okolja in uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, v slovenski pravni red prenašata leta 1996 sprejeto direktivo EU o celovitem preprečevanju onesnaževanja in nadzoru, znano pod kratico IPPC (Integrated Pollution Prevention and Control). Njen cilj je doseči celovit pristop k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, ki nastaja pri določenih dejavnostih in doseganju visoke stopnje varstva okolja kot celote. Avtor: dr. Igor Lipušček, BF, Oddelek za lesarstvo NEM^IJA V 2004 -IZVOZ POHI[TVA V PORASTU, UVOZ V UPADU Združenje nemške pohištvene industrije VDM je objavilo podatke o gibanju izvoza in uvoza pohištvene industrije za leto 2004 v primerjavi z letom 2003 (glej preglednici 1 in 2). Podatki za l. 2004 {e niso dokon~ni, vendar je primerjava s podatki za leto 2003 mogo~a, prav tako tudi ugotavljanje sprememb izvoza in uvoza za posamezna geografska podro~ja. Prva ugotovitev je, da je bil izvoz v letu 2004 (5258,0 mio EUR) manj{i od uvoza (6.717,9 mio EUR) za 21,7 %. Razveseljivo za pohi{tvenike pa je, da je izvoz pohi{tva v 2004 (5258,0 mio EUR) v primerjavi z letom 2003 (5.240,9 mio EUR) porasel za sicer skromnih 0,3 %, mesdtem ko je uvoz v istem obdobju upadel za 5,7 %. Nem~ija je leta 2004 na podro~je prvotnih 15 dr‘av EU izvozila pohi{tva v vrednosti 3.389,9 mio EUR ali 64,5 % od celotnega izvoza, uvozila pa 2.052,1 mio EUR ali 30,6 % od celotnega uvoza. V primerjavi z letom 2003 se je izvoz na to podro~je zmanj{al za 1,9 %, uvoz pa za 12,1 %. Absolutno najve~ pohi{tva je bilo izvo‘eno na Nizozemsko s 763,4 mio EUR, sledi [vi-ca s 595,4 mio EUR, (~eprav ni ~lanica EU), nato Avstrija, Francija, Belgija itd. Pri uvozu pohi{tva v letu 2004 je dale~ na prvem mestu Poljska z 1.439,6 mio EUR, sledi Italija s 752,1 mio EUR, nato ^e{ka, Kitajska, Danska, ter na 6. mestu Slovenija z 293,7 mio EUR. K visokemu uvozu iz Poljske in ^e{ke prispeva velik dele‘ tudi “preseljena” proizvodnja, zaradi ni‘jih stro{kov dela. Da je Nem~ija zelo pomembno tr‘i{~e za slovensko pohi{tveno industrijo pove podatek, da smo po velikosti uvoza iz posamezne dr‘ave v Nem~ijo uvr-{~eni na 6. mesto. Zaradi ni‘jih stro{kov proizvodnje je zelo pove~an uvoz iz Kitajske (473,9 mio EUR), ki je v primerjavi s prej{-njim letom (350,5 mio EUR) ve~ji za 35,2 % ter je hkrati 4,7 x ve~ji od izvoza (100,7 mio EUR) v to dr‘avo. Les 57(2005) 7-8 GZS - Zdru`enje lesarstva Preglednica 1. Izvoz nem{ke Preglednica 2. Uvoz nem{ke pohi{tvene industrije v letu pohi{tvene industrije v letu 2004 V mio EUR 2004 v mio EUR Dr‘ava 2004 2003 Razlika Dr‘ava 2004 2003 Razlika v % - 14,5 Nizozemska 763,4 846,7 - 9,8 Italija 752,1 879,5 Avstrija 5377 573,8 - 6,3 Danska 320,2 344,4 - 70 Francija 494,3 559,3 - 11,6 Avstrija 283,6 3076 - ,7 8 Belgija 466,2 371,2 25,6 Francija 181,2 229,1 - 20,9 V. Britanija 433,0 428,0 1,2 Nizozemska 126,4 140,3 - 9,9 200,5 192,0 4,4 [vedska 108,3 120,7 - 10,3 Italija 139,7 136,9 2,0 1075 132,1 - 18,6 [vedska 120,4 98,0 22,9 Druge EU dr‘ave 172,8 179,7 - 3,8 Druge dr‘ave 234,7 250,4 - 6,3 EU- 15 2.052,1 2.333,4 - 121 EU- 15 3.389,9 3.456,3 - 1,9 Poljska 1.439,6 1.594,5 - 9,7 150,1 159,0 - 5,6 4770 593,3 - 19,6 Poljska 133,0 134,4 - 1,0 Slovenija 293,7 302,9 - 3,0 Slova{ka 92,6 54,8 69,0 Mad‘arska 264,5 293,2 - 9,8 Rusija 88,0 76,9 14,4 [vica 235,5 2476 - 4,9 Mad‘arska 59,4 62,5 - 5,0 Tur~ija 126,7 122,9 31 [vica 595,4 575,8 - 3,4 Ostale evr.dr‘ave 606,7 5976 1,5 Tur~ija +ost. dr‘. 147,4 134,9 9,3 Ostala Evropa 3.443,7 3.752,0 - 8,2 Ostala Evropa 1.265,9 1.198,3 5,6 Bli‘nji+srednji Vzhod 8,4 12,1 - 30,6 Bli‘nji+srednji Vzhod 42,7 35,9 18,9 Kitajska 473,9 350,5 35,2 Kitajska 100,7 93,4 7,8 Indonezija 129,5 125,3 3,4 Japonska 73,0 74,7 - 2,3 Vietnam 80,0 59,7 34,0 Ostala Azija 74,8 83,4 - 10,3 Druge azijske dr‘ave 288,1 276,4 4,2 Azija skupaj 291,2 2874 1,3 Azija skupaj 842,0 686,6 22,6 ZDA 215,0 201,4 6,8 ZDA 278 33,7 - 175 Kanada 16,7 14,8 12,8 Kanada 1,2 1,9 - 36,8 Izvoz skupaj 5.258,0 5.240,9 0,3 Drugo 342,7 304,3 12,6 Uvoz skupaj 6.7179 7.124,0 - 5,7 Izvoz pohi{tva v ZDA je v letu 2004 zna{al 215,0 mio EUR (porast 6,8 % v primerjavi z l. 2003) in je bil 7,7 x ve~ji od uvoza iz te dr‘ave. Po pohi{tvenih segmentih pa je bil izvoz ozirom uvoz v letu 2004 naslednji: Pohi{tveni izvoz segmenti mio EUR uvoz mio EUR Sede‘. pohi{tvo 1.984 3.644 Pisarni{ko, oprema poslov. prostorov 367 186 Kuhinj. pohi{tvo 820 79 Drugo pohi{tvo 1.939 2.673 Vzmetnice 155 141 Skupaj 5.265 6.723 Tako pri izvozu, kot pri uvozu ima naj-ve~ji dele‘ sede‘no pohi{tvo. Pri kuhinjskem pohi{tvu pa je izvoz iz Nem-~ije bistveno ve~ji od uvoza. Po podatkih VDM je izvoz kuhinjskega pohi{tva v letu 2004 v primerjavi z 2003 porasel za 9,7 %, sede‘no pohi{tvo za 4,7 %. Pri uvozu v letu 2004 pa je zaznaven pri vseh segmentih, razen pri kuhinjah (porast 1,8 %), upad vrednosti uvoza v primerjavi z letom prej. Pripravila in uredila: Fani Poto~nik, vir: Moebelmarkt 4/2005 AKTUALNE POSLOVNE NOVICE IZ LESNE PANOGE Avstrijski proizvajalec pohi{tva Team 7 je v prvih petih mesecih 2005 pove~al prodajo v Nem~iji za 10 odstotkov 10 odstotkov ve~ja prodaja avstrijskega proizvajalca pohi{tva Team 7 na nem{-kem tr‘i{~u je posledica prisotnosti njihovih proizvodov v 35 novih pohi{t-venih salonih in mo~ne marketin{ke kampanje. Nem~ija je njihovo najpo-membnej{e tr‘i{~e, saj predstavlja kar 60 odstotkov celotne prodaje. ^e se bo prodaja nadaljevala kot ka‘ejo sedanje napovedi, bo Team 7 v leto{njem letu prodal za 37 mio EUR pohi{tva. Trenutno podjetje zaposluje 410 delavcev, v kratkem pa jih nameravajo zaposliti {e dodatnih 16. Avstrijski proizvajalec pohi{tva Grass je odprl novo tovarno, vredno 1,2 milijona evrov Avstrijski proizvajalec pohi{tva Grass, del skupine Wuerth, je 10. junija odprl novo proizvodno halo v Vorarlbergu. Investicija je vredna 1,2 mio EUR. To -varna stoji na 1.525 m2, zaposluje pa 60 ljudi. Lastnik podjetja Grass je od leta 2004 dalje podjetje Wuerth, ki zaposluje 49.000 ljudi in ima letno 6,8 milijard EUR prometa. Natuzzi je podpisal dogovor o za~asni odpustitvi delavcev Italijanski proizvajalec sede‘nih garnitur Natuzzi je s predstavniki delavcev podpisal dogovor o za~asni odpustitvi delavcev in skraj{anju delovnega ~asa. 300 delavcev bo do preklica na ~akanju, 920 pa jih bo delalo v skraj{anem delovnem ~asu. Ukrep je predviden za dobo 12 mesecev z mo‘nostjo podalj{anja na 24 mesecev, ~e se ekonomska situacija ne bo izbolj{ala. ijaLes 57(2005) 7- GZS - Zdru`enje lesarstva Prodaja v avstrijski lesnopredelovalni industriji se je v letu 2004 pove~ala za 10 odstotkov Avstrijska lesno-predelovalna industrija je imela v letu 2004 prodaje za 6 milijard EUR, kar je 10 % ve~ kot leta 2003. Izvoz se je pove~al za 4,3 % in je zna{al 4,5 milijarde EUR. Glavne izvozne trge predstavljajo dr‘ave EU in ZDA. Leta 2004 je bilo v avstrijski lesno-predelo-valni industriji zaposlenih 29.400 ljudi. Na {panskem mednarodnem pohi{tvenem sejmu septembra pri~akujejo 80.000 obiskovalcev Od 19. do 24. septembra 2005 bo v {panski Valencii potekal mednarodni pohi{tveni sejem (FIM), mednarodni sejem svetil (FIAM) in mednarodni sejem stanovanjskih dodatkov (DE-CO Cevider). Na sejmu pri~akujejo prek 80.000 obiskovalcev. Predstavilo se bo ve~ kot 2000 razstavljavcev, predstavljenih pa bo prek 2500 blagovnih znamk. Razstavljavci bodo predstavili svojo ponudbo na 150.000 m2 razstavne povr{ine. Gr{ko lesno podjetje Balkan Export je v prvem kvartalu 2005 ob~utno zmanj{alo izgubo Gr{kemu podjetju Balkan Export je v prvem kvartalu 2005 uspelo zmanj{ati izgubo na 258.000 EUR. V istem obdobju lani so imeli izgube za 6,9 mio EUR. Zaradi slabih rezultatov je podjetje lani odpustilo 54 delavcev. V Veliki Britaniji pri~akujejo v letu 2005 za 5.053 milijonov funtov prodaje pohi{tva na doma~em trgu Po podatkih Research and Markets je v Veliki Britaniji v letu 2004 prodaja po-hi{tva na doma~em trgu dosegla 4.890 milijonov funtov. Oblazinjenega pohi{t- BS va so prodali za 1.650, kuhinj pa za 965 milijonov funtov. Ocenjujejo, da bo v letu 2005 skupna prodaja pohi{tva na doma~em trgu zna{ala 5.053, leta 2006 pa 5.220 milijonov funtov. Slova{ka lesna in papirna industrija sta v prvem kvartalu 2005 imeli za 28,9 milijonov evrov bruto dobi~ka Podjetja v slova{ki lesni in papirni industriji so imela v prvem kvartalu 2005 skupno 28,9 milijonov EUR bruto do-bi~ka, kar je za 16,6 odstotkov ve~ kot v istem obdobju lani. Prihodki v prvem kvartalu so zna{ali 572 milijonov EUR. Podjetja v tej industrijski panogi imajo povpre~no zaposlenih 29,5 delavcev, njihova povpre~na mese~na pla~a pa zna{a 413 EUR. [panski proizvajalci pisarni{kega pohi{tva so imeli v letu 2004 za 528 milijonov evrov prodaje [panski proizvajalci pisarni{kega po-hi{tva so v letu 2004 pove~ali prodajo za 2,7 %. Prodaja v letu 2004 je zna{ala 528 mio EUR. V [paniji deluje okoli 120 podjetij in 120 delavnic, ki izdelujejo pisarni{ko pohi{tvo. 30 % vseh je lociranih v Kataloniji in 25 % v Madridu. Vseh zaposlenih v tej panogi je pribli‘no 5600. Najve~ prodaje na doma~em trgu so imela podjetja AF Steelcase, Dyna-mobel, Grupo Forma 5, Ofita in Kamne Haworth. Research and Markets objavil novo tr‘no raziskavo o pohi{tveni industriji v EU Raziskava omogo~a vpogled v pohi{t-veno industrijo sedemnajstih zahodno evropskih dr‘av. Na voljo so podatki o proizvodnji, potro{nji, uvozu, izvozu in cenah pohi{tva v teh dr‘avah, prav tako pa podatki o glavnih proizvajalcih in distributerjih. Za vsako od dr‘av so na voljo tudi podatki o lesno predelovalni industriji. V raziskavo je vklju~enih 980 naslovov proizvajalcev pohi{tva iz EU. Raziskavo lahko naro~ite prek spletne strani: http://www.researchandmar-kets.com/reports/c20041 . Italijanski proizvajalec pohi{tva Nicoletti bo zgradil v Bolgariji svojo drugo tovarno Nicoletti bo zgradil svojo drugo tovarno v Bolgariji, v bli‘ini mesta Lovech. Nicoletti je vstopil na bolgarsko tr‘i{~e ‘e leta 2002, ko je odprl svojo prvo tovarno in zaposlil 300 ljudi. Ve~ino svoje proizvodnje izvozijo na trge ZDA, v Izrael in dr‘ave EU. Nova tovarna bo stala na povr{ini 25.000 m2, graditi pa jo bodo za~eli konec leto{njega leta. Na novo bo odprtih 600 delovnih mest. Poljski proizvajalec lesenih desk Kronopol bo zgradil novo tovarno vredno 130 milijonov evrov Poljski proizvajalec lesenih desk Kro-nopol, ki je v lasti {vicarske Krono Holding Group AG, bo investiral 130 mio EUR v izgradnjo nove tovarne v mestu Slubice. Zemlji{~e so ‘e odkupili. Tovarna Slubice bo zaposlovala 150 delavcev. Podjetje Kronopol je bilo ustanovljeno leta 1994. Izva‘ajo v ve~ kot 40 dr‘av po vsem svetu, predvsem v ZDA, Kanado, na Kitajsko, Japonsko in v skoraj vse evropske dr‘ave. [tevilne informacije in novice o tujem poslovnem okolju (kontaktni naslovi, poslovne bonitete, tr‘ne raziskave, sta-tisti~ni podatki, podatki o sejmih, ten-derji ...) lahko ~lani GZS pridobite tudi v GZS - Poslovno-informacijskem sre-di{~u INFOLINK. Kontaktna oseba: Bojana Zarnik Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana Tel.: 01/5898 102, 5898 107 Faks: 01/5898 100 E-po{ta: tuje.baze@gzs.si ijaLeS 57(2005) 7-8 znanje za prakso Specialna vrata Jelovica* avtorica: Alenka ČIBEJ, Jelovica d.d. Potrebe kupcev po za{~iti pred hrupom, ognjem, klimatskimi pogoji in vlomilci zadovoljimo s specialnimi vrati. Za posamezne objekte so zahteve za vrata dolo~ene z njihovimi tehni~nimi zna~ilnostmi. Izpolnjevati morajo eno ali ve~ oz. vse zgoraj navedene bistvene zahteve. Specialna vrata so vhodna vrata, s katerimi razmejimo prehode iz hodnika v stanovanje v sodobnih ve~stanovanjskih stavbah (bloki, hoteli). To so vrata s posebno konstrukcijo, ki omogo~a predpisano po‘arno odpornost, dimenzijsko stabilnost krila (ob razli~nih klimatskih obremenitvah), ugodno zvo~no izolativnost in varnost oz. odpornost pred vlomi. Po‘arno odpornost dose‘emo z ustrezno konstrukcijo in po‘arno odpornej{imi materiali. Izra‘amo jo s ~asom, v katerem se ogenj iz prostora, kjer je po‘ar, prebije v sosednji prostor. Pri klimatskih obremenitvah gre za vratno krilo, ki je izpostavljeno razli~ni klimi na obeh straneh vrat. Potrebno odpornost vrat dose‘emo s pravilno izbiro oblo‘ne plo{~e in sestavo okvira krila. Zvo~na izolacija je za{~ita pred hrupom. Dose‘emo jo predvsem z razli~nimi polnili in kakovostnimi tesnili. Protivlomna varnost je lastnost kompletnih vrat, da prepre~ijo oz. nudijo odpor potencialnemu vlomilcu. Vrata morajo prenesti poskus vloma s predpisanim vlomilskim orodjem v primernem ~asu. Od vseh sistemov specialnih vrat je najbolj pomembna po‘arna odpornost, saj dejansko re{uje ‘ivljenja oziroma omogo~a dolo~en ~as v katerem se lahko re{imo z ogro‘enega obmo~ja. Za pokrivanje zahtev po po‘arni odpornosti vrat imamo v Jelovici ‘e nekaj ~asa uspe{no razvita PO@ARNA VRATA 3x11 VL s po‘arno odpornostjo 30 minut. Krilo je nasajeno na kovinski podboj, ki je lahko mokro ali suhomonta‘en. Nudimo tudi zastekljeno izvedbo z vgrajenim po‘arnim steklom v zgornjem delu vratnega krila. Po‘arna vrata lahko obogatimo z varnostno zaporo, dose‘ena zvo~na izolativnost teh vrat pa je 38 dB. Lesena po`arna vrata Novost v leto{njem letu 2005 so LESENA PO@ARNA VRATA, kjer je vratno krilo nasajeno na IVERNI PO-@ARNI PODBOJ. Po‘arna vrata smo presku{ali v po‘arnem laboratoriju ZAG Ljubljana, kjer so se ognju uspe{no upirala 38 minut. Preiskava je pokazala, da enokrilna vrata izpolnjujejo zahteve za odpornost proti po‘aru po standardu EN 1634-1. Dose‘ena klasifikacija po‘arne odpornosti je 30 minut - EI30. ^lanek je bil objavljen na posvetu Obvladovanje kakovosti notranjih in zunanjih vrat v organizaciji DIT lesarstva Ljubljana - Ljubljana, sejem DOM, 10. marca 2005 ijaLes 57(2005) 7- znanje za prakso Zakaj leseno po‘arno krilo v ivernem po‘arnem podboju? Zato, ker: a.) les je nepogre{ljiv gradbeni element; b.) les je topel, pristen in plemenit naravni material; c.) design vrat in pestra izbira furnirjev razli~nih drevesnih vrst imata estetsko vlogo, ki tvori harmoni~no celoto z drugo notranjo opremo; d.)lesena vrata dosegajo dobro zvo~no izolativnost; e.) furniran iverni podboj je v primerjavi s kovinskim, toplej{i in bolj prijazen kos stavbnega pohi{tva; f.) enostavna suhomonta‘na vgradnja ivernega po‘arnega podboja. Kako dosegamo kriterije kakovosti specialnih vrat? Kriterije kakovosti specialnih vrat dosegamo z izpolnjevanjem na za~etku ~lanka navedenih bistvenih zahtev. Osnova za izpolnjevanje zahtev so standardi, ki dolo~ajo metode presku{anja. Rezultati presku{anja pa so poro~ila ali pridobljeni certifikati. Aktualna problematika Najbolj aktualna problematika v zadnjem ~asu na podro~ju vhodnih vrat v stanovanje niso tehni~ne lastnosti vrat, temve~ je Pravilnik o minimalnih tehni~nih zahtevah ... Le ta v 24. ~lenu navaja min. svetlo odprtino vhodnih ter vseh notranjih vrat stanovanja, 80 x 210 cm. Glede na navedbe pravilnika, ki navaja stanovanjske stavbe in stanovanja se spra{ujemo: “Ali velja tudi za individualne stanovanjske hi{e, za javne objekte, za poslovne prostore?”. Oziroma: “Kdaj bo pri{el tisti trenutek, ko na trgu ne bo ve~ potrebe po vi{ini vrat 200 cm, oz. bo prevladala druga vi{ina in koliko je to? Na kateri standard se lahko sklicujemo?” Mali oglas Oddamo v najem mizarsko delavnico opremljeno z vsemi mizarskimi stroji. Proizvodni prostori imajo velikost 190m2, z možnostjo uporabe dodatnih prostorov v enaki velikosti. Najemnina po dogovoru. Za dodatne informacije pokli~ite GSM: 041/ 620 - 468 (Mira) Revolucionarna fugirna masa Ceresit CE 40 Odslej na tr‘i{~u tudi vodoodporna fugirna masa Navadne fugirne mase za keramiko in kamnite plo{~e, se v prostorih, kjer so izpostavljene vlagi, zaradi prepustnosti vode dokaj hitro razbarvajo, uma‘ejo ter po{kodujejo, zaradi slabe elasti~nosti pa je ve~ja tudi nevarnost razpok. Za u~inkovito odpravljanje teh neprijetnosti so v Henklu razvili revolucionarno fugirno maso Ceresit CE 40. Potem ko obi~ajne fuge vodo za~no prepu{~ati ‘e po 15 minutah, je vpojnost vodne kapljice pri novem Ceresit-u kar 12-krat dalj{a. To omogo~ajo njegove posebne hidrofobne (vodoneprepustne) sestavine, ki u~inkujejo na vlago aqua-stati~no, kar pomeni da se vodne kapljice ne obdr‘ijo na povr{ini kakor se tudi ne vpijajo v strukturo fugirne mase. Zaradi tega u~inka so fuge bolj odporne na razbarvanje, odporne na umazanijo in plesen ter na morebitne po{kodbe povr{ine, kot so odrgnine, razpoke in praske. Ob tem pa je fugirna masa Ceresit CE 40 tudi do 30 odstotkov bolj elas-ti~na od obi~ajnih fugirnih mas, zaradi ~esar je bistveno manj-{a verjetnost, da fuge ob raztezanju in kr~enju razpokajo. Nova fugirna masa je primerna za fugiranje vseh vrst ke-rami~nih plo{~ic in kamnitih plo{~ (izjema je le marmor), tako na zunanjih kot notranjih povr{inah. Zaradi vseh na{tetih lastnosti pa je idealna predvsem za mesta, ki so izpostavljena vodi, kot sta kuhinja in kopalnica. Ob tem je primerna tudi za fugiranje na kriti~nih povr{inah, kot so sistemi talnega gretja, iverica in mav~ne plo{~e. Fugirna masa Ceresit CE 40 pa ima {e eno prednost. Za razliko od navadnih fugirnih mas, ki so suhe {ele po enodnevnem su{enju, je po novem Ceresit-u mo‘no hoditi ‘e po 9-ih urah. S tem je seveda omogo~eno hitrej{e in u~inkovitej{e delo. Fugirna masa Ceresit CE 40 je ‘e na voljo v prodajalnah po vsej Sloveniji. Ve~ o izdelkih v dru‘ini Ceresit si lahko preberete na www.henkel.si. Dodatne informacije: Mateja Toplak, tel.: 02/2222-260 e-po{ta: mateja.toplak@henkel.at ijaLes 57(2005) 7- raziskave in razvoj pregledni znanstveni ~lanek (A Review) UDK: 630*812.159 Vpliv vla‘nosti na dielektri~ne lastnosti lesa Effect of moisture content on the dielectric properties of wood avtor Matej JO[T, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro‘na dolina c. VIII/34, SI-1001 Ljubljana, matej.jost@bf.uni-lj.si izvleček/Abstract V ~lanku je predstavljen vpliv vla‘nosti lesa na dielektri~ne lastnosti bukovine (Fagus sylvatica L.) in smrekovine (Picea abies L.). Diskastim presku{ancem smo pri razli~nih vla‘nostih izmerili dielektri~-ne lastnosti. Meritve smo izvedli pri devetih frekvencah elektromagnetnega polja (2, 3,..., 10 MHz). Vse meritve smo opravili pri sobni temperaturi z impe-dan~nim analizatorjem HP 4191A RF po metodi z mikrometrom, na katerega sta bili pritrjeni diskasti kovinski elektrodi. Ugotovili smo, da dielektri~na vrednost nara{~a z vla‘nostjo lesa in pada z vi{a-njem frekvence elektromagnetnega polja. In this article, the effect of moisture content on the dielectric properties of beech (Fagus sylvatica L.) and spruce (Picea abies L.) is presented. Dielectric properties of wood disks ware measured at different moisture content. Measurements were performed at nine various frequencies of electromagnetic field (2, 3,..., 10 MHz) and at room temperature, with impedance analyser HP 4191A RF, using method by a micrometer screw with circular parallel electrodes. It was found out that dielectric constant of wood increases by increasing the moisture content of wood and decreases with increasing of frequency. Klju~ne besede: visoka frekvenca, di-elektri~ne lastnosti, vla‘nost lesa Key words: high frequency, dielectric properties, moisture content of wood 1. UVOD Poznavanje dielektri~nih lastnosti lesa je pomembno pri visokofrekven~nem (VF) su{enju in lepljenju lesa. Pri obeh postopkih se VF uporablja za segrevanje, pri ~emer dielektri~ne lastnosti lesa (dielektri~na vrednost in tangens iz-gubnega kota) vplivajo na hitrost segrevanja in porabo energije. Dielektri~ne lastnosti so odvisne od polarizacijskih mehanizmov, na katere vpliva veliko dejavnikov: lesna vrsta oz. njena gostota, vla‘nost lesa, smer lesnih vlaken glede na silnice elektromagnetnega polja, temperatura, vsebnost ekstraktivov, frekvenca elektromagnetnega polja ... (Resnik in sod. 1995). Kot navaja James 1997 na dielektri~ne lastnosti mo~no vplivata predvsem vla‘nost lesa in frekvenca elektromagnetnega polja. Ker je frekvenca pri VF relativno fiksna oz. konstantna, smo v tej raziskavi preu~evali zvezo med vla‘nostjo in di-elektri~nimi lastnostmi bukovine in smrekovine. 2. MATERIAL IN METODE Uporabili smo les bukovine (Fagus syl-vatica L.) in smrekovine (Picea abies L.). Iz zra~no suhih desk smo izdelali diskaste presku{ance (po 15 presku-{ancev za vsako lesno vrsto), ki so imeli radialno orientacijo, premera 45,0 ± 0,25 mm in debeline 5,3 ± 0,30 mm. Presku{ance smo na obeh sti~nih ploskvah obrusili, da smo dobili bolj{i sti~ni povr{ini. Najprej smo presku-{ance 24 ur su{ili pri temperaturi 100 ± 2 °C do absolutno suhega stanja. V absolutno suhem stanju smo dolo~ili njihove dimenzije in maso ( m0), ter do-lo~ili dielektri~ne lastnosti: dielektri~-no vrednost (ε) in tangens izgubnega kota (tan δ). Presku{ance smo v nadaljevanju navla‘evali v klima komori in jim nato v poljubnem ~asovnem intervalu dolo~ili maso (vla‘nost), takoj nato pa opravili meritve dielektri~nih lastnosti. Vse meritve dielektri~nih lastnosti smo opravili z impedan~nim analizatorjem HP 4191A RF IMPEN-DANCE ANALYZER, in sicer pri devetih razli~nih frekvencah elektromagnetnega polja (2, 3 ... in 10 MHz), po metodi z mikrometerskim vijakom (Jo{t, Resnik, [ernek 2004). 3. REZULTATI 3.1. Vpliv vla‘nosti na dielektri~ne lastnosti lesa Rezultati meritev so pokazali, da se ε pove~uje z nara{~ajo~o vla‘nostjo pre-sku{ancev (slika 1). To je pri~akovano, saj z nara{~ajo~o vla‘nostjo nara{~a dele‘ vode v lesu, ki ima ε 80, medtem ko je ε absolutno suhega lesa bistveno ni‘ja (bukovine pribli‘no 2,1 in smre-kovine 1,7) (Torgovnikov 1993). Ve~ji ijaLes 57(2005) 7- raziskave in razvoj ko je dele‘ vode v lesu, vi{ji je dele‘, ki ga k skupni ε doprinese voda in je zato ε sistema voda-les vi{ja (Khalid in sod. 1999). Vi{ja vla‘nost lesa poleg tega omogo~i la‘jo rotacijo polarnih komponent, kar se ka‘e z vi{jo polarizacijo lesa in s tem posledi~no z vi{jo ε lesa (Makoviny 2000). Zveza med ε in vla‘nostjo lesa je na obravnavanem obmo~ju (od absolutno suhega stanja do u = 14 %) skoraj linearna, bolje pa to odvisnost opi{emo s kvadratno ena~bo, saj tudi Kabir in sod. 1997 navajajo, da je za opis zveze pri vla‘-nostih do to~ke nasi~enja celi~nih sten (TNCS) primerna kvadratna ena~ba. Z nara{~ajo~o vla‘nostjo ε bukovine nara{~a hitreje kot ε smrekovine. Razliko pojasnimo z dejstvom, da je buko-vina gostej{a in tako pri isti vla‘nosti vsebuje ve~jo maso vode kot smreko-vina. Sprememba ε v odvisnosti od mase vode v lesu pa je enaka pri obeh lesnih vrstah. Pozitivna odvisnost med ε in vla‘no-stjo je enaka pri vseh obravnavanih frekvencah elektromagnetnega polja. Z nara{~ajo~o frekvenco elektri~nega polja se ε zni‘uje (slika 2), saj se pri vi{ji frekvenci – v kraj{em ~asu – manj-{e {tevilo molekul uspe poravnati s smerjo elektri~nega polja, zaradi tega je tudi polarizacija lesa manj{a (Khalid in sod. 1999). Prav tako kot ε tudi tan δ nara{~a z nara{~ajo~o vla‘nostjo lesa (slika 3). V absolutno suhem stanju sicer ni statisti~ne razlike med tan δ obeh lesnih vrst. Razlika se pojavi pri vi{jih vla‘nostih, kjer ima bukovina vi{ji tan δ, kar je verjetno posledica enakega dejavnika kot pri ε (ob enaki vla‘nosti je masa vode pri bukovini ve~ja kot pri smrekovini). 3.2. Vpliv vrste lesa in gostote na dielektri~ne lastnosti Lesna vrsta ima znaten vpliv na ε lesa, in sicer ima bukovina vi{ji ε kot smre- Slika 1. Dielektri~na vrednost smrekovih in bukovih radialnih presku{ancev, merjena pri frekvenci 5 MHz, v odvisnosti od vla‘nosti Slika 2. Dielektri~na vrednost bukovih radialnih presku{ancev, merjena pri frekvenci 2 in 10 MHz, v odvisnosti od vla‘nosti. Meritve so predstavljene s polinomom druge stopnje. Les 57(2005) 7- raziskave in razvoj Slika 3. Tangens izgubnega kota smrekovih in bukovih radialnih presku{ancev, merjene pri frekvenci 5 MHz, v odvisnosti od vla`nosti Slika 4. Dielektri~na vrednost smrekovih in bukovih radialnih presku{ancev pri vla‘nosti u = 0 %, merjene pri frekvenci 5 MHz, v odvisnosti gostote kovina. Tak{no razmerje je posledica razlike v gostotah obeh vrst (Peyskens in sod. 1984). Presku{anci iz smreko-vine so imeli povpre~no gostoto 390 kg/m3, presku{anci iz bukovine pa 620 kg/m3. Na podlagi podatkov ε presku-{ancev razli~nih gostot lahko oblikujemo zvezo med gostoto lesa in ε lesa, ki je predstavljena na sliki 4. Podatkom je prirejena linearna trendna ~rta s koeficientom 0,0016, kar pomeni, da se ob povi{anju gostote za 1 kg/m3 ε lesa zvi{a za 0,0016. Iz podatkov lahko vidimo, da je gostota bukovine v pov-pre~ju za 60 % vi{ja od gostote smreko-vine, ε bukovine pa je v povpre~ju od ε smrekovine vi{ja le za 20 %. To nakazuje, da poleg gostote na ε vplivajo tudi drugi dejavniki (kemijska sestava – ko-li~ina posameznih kemi~nih komponent) (Khalid in sod. 1999). Ker kljub temu gostota najbolj vpliva na ε (Tor-govnikov 1993), lahko tako z ena~bo (slika 4) za neznano lesno vrsto ob po- znavanju le njene gostote, izra~unamo pri~akovanoε v absolutno suhem stanju. 4. SKLEP Z nara{~ajo~o vla‘nostjo lesa nara{~a tudi ε lesa (voda ima precej vi{jo dielek-tri~no vrednost kot absolutno suh les). Zvezo medε in vla‘nostjo lesa na obravnavanem obmo~ju lahko opi{e-mo s kvadratno ena~bo. Z nara{~ajo~o frekvenco elekotomagnetnega polja ε pada, kar je posledica slab{e polarizacije pri vi{jih frekvencah. Gostej{i les ima vi{joε, kar je posledica ve~je ko-li~ine materiala, ki lahko sprejme do-lo~en elektri~en naboj. Odvisnost med gostoto lesa in dielektri~no vrednostjo lahko opi{emo z linearno zvezo. literatura 1. James, W. L. 1977. Dielectric behaviour of douglas-fir at various combinations of temperature, frequency, and moisture content. Forest Products Journal, 2 7, 6: 44-48 2. Jo{t, M., Resnik, J., [ernek, M. 2004. Vpliv temperature termi~ne obdelave na dielektri~ne lastnosti lesa. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 73 : 123-135 3. Kabir, M.F., Khalid, K. B., Daud, W. M., Sidek, H. A. A. 1997. Dielectric properties of rubber wood at microwave frequencies measured with an open-ended coaxial line. Wood and Fiber Science, 29, 4: 319-324 4. Khalid, K.B., Kabir, M.F., Daud, W.M., Sidek, H.A.A. 1999. Multi-component mixture modeling of the dielectric properties of rubber wood at microwave frequencies. Holzforschung, 53, 6: 662-668 5. Makoviny, I. 2000. Dielectric and electromagnetic characteristic of beech wood. Drevarsky vyskum, 45, 3: 23-34 6. Peyskens, E., De Pourcq, M., Stevens, M., Schalck, J. 1984. Dielectric properties of softwood species in microwave frequencies. Wood Science and Technology, 18 : 267-280 7. Resnik, J., Ber~i~, S., Cika~, B. 1995. Visokofrek-ven~no segrevanje in lepljenje lesa. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo: 10 9 str. 8. Torgovnikov, G.I. 1993. Dielectric properties of wood and wood based materials. Berlin, Springer – Verlag: 19 5 str. ijaLes 57(2005) 7- strokovne vesti Kontroling uravnote`enega sistema kazalnikov v podjetju JAVOR Pivka d.d. avtor Stojan KOKO[AR, JAVOR d.d. 1. UVOD Uprava Javora uporablja za doseganje dolgoro~ne strate{ke usmeritve metodo uravnote‘enega sistema kazalnikov (BSC), ki smo jo celovito opisali v prej-{njih {tevilkah revije Les. @e pri sami odlo~itvi za izvedbo projekta smo se zavedali, da bo implementacija, izvajanje in predvsem kontrola izvajanja naj-te‘ji del projekta. Osnovni pogoj za uspe{no delovanje metode v praksi je namre~ prav u~inkovito merjenje in kontrola izvajanja sprejetih strategij ter na tej osnovi sprejemanje ustreznih korek-tivnih ukrepov. Tako smo v letu 2005 klasi~ni vidik me-se~ne finan~ne kontrole uspe{nosti poslovanja nadgradili {e z kontrolingom uravnote‘enega sistema kazalnikov. Gre za vsestranski managerski sistem kontrole, s ~imer so managerji dobili celovito sliko uspe{nosti poslovanja na pod-ro~ju zmo‘nosti podjetja za u~enje in rast, internih poslovnih procesov, odjemalcev ter finan~ne uspe{nosti. Osnovni problem s katerim smo se so-o~ili v sektorju za kontroling in informatiko po implementaciji metode je bil predvsem v tem, kako zagotoviti upravi podjetja ter drugim nivojem manage-menta prave, a‘urne ter klju~ne informacije za odlo~anje o udejanjanju strategij. Predvsem pa tiste informacije, s pomo~jo katerih bi lahko prepre~ili bodo~e probleme v poslovanju in manj tiste informacije, ki samo ugotavljajo ‘e nastale probleme v poslovanju. Za re{itev tega problema smo oblikovali lasten model kontrolinga klju~nih meril za udejanjanje strategij po posameznih poslovnih podro~jih. Merila je dolo~ila uprava podjetja. Model je podprt z moderno informacijsko tehnologijo in omogo~a hitro reagiranje “navzdol” po organizacijski hierarhiji v primeru neizvajanja posameznih strategij. 2. OBLIKOVANJE KONTROLINGA BSC Za mati~no dru‘bo in znotraj nje za posamezne profitne centre ter za druge odvisne dru‘be v Skupini Javor so do-lo~ene aktivnosti, merila (kazalniki), dolgoro~ni (strate{ki) in kratkoro~ni (letni) cilji ter konkretni akcijski na~rti z odgovornimi nosilci in roki. Za vsako merilo je dolo~en namen merjenja, povezanost z drugimi merili, ciljna vrednost, formula za izra~un, pogostost merjenja, kdo preverja realizacijo in reagira v primeru odmikov ter kdo sprejema ukrepe za odpravo odmikov. Na ta na~in so podani vsi pogoji za u~inkovito merjenje oziroma kontrolo udejanjanja strategij. Poleg tega je uprava dolo~ila kontrolo izvajanja BSC, ki je urejena z organizacijskim predpisom o “Mese~nem pregledu poslovanja s strani vodstva”. S tem predpisom je celovito urejen sistem me-se~ne kontrole uspe{nosti poslovanja, ki poleg metode BSC vklju~uje tudi druga managerska orodja za usklajevanje poslovanja. Dolo~ila tega predpisa so obvezujo~a za mangement vseh profit-nih centrov in odvisnih dru`b v poslovnem sistemu Javor. Problem, ki smo ga ugotovili po izvedbi strate{kih delavnic, je bil v tem, da je bilo v vseh profitnih centrih in odvisnih dru‘bah dolo~eno izredno veliko {tevilo meril po posameznih podro~jih. To je vsekakor posledica diferenciranosti oziroma heterogenosti proizvodnega programa in tudi razli~nih pogledov na na~in merjenja udejanjanja strategij. Kljub temu, da je danes na trgu informacijskih tehnologij (IT) velika ponudba programske opreme za informacijsko podporo BSC, pa z njo, ali zaradi visoke cene ali zaradi neustreznosti vsebine nismo bili zadovoljni. Odlo~ili smo se za izdelavo lastnega dokaj pragmati~-nega modela kontrolinga BSC za nivo uprave. Iz dosedanjih izku{enj vemo, da je vsak informacijski model najbolj u~in-kovit takrat, ko je oblikovan na konkretnih informacijskih potrebah uporabnika. Zavedajo~ se tega dejstva smo zaprosili upravo, da definira najpomembnej{a merila ter dolgoro~ne ciljne vrednosti po posameznih podro~jih in sicer tista, ki imajo po njenem mnenju najbolj odlo~ujo~ vpliv na uspe{nost poslovanja oziroma na nadaljnji obstoj in razvoj podjetja. Les 57(2005) 7- strokovne vesti Slika 1. Merila Javor skupina Glede na veliko {tevilo meril smo opozorili tudi na nevarnost birokratizacije sistema in priporo~ili, da se za za~etek za posamezno podro~je dolo~i minimalno {tevilo res najbolj klju~nih meril. Na sliki 1 je prikazan izbor nekaterih najpomembnej{ih meril za Javor skupino, ki pa jih je mo‘no glede na spremembe notranjega ali zunanjega okolja stalno prilagajati. Sledilo je preverjanje baze podatkov. Prednost Javora je v tem, da ima izgrajen integriran informacijski sistem podprt z moderno informacijsko tehnologijo. Osnovo za analiti~ni sistem poro~anja tvori skladi{~e podatkov. Ve~ino podatkov v skladi{~u podatkov izhaja iz poslovne aplikacije BAAN ERP. BAAN ERP ponuja a‘urne informacije celotne verige vrednosti (procesa)-od razvoja, proizvodnje, prodaje, nabave, vodenja zalog do finan~nih poro~il. Drugi podatki v skladi{~u podatkov so {e podatki iz aplikacije za CRM, drugih Slika 2. Integriran IS poslovnih aplikacij manj{ih aplikacij ter nekaj tudi iz zunanjih (ro~nih) virov. Nad skladi{~em podatkov je izgrajena ve~dimenzionalna baza podatkov, ki je osnova OLAP sistemu. Kocke so oblikovane po poslovnih podro~jih in sicer: nabavna, proizvodna, prodajna, finan~-na, kadrovska ... Med njimi je oblikovana tudi kocka za kontroling BSC. Uporabniki s pomo~jo “prijaznega” uporabni{kega vmesnika ProClarity pregledujejo oziroma analizirajo podatke po celotni hierarhiji oziroma procesu s pomo~jo `e pripravljenih po-ro~il ali pa samostojno analizirajo posamezna podro~ja poslovanja. Seveda je sistem za posameznega uporabnika tudi ustrezno avtoriziran. Na sliki 2 in 3 je prikazan integriran informacijski ijaLes 57(2005) 7- 1 strokovne vesti D Slika 3. OLAP sistem sistem poslovnih aplikacij ter OLAP sistem. 2.1. OLAP kocka za kontroling BSC Pri oblikovanju OLAP kocke za kontroling BSC smo poleg osnovnega načela, da mora managerski informacijski sistem (MIS) temeljiti na jasno izraženih informacijskih potrebah uporabnika, upoštevaH še naslednje: • informacije se morajo nanašati na tisto, kar ima glede na posebnosti poslovnega procesa v podjetju pomemben vpliv na uspešnost poslovanja; • informacije se morajo nanašati na tisto, kar je mogoče ažurno (dnevno, mesečno, tromesečno ...) zajemati dovolj kakovostno, da bi bilo mogoče razpoznati njihov vpliv na uspešnost poslovanja; • informacije se morajo nanašati na tisto, kar kaže na nepričakovane motnje ali nepričakovane neizrabljene možnosti in ima očiten vpliv na bodočo uspešnost poslovanja; • informacije se morajo nanašati na tisto, kjer odmik ostvarjenih velikosti od ustreznih meril bistveno vpliva na uspešnost poslovanja in zahteva takojšnje ukrepanje; • informacije morajo biti podane v obliki, ki je managerju najbolj dojemljiva (npr.: barvna signalizacija odstopanj od planiranih rezultatov ...) Upoštevajoč ta osnovna načela izgradnje MIS smo najprej preverili ali se vsi podatki za potrebe oblikovanja OLAP kocke za kontroling BSC že zajemajo. Ugotovili smo, da so skoraj vsi podatki, razen npr.: podatkov iz ankete o zadovoljstvu zaposlenih, v skladišču podatkov. Za vse kazalnike so v OLAP kocki BSC določene dolgoročne ciljne vrednosti (5 let) ter v okviru tega letne projekcije doseganja ciljnih vrednosti. Ciljne vred-nosti za leto 2005 so sestavni del letnega plana poslovanja za leto 2005. V primeru oblikovanja OLAP kocke za kontroling BSC smo se odločili, da zaradi večje fleksibilnosti ter boljše grafične predstavitve (barve) izdelamo kocko v Excelu tako, da se podatki iz večdimenzionalne baze podatkov, ki je zgrajena nad skladiščem podatkov, direktno procesirajo v Excel aplikacijo. Večina informacij je mesečnih, tako da lahko uprava sprotno reagira na odmike od planiranih ciljnih vrednosti. Na ta na~in je postal kontroling BSC sestavni del mese~nega kontrolinga uspe{nosti poslovanja, ki se je v preteklosti izvajal samo na osnovi finan~nih kazalnikov poslovanja. Mo‘na je tudi primerjava s preteklim obdobjem ter trend gibanja vrednosti. Sistem pregledovanja kocke za Javor skupino je zasnovan na na~in, da so negativni odmiki od ciljnih vrednosti obarvani rde~e. Uprava ima v tem primeru mo‘nost po principu “top-down” ugotoviti v kateri organizacijski enoti so negativni odmiki nastali ter na ta na~in pravo~asno ugotoviti odgovorne za odmike in zahtevati ustrezne ukrepe za odpravo odmikov. V primeru, da upravo zanima nastanek odmikov od ciljnih vrednosti na najni‘jem analiti~nem nivoju, lahko z uporabni{kim vmesnikom ProClarity analizira odmike po posameznih kockah v ve~dimenzionalni bazi podatkov. Sistem je pravzaprav oblikovan na principu “Management by Exception”, kar pomeni, da se mora uprava ukvarjati in pravo~asno reagirati predvsem na kriti~-ne, pomembne odmike od planiranih strate{kih usmeritev podjetja. 3. SKLEP Z oblikovanjem lastnega modela kon-trolinga BSC smo v podjetju razre{ili stalno dilemo, kako izvajati u~inkovito kontrolo udejanjanja strategij v prakso. Trenutno je izdelan model samo za nivo uprave. Zaklju~uje pa se oblikovanje modelov tudi za nivo profitnih centrov ter drugih odvisnih dru‘b v skupini Javor, s ~imer bi kontrolo udejanjanja strategij sistemsko povezali v celoto. S tem bi realizirali pomembno na~elo strate{-ko usmerjene organizacije, in sicer, da mora strate{ko razmi{ljanje dejansko postati del vsakodnevnega dela manage-menta na vseh nivojih, predvsem pa pomemben spodbujevalec sprememb v iskanju konkuren~nih prednosti podjetja. Les 57(2005) 7- strokovne vesti KUPER Zgodbe o ekspertizah in kompetencah v lesni industriji avtor Stojan ULČAR, LIP Bled d.d. Firma KUPER (Heinrich Kuper GmbH & Co. KG – Rietberg, Nem-~ija) je vsem, ki se ukvarjajo s krojenjem in sestavo furnirja, ‘e leta dobro poznan pojem. Vendar pa danes tudi recimo bolje obve{~ene poznavalce preseneti z obsegom in vsebino svoje ponudbe na podro~ju predelave lesa in lesnih tvoriv ter v zadnjem ~asu tudi plasti~nih materialov. Pedigre firme sega v daljnje leto 1932, ko je H. Kuper v mestecu Rietberg (vzhodna Westfalija) ustanovil trgovsko podjetje za razli~ne lesnopredelovalne stroje, rezila, orodje in okovje. Po drugi svetovni vojni je postalo pod-ro~je Nordrhein – Westfalija center takratne evropske pohi{tvene industrije in firma je zaplula v mednarodne vode ter v zgodnjih petdesetih letih 20. stoletja pridobila prve ekspertize na pod-ro~ju lesnopredelovalnih strojev in naprav. Na posebno ‘eljo kupcev je v ~asu razcveta razvila in pri~ela z izdelavo zdaj ‘e skoraj pozabljenih strojev za kla-si~no spajanje furnirja s papirnim trakom. Prvo od prelomnic gotovo predstavlja ustanovitev tovarne v Rietbergu leta 1952, kjer so na podlagi nara{~ajo~ih kvalitetnih zahtev leta 1963 razvili in patentno za{~itili povsem novo generacijo strojev za (cik-cak) spajanje furnirja z nitko ter s tem povzro~ili zelo odmevno in pomembno revolucijo v tem segmentu finalne proizvodnje. Druge relevantne prelomnice so {e odprtje poslovalnice v Freiburgu (Baden-Württemberg) leta 1958 ter ustanovitev poslovno-servisnih centrov v devetdesetih letih prej{njega stoletja v mestih Berlin, Gera (Thüringen), Poznan (Poljska) in Moskva (Rusija). Posebej moramo omeniti {e leto 1972, ko se je v Rietbergu pri~elo poslovanje z rabljenimi stroji drugih, predvsem nem{kih proizvajalcev. Danes ponudba firme KUPER presega industrijske stroje in naprave iz lastne ali proizvodnje drugih priznanih nem-{kih proizvajalcev, in sicer s kompletnim servisom od svetovanja in projektiranja tehnologij ter financiranja investicij in {olanja osebja do kvalificiranega ({tiriindvajseturnega) servisa in vzdr‘evanja. KUPER je torej pomemben in kompetenten partner ve~jim in tudi manj{im podjetjem, ki s tem, da dobijo vse re{itve iz ene roke, prihranijo tako pri stro{kih kot pri ~asu. S svojim tesnim strokovnim in poslovnim sodelovanjem z vodilnimi nem-{kimi proizvajalci (kot HOMAG, MARTIN, KRAFT, HEESEMANN, ALTENDORF, WEIMA idr.) je postavil povsem nova merila pri zadovoljevanju tako splo{nih, tudi aktualnih okoljevarstvenih zahtev kot povsem specifi~nih potreb kupcev. U. Baum-hus, vodja ve~jih industrijskih tehno-lo{kih projektov, se lahko pohvali z ve~ kot 20 razli~nimi mednarodnimi referencami. Na podro~ju vratarske industrije so v zadnjem ~asu morda najbolj znane firme MOSEL in BORNE (Trier), GÜSTROWER TÜRENWERKE (Güstrow) in LEBO (Bocholt) v Nemčiji ter nenazadnje tudi LESNA (Slovenj Gradec) v Sloveniji. KUPER je svoje kompetence v panogi strateško deklariral in jih taktično uresničuje po (pri)znanem kupcu orientiranem partnerskem programu desetih točk: • neodvisno ekspertno in kompe-tentno svetovanje svojim strankam pred nakupom; • zagotavljanje nemotenih proizvodnih in poslovnih procesov s projektiranjem na podlagi večletnih izkušenj; • ponujanje zanesljivih finančnih rešitev kot obročno odplačevanje, leasing in najem; • kompleten izbor različnih strojev in naprav vodilnih proizvajalcev za različne namene; • ponudbe rabljenih strojev, individualno obnovljenih in z garancijo; • zagotavljanje ustreznega servisiranja, od montaže do rednih vzdrževanj in izrednih popravil; • dopolnjevanje obstoječih strojev in naprav z zadnjimi tehnološkimi inovacijami, vključno z ustreznim šolanjem; • zagotavljanje poslovne zanesljivosti in dokazovanje strokovne ijaLes 57(2005) 7- strokovne vesti vestnosti na podlagi referenc iz ve~desetletne tradicije; • pribli‘evanje kupcem s svojimi poslovno-servisnimi centri v Nem~iji in v tujini ter • osredoto~enje na inovativni razvoj pri obvladovanju furnirja od krojenja do sestave kot rde~e niti svojega poslanstva. S takim partnerskim programom se je KUPER od 2. do 6. 5. 2005 v sicer zelo slabi gospodarski situaciji s precej{nim optimizmom predstavil na leto{-njem bienalnem ({e vedno svetovno dale~ najpomembnej{em) sejmu lesnopredelovalnih strojev in naprav LIG-NA 2005 v Hannovru. Na relativno obse‘nem (in dragem) razstavnem prostoru (kar 630 m2) je predstavil {irok spekter svoje ponudbe strojev za obdelavo masivnega lesa in predelavo furnirja ter tehnologije embaliranja (v folijo). Po internem poro~ilu lahko povzamemo nekatere poudarke: • stroj za vzdol‘no sestavo furnirja FL / INNOVATION se je predstavil z izbolj{ano napravo za nanos lepila, ki zagotavlja ve~jo to~nost in kakovost spojev; • stroj FL / RAPID, ki je osnovni model za vzdol‘no sestavo furnirja z lepljenjem, je opremljen z napravo, ki omogo~a strojno spajanje od 4 do 9 mm {irokih intarzijskih pasov furnirja, kar je bilo do sedaj izvedljivo le ro~no (z veliko vlo‘enega znanja in dela); • stroj FL / FINELINER je bil razvit za vzdol‘no sestavo kraj{ih, do 350 mm dolgih pasov furnirja (za avtomobilsko industrijo); • stroja za visoko kapacitativno pre~no spajanje furnirja ACR-SUPERQUICK in ACR-SPEED-STAR (ki je bil v ZDA nagrajen s priznanim CHALLENGERS AWARD za inovacije in tehnolo- gijo) sta bila razstavljena z nekaterimi izbolj{animi detajli; • avtomatski skobeljni stroj SWT 23 - LINIE je z novim hitrovpe-njalnim sistemom in avtomatskim nastavljanjem skobeljnih glav vzbudil veliko zanimanja predvsem pri obiskovalcih iz tujine; • stroj KFE-CONTIFOIL je predstavljal svetovno novost v tehniki embaliranja, saj gre za prvi stroj, ki omogo~a nemoteno menjavo folije med obratovanjem, torej brez zastoja linije. Tako kot med vsako sejemsko prireditvijo LIGNA je KUPER tudi letos organiziral t.i. shuttle service, to je redno avtobusno povezavo Hannover - Rietberg, kjer so si obiskovalci lahko ogledali obrat za obnovo in predelavo rabljenih strojev ter impozantno zalogo prek 3.000 strojev. Te KUPER ponuja v treh variantah, in sicer: • stroji na zalogi, pripravljeni za takoj{njo odpremo in ki niso bili nikoli uporabljeni; • preverjeni in pripravljeni stroji, ki jih KUPER preizkusi in primerno obnovi (npr. z zamenjavo defekt-nih delov) ter po potrebi opremi z ustreznimi varnostnimi napravami ter • generalno obnovljeni stroji, ki jih KUPER povsem razstavi in zamenja glavne dele, obnovi pnevmatske in elektri~ne naprave ter jih po potrebi predela po specifi~nih zahtevah kupca in opremi z ustreznimi varnostnimi napravami, na novo pobarva ter za vse skupaj da polletno garancijo. S tem KUPER ponuja enkratno {iroko paleto prvorazrednih strojev iz druge roke, ki je izjemno privla~na za kupce predvsem iz vzhodne Evrope, Rusije in Azije ter vedno ve~ tudi iz t.i. stare Evrope. Dele‘i prometa in absolutne {tevilke prodaje dokazujejo, da ne ostaja samo pri ponudbah. Firma KUPER, ki jo na na{em podro~-ju zastopa podjetje LESNINA in‘eni-ring d.d. iz Ljubljane, torej v marsi~em na povsem specifi~en na~in obvladuje trg v recimo veliko zadovoljstvo predvsem novih kupcev ter dela precej sivih las nekaterim klasi~nim konkurentom. Da pa pri tem ostaja realist, dokazuje precej prosto prevedena izjava dveh vodilnih (N. Laumeier in F. Peine) po leto{njem sejmu LIGNA 2005: “Pravzaprav smo letos ra~unali na ve~ obiskovalcev. Vsekakor pa smo kar zadovoljni s kvaliteto pogovorov na sejmu in s perspektivami, ki smo jih lahko izlu{~ili iz njih. Najbolj skrb vzbu-jajo~a pa nam {e naprej ostaja nezadovoljiva konjunkturna situacija doma.” To pa je ‘e tema za analize in prognoze vseh evropskih (torej tudi slovenskih) gospodarskih strategov in politikov, saj kar se je danes dopoldan zgodilo v Nem~iji, se bo ‘e danes popoldan zgodilo tudi pri nas in drugje v Evropi (za razliko spred dvajsetih let, ko sta bila ta termina {e v~eraj in jutri). Ker pa poznamo izohipse, na katerih delujejo strategi, in tempo, ki si ga dovoljuje politika, bomo morali najprej ukrepati tam, kjer se s problemi soo~amo in za vse napake tako ali druga~e tudi pla~u-jemo, in to takoj. Seveda gre tu za izziv nekaterim drugim kvalificiranim avtorjem oziroma za neke druge strokovne tekste, ki morda v nekaj prirejeni verziji nikakor ne bi smeli obiti te na{e revije. To so zgodbe o ekspertizah in kompetencah v slovenski lesni industriji, ki bodo (zapisane in nezapisane) gotovo nosile dru-ga~ne naslove, ~e bomo vse skupaj zamudili ali zgre{ili. Les 57(2005) 7-8 strokovne vesti KUPER ACR Speedstar D KUPER ACR Superquick D KUPER FL/lnnovation D KUPER FL/Rapid KUPER SWT 23 XL KUPER FL Inno - nov sistem lepljenja D KUPER KFE Contfoil ijaLes 57(2005) 7- strokovne vesti Standardi za proizvod v evropskem kontekstu avtor Friderik KNEZ, Zavod za gradbeni{tvo Slovenije, Dimi~eva 12, 1000 Ljubljana 1. Uvod Vrata, notranja in zunanja, {tejemo v izdelke stavbnega pohi{tva. Skupaj z okni so bila ena prvih dru‘in izdelkov, za katere je bil podeljen CEN mandat za izdelavo harmoniziranega standarda za proizvod. Kljub temu ali pa prav zato, ker je pred pribli‘no 15 leti, ko se je dejavnost pri~ela, v Evropi obstajalo ve~ razli~nih standardov za proizvod in tudi za presku{anja, pa je bila pot do priprave enotnega, harmonizi-ranega evropskega standarda za proizvod dolga in naporna. Vsa vrata, tako notranja kot zunanja, s po‘arnimi lastnostmi ali brez, obravnava predlog evropskega standarda prEN 14351, ki ima tri dele. Prvi del govori o oknih in zunanjih vratih brez po‘ar-nih lastnosti, drugi del o notranjih vratih brez po‘arnih lastnosti, tretji del pa je neke vrste dopolnilo prvemu in drugemu delu, saj se ukvarja s po‘ar-nimi lastnostmi oken in zunanjih ter notranjih vrat. Po petnajstih letih dela je prvi del standarda vendarle pri{el v zaklju~no fazo, ko je pripravljeno vse za formalno glasovanje o standardu. Vkolikor bo glasovanje pozitivno, se lahko nadejamo, da bo standard do jeseni sprejet v sistem SIST kot SIST EN 14351-1 in nekako v prvi polovici drugega leta tudi uveljavljen s slovensko zakonodajo. Slab{e pa ka‘e z drugim in predvsem s tretjim delom standarda. Osnutki besedil so sicer ‘e pripravljeni, vendar pa bo procedura za notranja vrata po vsej verjetnosti trajala vsaj eno leto dlje, in {e nekoliko ve~ za po‘arne karakteristike vrat. 2. Zahteve za vrata Zahteve, ki jih za vrata postavljajo vsi trije deli standarda EN 14351, so precej obse‘ne. Ve~ina lastnosti, ki jih najdemo pri notranjih vratih, velja tudi za zunanja vrata. Pri obravnavanju lastnosti pa je potrebno poudariti da lahko lastnosti razdelimo na tako imenovane mandatne in nemandatne lastnosti. Mandatne lastnosti so lastnosti, ki pri-spevaju k temu, da stavba kot celota izpolnjuje 6 bistvenih zahtev (trdnost in stabilnost, varnost v primeru po‘ara, zdravje in higiena, varnost pri uporabi, za{~ita pred zvokom, ohranjanje toplote), nemandatne pa tiste, ki jih ne povezujemo z bistvenimi zahtevami, pa so za vrata lahko {e kako pomembne. Mandatne lastnosti so podane na osnovi mandata, ki ga je sprejela Komisija EU. Gre za se{tevek vseh lastnosti izdelka, ki so bile v trenutku nastajanja mandata v dr‘avah ~lanicah regulirane z zakonodajo. ^e katera izmed lastnosti ni bila regulirana, na~eloma ni del mandatnih lastnosti, razen ~e bi bila dodana na posebno zahtevo. Zato nekaterih lastnosti, npr. protivlomnosti, obna{anja pri klimatskih obremenitvah, odpornost na udarce za vrata z nedrobljivim polnilom, mehanska od- pornost itd., ne najdemo med mandatnimi lastnostmi. Namesto tega jih najdemo med nemandatnimi lastnostmi. Prakti~na posledica tega pa je, da je postavljanje zakonodajnih zahtev za dajanje v uporabo (vgradnjo) za take lastnosti znatno ote‘eno. Vendarle pa najdemo tudi v slovenski zakonodaji zahteve za vrata, ki jih standard EN 14351-1 ali –2 ne podajata in sicer gre za minimalno dolo~eno {irino svetle odprtine vrat. Mandatne lastnosti za vrata so podane v preglednici 1, v preglednici 2 pa so podane nekatere pomembnej{e ne-mandatne lastnosti vrat. Poleg definicije lastnosti vrat imajo standardi za proizvod {e ve~ zelo pomembnih delov: najpomembnej{i del je dodatek ZA, ki govori o regulirani uporabi standarda. V njem najdemo definiran sistem potrjevanja skladnosti (AoC) in razdelitev nalog med proizvajalca ter prigla{ene organe. Pomen posameznih nivojev sistama AoC je opisan ‘e na ve~ mestih, zato tukaj poudarimo samo to, da so v sistemu AoC 4 vse naloge prepu{~ene proizvajalcu, v sistemu AoC 3 je za~etni preskus tipa proizvoda naloga prigla{e-nega laboratorija, v sistemu AoC 1 pa je vklju~en tudi certifikacijski organ za certificiranje proizvoda. Za zunanja vrata je uveljavljen sistem AoC 3, za notranja vrata sistem AoC Les 57(2005) 7- strokovne vesti Preglednica 1. Mandatne lastnosti za vrata s komentarjem uporabe. Lastnost Komentar Odpornost na veter Lastnost je relevantna predvsem za zunanja vrata, izra‘a se z razredi po EN 12210 Po‘arna odpornost Dimotesnost Funkcija samozapiranja Lastnost je relevantna za vrata, ki so namenjena za vgradnjo na meje po‘arnih sektorjev. Razvr{~ajo se po EN 14600 skladno z EN 14351-3. Vodotesnost Lastnost, relevantna za zunanja vrata. Razvr{~ajo se po EN 12208. Za zunanja vrata v Sloveniji je predmet zakonodaje. Prisotnost nevarnih snovi Za vsa vrata, trenutno temelji na deklaraciji in analizi komponent, ki bi se lahko spro{~ale iz vrat v notranje okolje Odpornost na udarce Mandatna za steklena vrata ali vrata z drobljivim polnilom, sicer relevantna tudi za notranja in zunanja vrata (pr)EN 13049 Vi{ina Lastnost, relevantna za vsa vrata, zahteva pa je zelo preprosta – ustreznost deklarirani vi{ini. Za notranja vrata in vrata v stanovanja je predmet zakonodaje. Sile pri uporabi Velja samo za avtomatska vrata Zvo~na izolirnost Smiselna za zunanja vrata in notranja vrata, ~e ta razmejujejo npr.stanovanje in stopni{~e / hodnik. Meri se po SIST EN ISO 140-3,deklarira se vrednost (ni razredov). Lastnost je lahko posredno predmet zakonodaje. Toplotna prehodnost Smiselna za zunanja vrata, v nekaterih primerih tudi za notranja vrata. Mo‘no je merjenje po SIST EN ISO 12567-2 ali izra~un po SIST EN ISO 10077-1 in –2. Deklarira se vrednost (ni razredov). Za zunanja vrata v Sloveniji je predmet zakonodaje. Prepustnost zraka na pripirah Smiselna za zunanja vrata, v nekaterih primerih tudi za notranja vrata. Za zunanja vrata v Sloveniji je predmet zakonodaje. Preglednica 2. Nemandatne lastnosti za vrata s komentarjem uporabe. Lastnost Komentar Sile pri uporabi (za rokovanje z vrati) Omejitev sil, ki so potrebne za zapiranje in odpiranje vrat ter navora za zapiranje kljuke. Mehanska trdnost Presku{anje po EN 947, 948, 949 in 950, razvr{~anje v razrede po EN 1192 Odpornost na ponavljajo~e se odpiranje Presku{anje po EN 1191, razvr{~anje po EN 12400 Obna{anje pri klimatskih obremenitvah Presku{anje po EN 1294 (T,B,C) ali EN 1121 (razli~ne klime), razvr{~anje po EN 12219 Protivlomonost Za vhodna vrata (zunanja ali notranja), presku{anje po ENV 1928, ENV 1929 in ENV 1930, razvr{~anje v kategorije 1 – 6 po ENV 1927. 4. Oboje velja za “obi~ajna” vrata. ^e pa so vrata namenjena za vgradnjo na mejo po‘arnega sektorja ali pa na evakuacijsko (be‘alno) pot, je v veljavi sistem AoC 1, tako za notranja, kot tudi za zunanja vrata. Drugi pomemben del standarda je del, ki govori o potrjevanju skladnosti. V njem so zapisane zahteve, ki jih mora proizvajalec izpolniti glede dokazovanja lastnosti proizvoda kot tudi zahteve za kontrolo proizvodnje, ki jo izvaja. Slednje je pri vratih sorazmerno zahtevna naloga, ne zahteva pa direktnega presku{anja lastnosti, ampak lahko temelji na kontroli in pregledu izdelkov v razli~ni fazi proizvodnje. Seveda pa je tu bistvena povezava med deklariranimi lastnostmi in tipom kontrole. Proizvajalec namre~ za svoj izdelek poda izjavo o skladnosti, kjer med drugim navede tudi lastnosti proizvoda, za katere jam~i in jih mora biti na zahtevo pristojnih organov sposoben tudi dokazati s sistemom kontrole proizvodnje. 3. Po‘arna vrata in vrata na be‘alnih poteh Vrata, ki so namenjena vgradnji na meje po‘arnih sektrojev in vrata za vgradnjo na evakuacijske poti so posebna kategorija. Za njih je uveljavljen sistem AoC 1, ki vklju~uje certifici-ranje proizvoda, ki ga izvaja prigla{eni organ. Sama kontrola proizvodnje je, posebno v primeru po‘arnih vrat, sorazmerno zahtevna, predvsem zaradi presojanja vpliva modifikacij proizvoda na lastnosti, ki jih le-ta ima. Naj-bolj{a pot v takih primerih je vklju~itev certifikacijskega organa v proces od-lo~anja o pomembnosti modifikacije. Kot je ‘e omenjeno, po‘arne lastnosti vrat ureja tretji del standarda EN 14351-3. Zahteve glede primernosti za vgradnjo na evakuacijske / be‘alne poti pa so povzete v standardih EN 179, EN 1125, in za avtomatska vrata (pr)EN 13633 in (pr)EN 13637. Po‘arna vrata in vrata za vgradnjo na evakuacijske poti zaradi svoje zahtevnosti in pomembnosti obravnavamo v tem trenutku skozi sistem tehni~nih soglasij. Sistem je nadomestilo za v tem trenutku {e neobjavljeni standard. Vsebinsko med standardom in teh-ni~nim soglasjem razlike ni, gre le za drug pravni okvir. Ve ~ informacij o teh-ni~nih soglasjih je med drugim mo~ najti na spletnih straneh ZAG Ljubljana. 4. Presku{anja ZAG Ljubljana v tem trenutku na podro~ju vrat izvaja predvsem pre-sku{anja po‘arnih lastnosti, zvo~ne izolirnosti in dolo~evanje toplotne prehodnosti. Ostale lastnosti vrat ijaLes 57(2005) 7- strokovne vesti (predvsem prepustnost zraka na pripi-rah, vodotesnost, obna{anje pri obremenitvah z vetrom) pa ostajajo ne-presku{ene, ~eprav zakonodaja za vgradnjo, ki zahteva poznavanje teh lastnosti, obstaja ‘e skoraj tri leta. Presku{anje po‘arnih lastnosti vrat obsega navadno dolo~itev toplotne izola-tivnosti in ~asa integritete vrat (EI1 in EI2 razredi). Presku{anje poteka v vertikalni pe~i. Praviloma presku{amo dvoje vrat hkrati. Vrata so med preskusom z ene strani izpostavljena standardnemu po‘aru in sicer tako, da se ena odpirajo proti ognju in druga stran od ognja, zato za preskus potrebujemo dvoje vrat. Merila za dolo~itev razreda so ve~plastna in jih v tem ~lanku ne opisujemo podrobno, obsegajo pa opazovanje povr{inskih temperatur na neizpostavljeni strani vrat in izgubo integritete (opazovanje preboja plamena, nastanek {pranj, lukenj itd.). Preskus poteka tako, da dvoje vrat skupaj s podboji vgradimo v za to pripravljeno steno, ki se nato vpne na sprednjo stran presku{avalne pe~i. V pe~i krmilimo temperaturo plamena tako, da ustreza standardni po‘arni krivulji. Med preskusom merimo temperaturo in opazujemo obna{anje vrat. Zavedati pa se moramo, da realni po‘ar ne sledi nujno enakemu razvoju temperatur, zato je lahko odziv vrat na realni po‘ar tudi druga~en od tistega, ki ga ugotovimo v laboratoriju. Zaradi primerjave razli~-nih izdelkov med sabo in zaradi potrebe po razvr{~anju, pa je definicija standardne po‘arne krivulje nujna. Druga karakteristika, ki jo preverjamo v sklopu po‘arnih lastnosti vrat, je di-motesnost. Trenutno lahko dolo~amo le dimotesnost pri ambientalnih pogojih, v na~rtu pa imamo izgradnjo komore za dolo~anje dimotesnosti pri 200 °C. Gre v bistvu za merjenje zra~ne prepustnosti vrat pri razli~nih pogojih. Koli~ina je pomembna predvsem tam, kjer npr. ekvakuacijsko pot lo~ujemo od sektorja z veliko produkcijo dima pri gorenju. Dim lahko namre~ v do-lo~enih razmerah predstavlja ve~jo nevarnost kot plamen v sosednjem prostoru, saj lahko zelo ote‘i ali pa celo onemogo~i evakuacijo, ko bi ta zaradi temperatur {e bila mogo~a. Poleg opisanih lastnosti spadajo v sklop {e ostale, pomo‘ne lastnosti, kot so funkcija samozapiranja, test odpornosti na sesedanje sredice vrat, test odpiranja itd. Tu velja poudariti, da je po slovenskih predpisih na po‘arna vrata potrebno vgraditi samozapiralne mehanizme. Presku{anje zvo~ne izolirnosti izvajamo v laboratoriju po standardu SIST EN ISO 140-3. Preskus poteka tako, da vrata vgradimo v masivno steno med dva prostora. V enem od prostorov nato generiramo zvok ({um), v obeh prostorih pa nato izmerimo nivo zvo~ne jakosti. Iz razlike zvo~ne jakosti v obeh prostorih nato z obdelavo podatkov dolo~imo zvo~no izolirnost vrat. @al standard EN 14351-1 ne podaja tabeli-ranih vrednosti za vrata tako, kot je to primer za okna, zato je potrebno za vsak generi~ni tip vrat zvo~no izolir-nost izmeriti, ~e jo ‘elimo deklarirati. Razlog za to ti~i predvsem v tem, da je tesnenje vrat zaradi detajla praga manj predvidljivo, kot je tesnenje oken. Ker na splo{no netesnost pripire pomeni tudi zvo~ni most, ni mo‘no enostavno sklepanje na zvo~no izolirnost vrat kot sklopa samo na osnovi poznavanja strukture vratnega krila in detajla podboja. Dolo~anje toplotne prehodnosti vrat je danes mo~ izvesti tudi z izra~unom. Na voljo imamo dve ra~unski metodi in sicer enostavnej{o po SIST EN ISO 10077-1 in zapletenej{o, to je numeri~-no modeliranje po SIST EN 10077-2 in posredno s SIST EN ISO 10211. Toplotno prehodnost lahko poleg tega tudi merimo in sicer po EN ISO 12567-2. Numeri~no modeliranje se zdi najprivla~nej{a metoda, saj je sorazmerno natan~na in {e posebej, ~e imamo opravka z ve~jim {tevilom tipov, cenej{a metoda. Ima pa seveda tudi slabosti in sicer predvsem v tem, da so materialne karakteristike dolo~ene nekoliko z rezervo, kar posledi~no pomeni, da je izra~unana vrednost nekoliko vi{ja, kot je izmerjena vrednost. Ta k pristop je razumljiv, saj je meritev vendarle referen~ni postopek. Zaradi omenjenega lahko pri~akujemo, da se bodo proizvajalci za ve~ino primerov odlo-~ali za izra~un, v primerih pa, ko bi toplotna prehodnost predstavljala izrazito tr‘no prednost, pa bodo posegali po meritvi. Zadnja skupina presku{anj je za vrata eksoti~na, ~eprav ni za to nobenega dobrega razloga. Nasprotno, kljub zahtevam regulative, v veliki ve~ini primerov proizvajalci teh zahtev ne upo{tevajo. Gre za prepustnost zraka na pripirah, vodotesnost in za obna{anje pri obremenitvah z vetrom. Zahteve so smiselne seveda za zunanja vrata, kjer jih regulativa tudi dolo~a (natan~neje, dolo~a zahteve glede vodotesnosti in prepustnosti zraka na pripirah) in sicer so glede zahtev za vodotesnost vrata izena~ena z zahtevami za okna glede na mesto vgradnje. Enako velja za zahteve glede prepustnosti zraka na pri-pirah. Logi~no je namre~, da ~e zahtevamo vodotesnost za izpostavljeno okno v denimo petem nadstropju, zahtevamo enake lastnosti tudi od izpostavljenih zunanjih vrat. Pri tem nimamo v mislih balkonskih vrat, ampak npr. vrata na npr. po‘arno stopni{~e ali izhod na teraso in podobno. Seveda pa je velika ve~ina vhodnih vrat vgrajenih v pritli~ni eta‘i stavbe. Ta m so zahteve za vrata, ~e so izpostavljena, milej{e, vendarle pa obstajajo, in je potrebno dokazati, da vrata zahtevam ustrezajo. Konkretno za izpostavljena vrata v pri- ijaLeS 57(2005) 7-8 strokovne vesti tli~ju velja zahteva glede vodotesnosti, da morajo dosegati razred 4 A po SIST EN 12208 (vodotesnost pri tla~ni obremenitvi do 150 Pa) in zahteva glede prepustnosti zraka, da morajo dosegati razred 2 po SIST EN 12207. Glede na to, da proizvajalci praviloma ne proizvajajo vrat, ki so namenjena izklju~no neizpostavljeni vgradnji, je poznavanje vodotesnosti in prepustnosti zraka na pripirah nujno. Izognemo se mu lahko le tako, da v nameravani uporabi izrecno zapi{emo, da so vrata primerna izklju~no za vgradnjo na mestih z za{~ito pred meteornimi padavinami. 5. Trenutno stanje zakonodaje [e eno pomembno podro~je je potrebno omeniti, in sicer na~in legalnega dostopa na trg. Zakon o gradbenih proizvodih dolo~a, da smejo biti dani na trg le proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve glede {estih bistvenih zahtev, to je, ki so skladni z relevantno tehni~no specifikacijo. Vrst specifikacij je ve~, pomembno pa je, da mora biti specifikacija, ~e gre za standard ali splo{no smernico, objavljena v Uradnem listu RS. To pomeni, da sklicevanje na standarde, ki niso objavljeni na ustreznem objavljenem seznamu, s stali{~a dokazovanja skladnosti ni mogo~e. Primarno se na seznamu objavlja harmoni-zirane standarde, v primeru oken in vrat bodo to SIST EN 14351-1, -2 in -3, ko bodo pripravljeni. Alternativno je mogo~a tudi objava drugih specifikacij (npr. SIST 1018), vendar morajo te specifikacije izpolnjevati dolo-~ene zahteve, objavo pa je potrebno priglasiti, kar postopek podalj{a in precej ote‘i. Vkolikor za proizvod ne obstaja objavljena tehni~na specifikacija, je zanjo potrebno pridobiti tehni~no soglasje. To je lahko evropsko ali slovensko. Evropsko tehni~no soglasje za okna in vrata ni mo‘no, saj je ustrezen standard v proceduri izdelave. Le izjemoma se zgodi (tak primer imamo pri fasadnih sistemih), da po~asnost razvoja standarda prepri~a Komisijo EU, da mandat podeli organizaciji EOTA. Tako za podro~je vrat do uveljavitve harmoni-ziranega standarda za proizvod preostane slovensko tehni~no soglasje. V takih primerih ga vsebinsko obravnavamo kot mogo~o pot za uveljavitev standarda. Za izdajanje slovenskih tehni~nih soglasij je poobla{~en Zavod za gradbeni{tvo Slovenije, kjer je sistem v zagonu. V za~etku leta 2005 pri~e-njamo z vpeljavo slovenskih tehni~nih soglasij za po‘arna vrata, pa tudi za notranja in zunanja vrata in okna. Pri-~akovati je namre~, da bo do mo‘ne uporabe standarda EN 14351-1 preteklo {e pribli‘no eno leto, do mo‘ne uporabe drugega in tretjega dela pa dve do tri leta, seveda, ~e ne bo zapletov, ki nasploh vse prepogosto nastajajo tik pred izidi harmoniziranih standardov. 6. Sklep Razvoj harmoniziranih standardov za vrata je pri{el do to~ke, ko imamo na voljo prva kon~na besedila standardov. Pomen teh standardov za slovenska podjetja, ki proizvajajo vrata, je zelo velik, saj na podro~ju celotne EU vpeljujejo enoten standard za proizvod, ki ga je potrebno spo{tovati. Skladno z omenjenimi standardi bodo vrata v prihodnosti ozna~ena z oznako CE, zanje pa bo proizvajalec tudi podal izjavo o skladnosti, na katero bo zapisal lastnosti vrat, in sicer vse lastnosti, ki so za izdelek relevantne, najmanj pa za tiste, ki so v dr‘avi prodaje predmet zakonodaje. Izjavo o skladnosti bo podal tudi na osnovi tehni~nega soglasja za proizvod. Pomen izjave je zelo velik, saj je to dokument, ki na eni strani dokazuje kupcu, kak{ne so lastnosti izdelka (izjava je na~eloma zadosten dokument), na drugi strani pa proiz- vajalca zavezuje, da je dobavljeni izdelek res tak{en, kot deklarira. Za slednje potrebuje ustrezna dokazila in pa predvsem ustrezno izvajanje kontrole proizvodnje. Vloga Zavoda za gradbeni{tvo je za vrata zelo pomembna. Trenutno stanje je sicer tak{no, da se proizvajalci ukvarjajo le z manj{im segmentom lastnosti, vendar bodo v prihodnosti zaradi sprememb na podro~ju tehni~nih specifikacij razmere druga~ne. Predvsem za izdelke, kjer bo potrebno tehni~no soglasje za proizvod ali pa certifi-cirtanje proizvodov, bo vloga ZAG izrazita. Z ustreznim povezovanjem slovenskih in{titucij pa bodo postopki potekali tako, da bodo predstavljali kar najmanj{o oviro pri poslovanju podjetij, seveda pod pogojem, da le-ta proizvajajo korekten izdelek. kratke novice Nov direktor prodaje v Lami V Lami d.d. Dekani so v mesecu maju imenovali Valterja ^erneti~a na mesto direktorja prodaje Strate{ke poslovne enote Sistemi za pohi{tvo. Valter ^er-neti~, ki ima diplomo iz sociologije in zgodovine ter ima kon~an podiplomski MBA {tudij, je svojo delovno pot za~el prav v Lami, nato pa bil vrsto let direktor sektorja veleprodaje distribucijsko-trgovinskega podjetja za blago {iroke potro{nje, kjer je pridobil bogate izku{-nje s podro~ja prodaje in tr‘enja. S prevzemom funkcije je odgovoren za prodajo v vseh 50 dr‘avah, kjer podjetje nastopa, za stike s kupci, prodajni servis in poslovanje Laminih h~erinskih podjetij na Hrva{kem, v Veliki Britaniji in v Nem~iji. ijaLes 57(2005) 7-8 strokovne vesti Skupina JAVOR utrjuje pozitivne trende poslovanja Prvo polletje 2005 vse Javorove dru‘be zaklju~ile z dobi~kom “Ob upo{tevanju vseh relevantnih oko-li{~in znotraj in izven poslovnega sistema lahko polletne rezultate in poslovanje Skupine JAVOR, Javor Pivka d.d. in vseh v skupino povezanih dru‘b ocenimo kot uspe{no. [e vedno ohranjamo razmeroma visoko dinamiko rasti prodaje, ki je v okviru na~rtovane, dvo{tevil~no rast kosmatega donosa iz poslovanja in dodane vrednosti ter pomembno visok dobi~ek iz poslovanja v vi{ini 114 mio SIT, kar je nov preobrat glede na leta poprej. Razveseljivo je tudi dejstvo, da je bil po {estih mesecih leto{njega leta v vseh podjetjih, ki tvorijo Skupino Javor tudi kon~ni rezultat pozitiven; povsod smo obdobje zaklju~ili z dobi~kom. Tako se pozitivni trendi, ki so se za~eli lani z dosledno realizacijo programa prestrukturiranja tudi letos nadaljujejo in utrjujejo, kar {tejemo, upo{tevajo~ te‘avnost panoge v kateri poslujemo, kot uspeh in potrditev skupno sprejetih usmeritev in odlo~itev ter vzpodbudo za naprej.” Tako je poslovanje leto{njega prvega polletja na dana{nji redni seji nadzornega sveta povzel predsednik uprave Javor Pivka d.d. Peter Tom{i~. Nadzorni svet je izrazil zadovoljstvo nad dose‘ki v leto{njem letu ter poleg rezultatov poslovanja dru‘be Javor Pivka d.d. in skupine Javor obravnaval tudi dopolnitve pro- grama prestrukturiranja profitnega centra Pohi{tvo, ki se nana{ajo predvsem na celovito posodobitev tehnologije in organizacijskih postopkov in podprl odlo~itve uprave tudi na tem podro~ju. V obdobju januar – junij 2005 je skupina Javor vklju~no s podjetjem v Zagrebu ustvarila 5,9 milijarde SIT ~istih prihodkov od prodaje (7,1% ve~ kot v enakem lanskem obdobju) in prvo polletje zaklju~ila z 93,3 mio SIT dobi~ka. 70,4% prodaje je realizirala na tujih trgih, zlasti na trgih dr‘av ~lanic EU. Tudi dodana vrednost je bila za 10,3 % vi{ja kot v enakem obdobju lani. Leto{nje prvo polletje je bilo v znamenju stabilnega poslovanja in utrjevanja pozitivnih trendov tako v mati~ni dru‘-bi Javor Pivka d.d., ki zdru‘uje profitne centre Opa‘ne plo{~e, Pohi{tvo, Vezane plo{~e in Furnir, kot v vseh odvisnih dru‘bah. Rezultate poslovanja je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem bistveno izbolj{al profitni center Furnir. V zadnjih treh mesecih leto{njega polletja je po ve~ kot triletni krizi poslovanje pomembno izbolj{al in stabiliziral tudi profitni center Opa‘ne plo-{~e, ki z udejanjanjem vseh na~rtovanih nalo‘b pri~akuje {e bolj{e rezultate. Za ambiciozno zastavljenimi cilji gospodarskega na~rta za leto 2005 sta zaostajala le profitna centra Pohi{tvo in Vezan les. Ob upo{tevanju tr‘no-tehno-lo{kega stanja programa pohi{tva in spremenjenih razmer v poslovnem okolju se je poslovodstvo odlo~ilo za dopolnitve prvotno sprejetega programa prestrukturiranja PC Pohi{tvo. Te temeljijo na popolni tehnolo{ki prenovi, ki bo prek enotne organizacije poslovnega procesa in poslovnih in podpornih podprocesov omogo~ila realizacijo zastavljene tr‘ne strategije in ponovno konkuren~nost programa. V profitnem centru Vezane plo{~e pa bo dinamika doseganja zastavljenih ciljnih parametrov o~itno nekoliko po~asnej{a od prvotno predvidene, strate{ke usmeritve pa so ustrezne in se zato ne spreminjajo. Uspe{no in v okviru zastavljenih ciljev so poslovale tudi vse {tiri odvisne dru‘be: invalidsko podjetje Javor IPP, Javor Stroji ter trgovski podjetji Javor Trgovina Ljubljana in Javor Trgovina Zagreb. Glede na to, da je Javor kot skupina tako glede obsega kot ~asovne dinamike v najintenzivnej{em in najve~jem investicijskem ciklusu v svoji zgodovini poteka tehnolo{ka prenova prakti~no povsod. Z njo sta povezana kadrovska in tr‘enj-ska prenova, ki potekata so~asno. Vse na{teto predstavlja temelj ve~je konkuren~nosti programov ter nudenja kvalitetnih in celovitih re{itev za na{e kupce in ohranjanje dolgoro~nih partnerskih odnosov z njimi. Poleg nalo‘b v mati~ni dru‘bi bo leto{-nja jesen v znamenju velike pridobitve tudi za odvisno dru‘bo Javor Stroji, ki v leto{njem letu posluje zelo uspe{no. Novi numeri~no krmiljeni mostni rez-kalni stroj bo nosilni steber te proizvodnje od septembra dalje. Skupna vrednost vseh vlaganj bo v skupini Javor v tem letu presegla 1,5 milijarde SIT. ijaLeS 57(2005) 7- strokovne vesti Weinigov hi{ni sejem InTech05: Napredek v tehnologiji nudi idealne predpogoje za investiranje “Prihodnost se za~enja sedaj” je moto InTecha05, {tirinajstega Weinigovega hi{nega sejma, ki se bo odvijal od 26. do 28. septembra v nem{kem Tauber-bischofsheimu. S tem sloganom se Skupina Weinig sklicuje na napredek v tehnologiji, ki so ga dosegli v Weinigu AG in v pridru`enih proizvajalcih Dimter, Grecon, Raimann in Waco v letu, ko Weinig praznuje svojo 100 letnico obstoja. Prvenstveno je signal za nov za~etek nova tehnologija rezkanja Powermat s PowerLock sistemom, novim svetovnim standardom za vpenjanje obdelovalnega orodja. Profilni center Con-turex, nosilec napredka za kompletno obdelavo zahtevnih obdelovancev, je prav tako mejnik v razvoju. V centru pozornosti sejma InTech05 bo ofenziva inovacij v optimizaciji obdelave lesa. Vse nove tehnologije od pre‘agovanja do ~eljenja in brazdanja bo mo~ spremljati v Tauberbischofsheimu. Celotni Weinigov proizvodni program se v jubilejnem letu na veliko zadovoljstvo kupcev odra‘a s ~isto in ekonomi~no u~inkovitostjo, fleksibilnostjo in dose-‘eno kvaliteto Pri Weinigu so prepri-~ani, da bo veliko podjetij kljub te‘kim razmeram izrabilo Intech05 za nove investicije. Na hi{nem sejmu bodo glavno pozornost namenili detajlnim predstavitvam v ‘ivo in nudili obiskovalcem veliko mo‘nosti za diskusijo s strokovnjaki o njihovih posebnih proizvodnih zahtevah. Predstavili bodo vsako podro~je v celotnem procesu predelave masivnega lesa, ki ga skupina Weinig v celoti pokriva s svojim proizvodnim programom strojev in sistemov. Sejem InTech05 bo odprt vsak dan od 9 do 18 ure. Interesenti najdete dodatne informacije o posameznih dogodkih na posebni strani Weinigove doma~e spletne strani www.weinig.com, kjer je mo‘na tudi udobna online registracija. Dodane informacije: Michael Weinig AG Weinigstraße 2-4, 97941 Tauberbischofsheim, Germany www.weinig.com Zastopnik v Sloveniji: Intercet d.o.o. Mirka Vadnova 1, 4000 KRANJ tel.: 04/20-41-506 e-po{ta: info@intercet.si www.intercet.si ijaLes 57(2005) 7- strokovne vesti kratke novice Podelitev Europass usposabljanja (Europass Training) na SLG[ v Novi Gorici avtorica Darinka KOZINC, T[C Nova Gorica-SLG[ Ob zaklju~ku {olskega leta je skupina dijakov T[C-Srednje lesarske in gradbene {ole v Novi Gorici na javni prireditvi ob spri~evalu dobila tudi modro knji‘ico Europass usposabljanje (Euro-pass training).V modri knji‘ici so vpisane prakti~ne delovne izku{nje, pridobljene v tujini in bodo pripomo~ek dijakom za la‘ji vstop na trg dela. Gre za pobudo, ki je v petnajsterici takratnih dr‘av ~lanic Evropske skupnosti za~ela veljati 1. januarja 2000 z ustanovitvijo informacijskih to~k. V Sloveniji pa smo se postopoma za~eli vklju~evati po 1. maju 2004. Po 1.1. 2005 se je pobuda postopoma preoblikovala v mapo petih dokumentov Europass in vsebuje: ‘ivljenjepis, potrdilo o mobilnosti, prilogo k diplomi, prilogo k spri~evalu in jezikovni listovnik. Vsi dokumenti so bili razviti na evropski ravni, so standardizirane oblike in imajo skupen logotip. Europass je pobuda, ki omogo~a posamezniku, da z razli~nimi orodji ~imbolj predstavi celotno paleto znanj, spretnosti in kompetenc, ki si jih je pridobil na razli~nih ravneh formalnega in tudi neformalnega izobra‘evanja. Z Euro-passom izbolj{ana preglednost in berljivost kvalifikacij in kompetenc (na visoko{olskem kot tudi na strokovnem in poklicnem podro~ju) sodita med pomembne cilje evropskih sistemov izobra‘evanja in usposabljanja v zadnjem desetletju. To je podpora posamezniku in promociji vse‘ivljenjskega izobra‘evanja kot okvira, znotraj katerega udele‘enec dopolnjuje svoja znanja, kompetence in spretnosti in si gradi mapo lastnih u~nih dose‘kov. Dijaki SLG[ so si prakti~ne delovne izku{nje s podro~ja rezbarstva nabirali v Italiji s sodelovanjem na projektu Interreg III B-Crafts. Center za poklicno izobra‘evanje je na zahtevo {ole izdal modre knji‘ice na ime posameznega dijaka, udele‘enca projekta mobilnosti. De‘ela gostiteljica Italija, ob~ina Sutrio, je posredovala vsebino izobra‘evanja in usposabljanja v italijanskem jeziku (v jeziku de‘ele gostiteljice kot enem izmed evropskih jezikov), ime u~itelja in njegov naziv. Vpis pridobljenega znanja se je iz italijanskega jezika prevedel tudi v sloven-{~ino in je zabele‘en v isti knji‘ici. Izpolnjene knji‘ice Europass usposabljanja smo nato posredovali v potrditev de‘eli gostiteljici. Dijaki so se izobra-‘evali na dveh zahtevnostnih ravneh, zato imajo tudi razli~ne vpise znanja, ki so si ga pridobili pod vodstvom rez-barskega mojstra. Srednja lesarska in gradbena {ola ima sicer bogate izku{nje na podro~ju mobilnosti, tako v projektu Leonardo da Vinci z Italijo in Francijo, projektu Woodnet in Interreg B III-Crafts, vendar je bilo tokrat prvi~, da so bile te izku{nje tudi uradno zapisane v dokumentu Europass training, kar je seveda bilo omogo~eno {ele po 1. 1. 2005. Lesnoobdelovalni stroji: negativni trend med aprilom in junijem je manj{i [e enkrat je ~etrtletno poro~ilo italijanskih proizvajalcev lesnoobdelo-valnih strojev in tehnologije negativno, vendar je trend padanja manj{i kot prej{nje ~etrtletje. V drugem ~etrtletju 2005 so se naro~ila zmanj{ala za 3,5 % glede na isto obdobje v letu 2004, v primerjavi z 11,4 % padcem v prvem ~etrtletju leto{njega leta (vedno v primerjavi s prvimi tremi meseci lanskega leta. [tevilke ~etrtletnega poro~ila, ki so ga pripravili v Acimall Studies Office, ka‘ejo padec tujih naro~il za 1,7 % in padec doma~ih naro~il za 9,6 %. Anketirane firme so izkazale trend po-ve~evanja cen v 1,3 % primerih v primerjavi z prvim tromese~jem in zagotovljeno proizvodnjo za 2,7 meseca (stanje 30. junij 2005). Glede raziskave kvalitete je 57 % anketiranih firm izkazalo stabilen proizvodni trend, 26 % porast in 17 % padec v proizvodnji. Zaloge so enake v 70 %, zmanj{ane v 17 % in pove~ane v preostalih 13 %. Zaposlenost je konstantna v 83 % vzorcev in zmanj{ana v 17 %. Nobeno od anketiranih podjetij ni izkazalo pove~anja zaposlenosti. Negotovost se obeta tudi v bli‘nji prihodnosti: prognoza ka‘e, da se bodo tuja naro~ila pove~ala v 7 % primerov, v 83 % pa bodo ostala ista, medtem ko 10 % anketiranih firm pri~akuje zmanj-{anje naro~il (negativna bilanca za – 3). Podobna situacija je zabele‘ena tudi na doma~em trgu. 87 % anketiranih podjetij pri~akuje enaka naro~ila, 3 % ve~ja, 7 % pa manj{a naro~ila (negativna bilanca –7). ijaLeS 57(2005) 7- strokovne vesti kratke novice Helios 42. na lestvici svetovnih proizvajalcev premazov Poslovni sistem Helios se je z lani ustvarjenimi 254,9 milijoni dolarjev prometa uvrstilo na 42. mesto lestvice najve~jih svetovnih proizvajalcev premazov “2005 To p Companies”, ki jo vsako leto objavi revija Coatings world (pri pripravi lestvice upo{tevajo podatke o prodaji posameznih podjetij). Na vrhu lestvice je nizozemski Akzo Nobel s 6,5 milijarde dolarjev prometa, sledita pa mu ICI Group iz Velike Britanije in ameri{ki PPG Industries. Obe dru`bi sta lani ustvarili vsaka po ve~ kot pet milijard dolarjev prometa. S tretje uvr{~enim podjetjem na lestvici najuspe{nej{ih svetovnih proizvajalcev premazov sodeluje tudi dom`alski Helios, saj imata v Sloveniji skupno dru`bo PPG-Helios. Ta tr`i barvne premaze za avtomobilsko industrijo v dr`avah nekdanje Sovjetske zveze in Jugoslavije ter v Romuniji. Kot so napisali v sporo~ilu za javnost, so v Heliosu s svojo uvrstitvijo na lestvici revije Coatings World zadovoljni, saj to potrjuje pravilne usmeritve podjetja. Najve~ji slovenski proizvajalec premazov je namre~ v zadnjih letih bele‘il intenzivno rast na vseh podro~jih poslovanja in tako uresni~eval svojo strategijo, tj. postati najve~ji proizvajalec premazov v srednji in vzhodni Evropi. Tako so pove~ali obsega proizvodnje v Dom‘alah, pa tudi kupili nekaj sorodnih doma~ih in tujih dru‘b, dodajajo. Del poslovnega sistem Helios so postala podjetja Color iz Medvod, hrva{ki Chromos iz Zagreba ter Zvezda iz Gornjega Milanovca v Srbiji. Poslovni sistem Helios je lani ustvaril za nekaj ve~ kot 40,3 milijarde tolarjev ~istih prihodkov od prodaje in 3,4 milijarde tolarjev ~istega dobi~ka. Helios na~rtuje tudi nove prevzeme in vlaganja v razvoj, za kar se bo dru‘ba dokapitalizirala, in sicer z izdajo novih delnic v vi{ini 50 odstotkov kapitala dru‘be, poro~a STA. Odpu{~anja v podjetju Razgor{ek Mariborsko pohi{tveno podjetje Raz-gor{ek bo s 1. septembrom, ko se mu izte~e pogodba o sodelovanju s {vedsko dru‘bo Ikea, na katero je bilo doslej vezane ve~ kot osemdeset odstotkov njegove proizvodnje, precej skr~ilo {tevilo trenutno 134 zaposlenih. Po besedah direktorja in lastnika Janka Razgor{ka so zaradi bistveno zmanj-{anega obsega dela 28 delavcem ponudili delo za dolo~en ~as, 60 delavcev pa bo moralo pristati na zavodu za zaposlovanje. “Glavni del proizvodnje je bil doslej povezan na dobavah za {vedski koncern, s katerim smo letno sklenili za 11 milijonov evrov poslov. Nemogo~e je v kratkem ~asu nadomestiti izpad teh poslov z drugimi partnerji, zato se odpu{~anju `al ne moremo izogniti,” pravi Janko Razgor{ek, ki {e dodaja, da so bili delavci seznanjeni, kak{na bo prihodnost podjetja, potem ko njegova proizvodnja ne bo ve~ temeljila na dobavah za {vedsko podjetje. Ikea, s katero je Razgor{ek poslovno sodeloval 19 let, je odpoved pogodbe napovedala 1. aprila lani, septembra pa se izteka leto in pol dolgi odpovedni rok. [vedi bodo za podobne izdelke v nekaterih vzhodnih in azijskih dr‘avah porabili vsaj 30 odstotkov manj, kot bi zanje v Sloveniji. Vodstvo podjetja Razgor{ek je vse odkar je izvedelo za prekinitev sodelovanja z Ikeo, iskalo primerne partnerje v Evropi in ZDA, vendar so bile za njih cene izdelkov previsoke. Zato so se v podjetju odlo~ili za preoblikovanje v srednje podjetje in usmeritev v opremljanje ve~jih turisti~-nih objektov in poslovnih prostorov z oblazinjenim pohi{tvom. Ve~ bodo gradili tudi na svoji blagovni znamki. ijaLes 57(2005) 7- strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: lepila in lepljenje lesa - 3. del Zbrala: Metka ČERMAK, soavtorja za prevod Severine Ploj (nem.), dr. Andrej Podbrežnik (angl.) z Lesarske šole Maribor, Višje strokovne šole Ureja: Andrej ČESEN Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko kr~enje -a s zmanj{anje dimenzij Schrumpfung f, Schwindung f, Schrumpfen n, Schwund m shrinkage krvnoalbumínsko lepílo -ega -a s naravno lepilo iz `ivalske krvi Blutalbuminleim m [ blood-] albumin glue, blood adhesive, serum albumin glue, serum albumin glue, dried blood glue, blood glue lepílna mé{anica -e -e ` po navodilu proizvajalca pripravljeno lepilo Klebstoffmischung f adhesive mixture, adhesive mix lepílna povr{ína -e -e ` povr{ina, na kateri poteka lepljenje nekega predmeta Klebefläche f glued face, bond area, bonded area lepílni fílm -ega -a m neprekinjena tanka plast lepila Filmklebstoff m, Leimfilm m film adhesive, glue film, film of glue lepílni slój -ega -ôja m utrjena ali {e neutrjena plast lepila Klebstofffilm m Klebestreifen m, Klebschicht f adhesive coat, adhesive film lepílni slój, odpóren próti vôdi -ega -ôja -ega - - m praviloma utrjena plast lepila, ki je odporna proti vodi wasserfeste Klebfuge f, wasserfeste Klebschicht f water-resistant(waterproof) glue line, water-resistant (waterproof) bond line, water-resistant (waterproof) adhesive joint Nekater pojmi so bili v Lesu `e objavljeni na podro~ju povr{inske obdelave. lepílo -a s makromolekulska snov, sposobna spajanja dveh tesno prilegajo~ih se povr{in Leim m, Klebstoff m glue, adhesive lepílo `iválskega izvôra -a - - s vrsta lepila, izdelanega na osnovi naravnih surovin, t.j. `ivalskih proteinov tierischer Leim m animal glue, animal adhesive, scotch glue lepílo, odpórno próti vôdi -a -ega - - s kakovostno lepilo, pri katerem so lepilni spoji odporni proti hladni in vro~i vodi wasserbeständiger Klebstoff m waterproof (water-resistant) adhesive lépljena strán -e -í ` stran, na katero je naneseno lepilo Leimfläche f, Klebfläche f glue line lépljeni spój -ega -ôja - m mesto, kjer sta dva kosa lesa z lepilom zdru`ena v nelo~ljivo celoto Leimfuge f, Klebfuge f glue joint lépljenec -nca m predmet, ki je namenjen lepljenju Fügeteil m adherend lépljenje -a s spajanje z lepilom Verleimung f, Kleben n, Verkleben n, Verklebung f adhesive bonding, bonding, glu(e)ing lepljívost -i ` lastnost oprijemanja lepila na druge predmete Klebrigkeit f tack lézenje -a s (pólzenje) postopno raztezanje lepljenca, obremenjenega s konstantno silo v dalj{em ~asovnem obdobju Kriechen n creep lomljívost -i ` (krhkost) lastnost materiala, da se pretrga brez plasti~ne-ga raztezanja Brüchigkeit f, Brechbarkeit f brittleness, brashness mehánska adhezíja -e -e ` delovanje mehanskih sil, ki so posledica mehanskega sidranja lepila v les mechanische Adhäsion f mechanical adhesion mehúr~ek -~ka m zra~na votlinica v lepilni me{anici Luftblase f blister, bubble melamínformaldehídno lepílo (MF) -ega -a s kakovostno polikondenzacijsko lepilo za zahtevnej{a lepljenja Melaminformaldehydharzleim m melamine formaldehyde glue, melamine formaldehyde adhesive modifikátor -ja m snov, sposobna spremeniti dolo~ene lastnosti Modifizierungsmittel n, Abwandlungsmittel n modifier módul lézenja -a - m kot, ki karakterizira premik lepljenca zaradi stri`nih napetosti Kriechmodul n creep modulus molekulárne síle -ih - ` skupno ime za privla~ne sile med molekulami iste ali razli~nih snovi Molekularkräfte f Intermolecular forces montá`a -e ` sestavljanje delov izdelkov v celoto Montage f assembly montá`no lepílo -ega -a s lepilo za monta`na lepljenja Montageklebstoff m assembly adhesive montá`no lépljenje -ega -a s sestavljanje celote z lepljenjem posameznih delov Montagekleben n, Montageverklebung f, Kontruktionsverklebung f assembly glu(e)ing naná{anje lepíla -a - s postopek nanosa lepila na lepilno ploskev Klebstoffauftrag m, Leimauftrag m, Beleimung f adhesive application nanós -ôsa m koli~ina lepila v g/m2 Auftragsmenge f spread nanós lepila s polívanjem -ôsa - - - m tehnika strojnega nana{anja lepila na lepilno povr{ino Gießauftrag m curtain coating narávno lepílo -ega -a s lepilo iz naravnih surovin rastlinskega ali `ivalskega izvora natürlicher Leim m, Klebstoff aus Naturprodukten m natural adhesive ijaLeS 57(2005) 7-