143 Etnolog 27 (2017) DEDI[^INA Z OBMO^JA OB^IN BRE@ICE IN KR[KO KOT OSNOVA ZA RAZVOJ TEMA^NEGA TURIZMA Lea Ku`nik, Nina Veble IZVLE^EK Tema~ni turizem je posebna vrsta turizma, ki se je za~el razvijati v dvajsetem stoletju in je povezan z obiskovanjem turisti~nih znamenitosti in destinacij, ki so povezane s smrtjo, trpljenjem, nesre~ami in prizori{~i tragedij. V ~lanku avtorici predstavita koncept in tipologijo tema~nega turizma, nato pa identificirata dedi{~ino z obmo~ja ob~in Bre`ice in Kr{ko, ki ima potencial za vklju~evanje v tema~ni turizem. Ugotavljata, da na obmo~ju ob~in obstaja dedi{~ina, povezana s pokopali{~i, gradovi, paranormalnimi pojavi, ~arovni{kimi procesi, kme~kimi upori in drugo svetovno vojno, ki bi se jo lahko v okviru tema~nega turizma vklju~ilo v turisti~no ponudbo obeh ob~in. Klju~ne besede: dedi{~ina, tema~ni turizem, tipologija, tema~ne zgodbe, smrt, Bre`ice, Kr{ko ABSTRACT Dark tourism is a special type of tourism that started to develop in the 20th century and involves visiting sights and destinations associated with death, suffering, accidents, and the locations of tragedies. The article presents the concept and typology of dark tourism, to then identify the heritage from the area of the municipalities of Bre`ice and Kr{ko with potential for inclusion in dark tourism. The authors conclude that the area of the two municipalities features heritage connected with cemeteries, castles, paranormal phenomena, witchcraft processes, peasant uprisings, and the Second World War, which could be included in the tourist assets of both municipalities in the framework of dark tourism. Keywords: heritage, dark tourism, typology, dark stories, death, Bre`ice, Kr{ko Za uvod Obiskovanje krajev tema~ne dedi{~ine, spominskih obele`ij, muzejev in muzejskih zbirk, povezanih z mori{~i, tragedijami, umori, nesre~ami in trpljenjem v sodobnem ~asu v svetu strmo nara{~a. V Sloveniji je ta fenomen povezan predvsem z obiskovanjem prizori{~ vojne dedi{~ine, ~eprav ga ne opredeljujemo kot tema~ni turizem. Tema~ni turizem je posebna vrsta turizma, pri kateri gre za obiskovanje turisti~nih znamenitosti in destinacij, ki so povezane s smrtjo, trpljenjem, nesre~ami in prizori{~i tragedij. Obiskovanje tema~nih turisti~nih destinacij je v svetu fenomen dvajsetega stoletja. 144 Lea Ku`nik, Nina Veble Tema~ni turizem je v tujini predmet {tevilnih znanstvenih raziskav nekaterih vodilnih raziskovalcev tega podro~ja, kot so npr. Stone (2006, 2011), Sharpley (2009), Lennon in Foley (2000). Sistemati~no raziskovanje tema~nega turizma se je za~elo na Univerzi v centralnem Lancashiru (University of Central Lancashire) v Veliki Britaniji, v okviru katere deluje In{titut za raziskave tema~nega turizma (The Institute for Dark Tourism Research), ki ga vodi Philip R. Stone. V Sloveniji sistemati~nih raziskav na temo tema~nega turizma {e nimamo, se pa z raziskovanjem tega podro~ja ukvarjajo posamezni avtorji (npr. Ku`nik 2015, 2017; Ku`nik in Grafenauer 2015; [uligoj 2016; Gosar 2015; Klemen~i~ in Koderman 2015). Izdelane so bile tudi nekatere diplomske in magistrske naloge (Veble 2017). Ob stoletnici za~etka prve svetovne vojne je bila leta 2014 v organizaciji Fakultete za turisti~ne {tudije – Turistica izvedena prva mednarodna delavnica tema~nega turizma v Sloveniji (Gosar, Koderman in Rodela 2015). Razlogi za obisk krajev povezanih s tema~no dedi{~ino so razli~ni. Najve~krat vklju~ujejo radovednost, izobra`evanje, krivdo pre`ivetja, spomin na `rtve, nostalgijo, empatijo in ob~utek groze (Ashworth in Hartmann 2005: 23–24; Baldwin in Sharpley 2009: 188). Teoreti~ne in empiri~ne raziskave o motivih obiskovalcev so {e vedno redke. Kljub temu obstajajo trije glavni razlogi za obisk destinacij tragedij in grozodejstev, to so radovednost, empatija in ob~utek groze, medtem ko nekatere {tudije navajajo {e dodatne razloge, ki vklju~ujejo izobra`evanje, spomin, nostalgijo in krivdo pre`ivelih (Marcuse 2005: 137–138; Miles 2002: 1176; Smith 1996: 251). Pri tem je glavni motiv obiska potencialnih tema~nih krajev in obele`ij povezanih s smrtjo razumevanje vzrokov in posledic razli~nih dogodkov z namenom, da se kaj takega ne bi nikoli ve~ ponovilo, torej izvedeti, kaj se je zgodilo, in razumeti, zakaj je do tega pri{lo. Mo~an motiv je tudi po~astitev `rtev na posameznem zgodovinsko pomembnem obmo~ju (Stone 2011: 23–24). Tovrstna dedi{~ina ima tudi simbolni pomen. Raziskovalno vpra{anje, s katerim se v ~lanku ukvarjava, je vpra{anje tema~ne dedi{~ine, krajev in zgodb na obmo~ju ob~in Bre`ice in Kr{ko. Na podlagi znanstvene in strokovne literature podajava tipologijo tema~nega turizma, ki temelji na tema~ni dedi{~ini. S pomo~jo raziskave ugotavljava, ali na izbranem obmo~ju tak{na dedi{~ina, zgodbe in kraji obstajajo, in dolo~ava tipologijo posameznih krajev in z njimi povezanih tema~nih zgodb. Zanima naju, kak{en je njihov potencial za zasnovo novega turisti~nega produkta, ki bi bil zanimiv za zaklju~ene skupine turistov s posebnimi interesi in bi ga bilo mogo~e vklju~iti v aktualno turisti~no ponudbo ob~in Bre`ice in Kr{ko. Evidentiranje tema~ne dedi{~ine, tema~nih zgodb in krajev na obmo~ju ob~in Bre`ice in Kr{ko je potekalo leta 2016. Izhodi{~e raziskave je bil Posavski muzej Bre`ice s stalnima razstavama Kme~ki upori in reformacija in Pod devetimi zastavami – Posavje 1900–1990, korespondenca s kustodinjo Ivanko Po~kar in voden ogled pokopali{~a Bre`ice1 v sklopu Dnevov evropske kulturne dedi{~ine 1 Ogled je potekal pod vodstvom kustodinj Posavskega muzeja Bre`ice Ivanke Po~kar, Vlaste Dejak in O`i Lorber ter Judite Podgornik Zaletelj iz ZVKDS OE Novo mesto. 145 Dedi{~ina z obmo~ja ob~in Bre`ice in Kr{ko kot osnova za razvoj tema~nega turizma 2016. V nadaljevanju sta bila izvedena dva poglobljena intervjuja z muzejsko vodnico Simono Stipi~ v Mestnem muzeju Kr{ko in Ireno Fürst, kustodinjo v Muzeju novej{e zgodovine Slovenije, enota Brestanica. Ogledali sva si tudi stalne razstave Dolgo razsvetljensko 18. stoletje in Prvi kr{ki borci v Mestnem muzeju Kr{ko ter Slovenski izgnanci 1941–1945 in Trapisti v Rajhenburgu v Muzeju novej{e zgodovine Slovenije, enota Brestanica. Prav tako sva imeli ve~ kraj{ih intervjujev s posameznimi prebivalci ob~in Bre`ice in Kr{ko, ki so kakor koli povezani z dolo~enim tema~nim krajem oziroma poznajo zgodbe o kraju. S tem sva o dolo~enih krajih in zgodbah pridobili natan~nej{e podatke, ve~ino s tema~nim turizmom povezanih lokacij pa sva tudi fotografirali. Pri tem so naju zanimale vse zgodbe, torej vsi tipi tema~nega turizma, ki jih je bilo s pomo~jo literature in ustnih virov mo~ evidentirati, pri ~emer sva izhajali iz tipologije tema~nega turizma. Koncept in tipologija tema~nega turizma Tema~ni turizem, ki ga lahko poimenujemo tudi ~rni, mra~nja{ki ali tanato turizem, opredeljujemo kot turizem, ki zajema potovanja v kraje, povezane s smrtjo, tragedijami, umori, nesre~ami in razli~nimi naravnimi katastrofami. ^eprav se z besedno zvezo tema~ni turizem v znanstveni in strokovni literaturi sre~ujemo od devetdesetih let dvajsetega stoletja, ko sta jo utemeljila Lennon in Foley (2000) lahko re~emo, da gre za novej{o vrsto specializiranega turizma (Ku`nik in Grafenauer 2015: 562). V tuji literaturi se je za zvrst turizma, ki se usmerja na turisti~ne destinacije trpljenja in smrti, uveljavil pojem »temni turizem« (dark tourism), na Hrva{kem ga imenujejo »mra~nja{ki turizem« (mra~nja{ki turizam), v katerega podzvrst uvr{~ajo »tanato turizem«, ki specifi~no obravnava obiske grobnic in pokopali{~ ter spominskih obele`ij. V slovenski turisti~ni literaturi se {e nismo dokon~no opredelili glede termina, saj tehtamo med pojmi mra~ni, temni in tema~ni turizem – ob predpostavki, da bomo termin »tanato turizem« uporabljali le za grobi{~a (Gosar 2015: 18). Na tiso~e obiskovalcev pritegnejo prizori{~a smrti, predvsem mno`i~ne smrti (Korstanje in Ivanov 2012: 57; Stone 2011: 23). Kot navajata Lennon in Foley (po Sharpley in Stone 2009: 577), je to fenomen, ki zajema obiskoval~evo »potro{njo« smrti; prave ali komodificirane. Avtorja menita, da je to postmodernisti~ni pojav, pri ~emer se sklicujeta na Rojeka (1991: 188–189) in tako imenovane »~rne to~ke« (black spots), s katerimi opisuje lokacije smrti, ki so postale skomercializirana, postmoderna prizori{~a, katerih obstoj je odvisen od tega, kako rekonstruiramo podobo smrti. Po drugi strani pa Stone (2011: 22) ponuja druga~en pogled na tema~ni turizem oziroma njegov razvoj. Izvor in preoblikovanje tema~nega turizma lahko i{~emo v tradicionalnih potovanjih, ki so se razvila in oblikovala na podlagi velikih premikov v evropski zgodovini in ki imajo {e vedno vpliv na sedanjost. Wilsonova tema~ni turizem ozna~i kot pojav, ki se v osnovi najpogosteje ozna~uje kot komodifikacija smrti, ~eprav paradigma tema~nega turizma ni tako enostavna. Wilsonova nadalje navaja, da so kraji, ki jih lahko umestimo v podro~je tema~nega turizma, veliko ve~, kot »samo« prizori{~a trpljenja, ki imajo konotacijo 146 Lea Ku`nik, Nina Veble ~love{kega bitja na to~ki smrti, kar naj bi bil glavni adut kraja. Omenjeni kraji so vedno ve~plastni, tako zgodovinsko kot tudi sociolo{ko. Iz te ve~plastnosti razli~ne skupine ljudi izpeljujejo prefinjene odtenke razli~nih pomenov, ki jih nekemu kraju pripisujejo (Wilson 2008: 9–10). V literaturi najdemo razli~ne opredelitve, kaj vse sodi na podro~je tema~nega turizma glede na vpra{anje kronolo{ke oddaljenosti in pomembnosti ter vpliva na vsakdanje `ivljenje. Lennon in Foley (2000: 11–12) poudarjata pomembnost kronolo{ke oddaljenosti nekega dogodka. Menita, da se v podro~je tema~nega turizma uvr{~ajo dogodki, ki imajo {e vedno pomembno mesto v spominu {e `ive~ih ljudi, ki lahko te dogodke vrednotijo. Gre za dogodke, ki v ljudeh vzbujajo strah, tesnobo, zaskrbljenost in na podlagi katerih se pojavlja dvom v sodobnost in njene posledice. Po njunem mnenju se na primer dogodki, vezani na anti~ne ali srednjeve{ke bitke, ne kvalificirajo kot predmet tema~nega turizma, saj gre za dogodke, ki pri ljudeh ne vzbujajo zaskrbljenosti in pojava prej omenjenega dvoma v sodobnost. Seaton (po Stone 2006: 147) po drugi stani zagovarja stali{~e, da ima tema~ni turizem dolgo zgodovino in izhaja iz globokega premi{ljevanja in poglobitve v smrt, kar se je pojavilo v srednjem veku in poglobilo v obdobju romantike, v poznem osemnajstem in za~etku devetnajstega stoletja. Seaton navaja mno`ico razli~nih atrakcij, ki med drugim vklju~ujejo grobove, zapore, javne usmrtitve, prizori{~a bitk, pri ~emer izpostavi bitko pri Waterlooju iz leta 1815 (Seaton 2009: 80). Omenja tudi Pompeje, kot prizori{~e uni~enja in naravne nesre~e iz preteklosti kot primer najve~krat obiskane destinacije v povezavi s smrtjo. Seaton ozna~i tema~ni turizem kot »potovalno dimenzijo« ~lovekovega pogleda na smrt oziroma poglobljenega premi{ljevanja o njej (Seaton 2009: 81). Podro~je tema~nega turizma torej zajema razli~ne dogodke in kraje, ki so povezani s smrtjo, predvsem mno`i~no, katere posledice in vpliv {e danes zaznavamo v na{em `ivljenju. ^eprav gre pri tema~nem turizmu za novej{o vrsto specializiranega turizma in fenomen dvajsetega stoletja, so se potovanja povezana s smrtjo pojavila `e mnogo prej. Odkar so ljudje potovali, so jih privla~ili kraji, atrakcije in dogodki, ki so bili povezani s smrtjo, tragedijami in razli~nimi katastrofami (Sharpley 2009: 4–5). Tak primer je npr. obiskovanje gladiatorskih iger v obdobju starega Rima in obiskovanje javnih usmrtitev v srednjem veku. Sicer pa na koncept tema~nega turizma vpliva ve~ spremenljivk. Prva izmed njih je aktualnost in spontanost turisti~nega do`ivetja na tako imenovani tema~ni lokaciji sodobne smrti in katastrofe v primerjavi z na~rtovanim obiskom urejenega kraja ali obiskom na~rtovanega dogodka, povezanega z nedavnim in/ali oddaljenim dogodkom. Nadalje obstaja razlika med namerno ustvarjenimi atrakcijami ali izku{njami, ki interpretirajo ali poustvarjajo dogodke ali dejanja, povezana s smrtjo in »nenamernimi« kraji, kot so na primer grobovi, cerkve, spominska obele`ja, ki so nenamerno postali turisti~na atrakcija. Na koncept tema~nega turizma vpliva tudi obseg, v katerem je zainteresiranost za smrt prevladujo~i razlog za obisk tema~nih atrakcij, pri ~emer je lahko zainteresiranost tolik{na, da `elimo biti pri~a dejanski smrti drugih ali pa postaviti na kocko lastno `ivljenje z obiskom destinacij, ki veljajo za nevarne, lahko `elimo izvedeti nekaj novega o smrti znanih oseb in 147 Dedi{~ina z obmo~ja ob~in Bre`ice in Kr{ko kot osnova za razvoj tema~nega turizma tako dalje. Pomembno je tudi vpra{anje, zakaj in kako so tema~ne destinacije ali do`ivetja »proizvedeni« in »dostavljeni«, na primer iz politi~nih razlogov, za zabavo, izobra`evanje, ekonomsko korist (Sharpley 2009: 13–14). Glede na vsebino obstajajo razli~ni tipi tema~nega turizma:2 • pokopali{ki turizem (voden ogled pokopali{~a @ale, obisk pari{kega pokopali{~a Père-Lachaise z grobnicama Jima Morrisona in Edith Piaf, Tad` Mahal v Agri, Hi{a cvetja v Beogradu ...) • vojni turizem (rovi Cu Chi v Vietnamu, most ~ez reko Kwai na Tajskem, Muzej prve svetovne vojne v Kobaridu, Park voja{ke zgodovine Pivka, predor med Sarajevom in tamkaj{njim letali{~em …) • genocidni turizem (Ruanda, Srebrenica, Toul Sleng Genocide Museum v Pnom Penhu in Polja smrti Rde~ih Kmerov v Kambod`i …) • turizem holokavsta (United States Holocaust Memorial Museum v Washingtonu, Yad Vashem v Jeruzalemu, Auschwitz na Poljskem, Hitlerjev bunker v Berlinu …) • turizem, povezan s hladno vojno in ̀ elezno zaveso (Berlinski zid, nadzorna to~ka Checkpoint Charlie) • komunisti~ni turizem (Severna Koreja) • zaporni{ki turizem (Alcatraz, Canon City, Hostel Celica, Otawa Jail Hostel, Hudi~ev otok v Francoski Gvajani …) • turizem, povezan s kultom osebnosti (Atatürk v Tur~iji, Stalin v biv{i Sovjetski zvezi, Josip Broz Tito v biv{i Jugoslaviji …) • turizem povezan s terorizmom (To~ka ni~ – Ground Zero v New Yorku) • turizem, povezan z naravnimi katastrofami (orkan Katrina v New Orleansu, cunami na Tajskem) • nuklearni turizem (vodeni ogledi ^ernobila v Ukrajini, Titan Missile Museum v Arizoni …) • turizem in razvpiti morilci (po poteh Jacka Razpara~a – Jack the Ripper, The Sixth Floor v Dallasu, od koder je Lee Harvey Oswald ustrelil Johna F. Kennedyja …) • ~arovni{ki turizem (mesto Salem v Massachusettsu, Muzej Ribnica, Veronika Deseni{ka, ~arovnice s Slivnice nad Cerkni{kim jezerom …) • turizem rev{~ine (obiski slumov in favel v Mumbaju, Kalkuti, Delhiju, Ju`noafri{ki republiki, Kairu, Riu de Janeiru, Sao Paulu …) • turizem, povezan s su`enjstvom (Slavery route – pot su`njev v International Slavery Museum v Liverpoolu, trdnjava Elmina v Gani …) 2 Glede na vsebino ponudbe tema~nega turizma v literaturi zasledimo razli~ne tipologije, ki pa se med seboj bistveno ne razlikujejo (glej npr. Stone 2006: 149–150; Seaton 2009: 78–79; Ku`nik in Grafenauer 2015: 563–564; Ku`nik 2015: 331–332). 148 Lea Ku`nik, Nina Veble • turizem, povezan s prizori{~i nesre~ (pari{ki tunel Pont de l'Alma, kjer je v prometni nesre~i umrla angle{ka princesa Diana, nesre~a potni{kega parnika Titanik …) • paranormalni turizem (Hi{a groze v Amityvillu, Hotel Stanely v Koloradu, Londonski Tower, Otok lutk v Mehiki, gozd Aokigahara na Japonskem …) • pou~no- zabavni turizem (The London Dungeon, The Berlin Dungeon, razstavi Bodies Revealed in Body Worlds …). Pri razli~nih tipih tema~nega turizma Sharpley (2009: 9) prepozna z vidika obiskovalcev razli~ne odtenke tema~nosti, od svetlo sive do popolnoma ~rne. Svetlo sivi turist ima minimalen ali omejen interes za smrt, pri tem pa obiskuje kraje, ki niso bili na~rtovani kot turisti~na atrakcija. Naslednja stopnja je sivi turist, ki se zmerno zanima za smrt, vendar pri tem ne gre za prevladujo~i interes. Obiskuje kraje, ki so bili na~rtovani za prikaz smrti. Zadnji odtenek je ~rn, kjer se o~aranost nad smrtjo zadovolji z namensko ponudbo ali do`ivetji, ki so namenjeni zadovoljevanju te fascinacije. Zgodbe v turizmu Med potovanji spoznavamo in ustvarjamo zgodbe, ki jih pripovedujemo ter delimo z drugimi v obliki spominov (Minazzi 2015: 52). V turizmu se zgodbe oblikujejo na razli~nih nivojih in zajemajo zgodbe o prebivalcih, njihovi dedi{~ini, zgodbe o destinaciji, njeni zgodovini in kulturi, o turisti~nih delavcih, kot so na primer turisti~ni vodniki, in drugih turistih, ki jih na nekem kraju sre~amo. Dejanje pripovedovanja zgodb lahko poimenujemo zgodbarjenje (storytelling). Opredeljujemo ga kot interaktivno umetnost uporabe besed in dejanj, ki odkrijejo elemente in podobe zgodbe, s ~imer spodbudijo poslu{al~evo domi{ljijo (Minazzi 2015: 60–61). Raziskave zgodbarjenja v turizmu se najbolj pogosto osredoto~ajo na podro~je vpliva zgodb na obiskovalca dolo~enega kraja ali destinacije v smislu njegovih dejanj in odlo~itev, na katere vpliva zgodba (Mossberg 2008: 195). Zgodbe v turizmu postajajo vse bolj pomembne. Tudi v tema~nem turizmu. Na osnovi tema~nih zgodb in krajev lahko oblikujemo posebne turisti~ne produkte, ki vklju~ujejo elemente enega ali ve~ razli~nih tipov tema~nega turizma. Pripovedovanje zgodb ali zgodbarjenje, kjer je izpostavljena ~ustvena komponenta, postaja zelo pomembno orodje za doseganje razli~nih ciljev, v turizmu predvsem za posredovanje sporo~ila o dolo~eni destinaciji in odkrivanju ne~esa novega. ^im bolj do`iveto in slikovito bo dolo~ena zgodba predstavljena, tem ve~ji u~inek bo imela na obiskovalce. Z vidika obiskovalca je pomembno, da je zgodba tak{na, da se lahko vanjo »potopi«, kar mu omogo~i nenavadne in posebne izku{nje, ki povzro~ijo odmik od vsakdanjosti. Na to vpliva na~in interpretacije zgodbe in okolje, v katero jo postavimo (Minazzi 2015: 50). Za~etek zgodbe je tisti, ki pritegne pozornost publike. V nadaljevanju sledi potenciranje oziroma razvoj konflikta do te mere, da povratek ni ve~ mogo~. Za glavnega junaka je to ~as, ko sprejme glavno odlo~itev, ki vpliva na izid zgodbe. Stopnjevanje konflikta in odlo~itev glavnega junaka sta tista, ki pripeljeta zgodbo do 149 Dedi{~ina z obmo~ja ob~in Bre`ice in Kr{ko kot osnova za razvoj tema~nega turizma vrhunca. Obi~ajno se v vrhuncu zgodbe junak sre~a z nasprotnikom. Sledi zaklju~ek, ki je obi~ajno pozitiven; poru{ena harmonija je ponovno vzpostavljena. Seveda pa ni nujno, da je zaklju~ek pozitiven, saj se lahko zgodi, da je druga~en od pri~akovanega, kar predstavlja posebno presene~enje in ob~utke za ob~instvo (Fog in drugi 2010: 31). Ameri{ka pesnica in borka za ~lovekove pravice Maya Angelou je zapisala, da bodo ljudje pozabili, kar smo rekli in naredili, nikoli pa ne bodo pozabili, kak{ne ob~utke smo v njih vzbudili (Angelou b. n. l.). V zgodbah tema~nega turizma so to najve~krat ob~utki groze, strahu, tesnobe, prezira in zaskrbljenosti, ki se pojavljajo (tudi) v tema~nih zgodbah in krajih v ob~inah Bre`ice in Kr{ko v povezavi s pokopali{~i, gradovi, paranormalnimi pojavi, ~arovnicami, kme~kimi upori in vojno. Tema~na dedi{~ina z obmo~ja ob~in Bre`ice in Kr{ko Dedi{~ina pokopali{~ Tema~ni turizem se v dolo~eni meri povezuje s pokopali{kim turizmom. Obiskovanje pokopali{~ z vidika tema~nega turizma pomeni zanimanje turista za tragi~ne in pretresljive zgodbe ljudi, ki so umrli v nesre~ah, naravnih katastrofah ali nasilne smrti, medtem ko pokopali{ki turizem temelji na spoznavanju raznolike dedi{~ine dolo~enega kraja, na~ina `ivljenja ljudi in njihovih `ivljenjskih zgodb. V nadaljevanju predstavljava zgodbe pokopali{~ v ob~inah Bre`ice in Kr{ko, ki so z vidika tema~nega turista lahko privla~ne. Eden od nagrobnikov na pokopali{~u Bre`ice je povezan s tragi~no nesre~o, ki se je leta 1910 zgodila na `elezni{kem prehodu v Zakotu pri Bre`icah, kjer so `ivljenje izgubili trije mladi ljudje, ki so potovali s ko~ijo. Dva izmed njih sta bila mladoporo~enca, poro~ena komaj nekaj dni. Nesre~o je povzro~ila oseba, ki ni pravo~asno spustila zapornic. Posmrtne ostanke umrlih so v krstah sestavili in jih pred pogrebom fotografirali.3 Fotografija je na nagrobniku. Posebno oblikovan nagrobnik izstopa med mno`ico modernej{ih nagrobnikov v okolici. Poleg nagrobnika bi bilo lahko z ustreznim vodenjem v okvir tema~nih zgodb vklju~eno tudi prizori{~e nesre~e. V neposredni bli`ini je {e en kamnit nagrobnik, zanimiv za potencialnega tema~nega turista. Postavljen je v spomin zakonskemu paru Ivan{ek, ki je bil leta 1933 v zgodnjih jutranjih urah brutalno umorjen s sekiro v svoji hi{i v gozdu Dobrova pri Bre`icah. Morilec je v hi{o, ki je stala na samem ob stranski poti, vstopil pri zadnjih vratih, ki so bila zaprta le z leseno kljuko. Iskal je denar, vendar ga ni na{el, zato iz hi{e ni odnesel ni~esar.4 Nagrobnik so postavili njuni otroci, ki so v ~asu umora star{ev `iveli v Ameriki. Grob umorjenih zakoncev je danes videti zapu{~en. Obred, ki ga je ob pogrebu zakoncev Ivan{ek opravil duhovnik, je bil prvi obred v slovenskem jeziku na tem obmo~ju, ki pa se duhovniku za tovrstne obrede ni zdel primeren.5 V ob~ini Kr{ko sta dva, z vidika tema~nega turizma, zanimiva mavzoleja. Prvi je Ho~evarjev mavzolej v kr{kem mestnem parku, kjer je bilo v preteklosti pokopali{~e 3 Deutsche Wacht 35, 1910, {t. 79, str. 5. Za podatek o ~lanku se zahvaljujeva Ivanki Po~kar. 4 Slovenski gospodar 67, 1933, {t. 38, str. 4. 5 Podatek vodnice z vodenega ogleda pokopali{~a Bre`ice, 6. 10. 2016. 150 Lea Ku`nik, Nina Veble s cerkvijo, danes pa je tam le {e cerkev. V mavzoleju z osmerokotno piramidno streho sta pokopana dobrotnika Kr{kega, Josipina in Martin Ho~evar, ki sta svoj denar namenila v razli~ne dobrodelne namene. Del kr{kega mestnega parka se imenuje Gaj zaslu`nih me{~anov, kjer najdemo grobova literata in ravnatelja prve me{~anske {ole v Kr{kem Ivana Lapajneta in Janeza Mencingerja, ki je svoj nagrobni napis za ~asa `ivljenja sestavil kar sam. Drugi je mavzolej pesnika in politika grofa Antona Auersperga – Anastazija Grüna, ki je v bli`ini propadajo~ega gradu [rajbarski Turn. Zanimiva je tudi zgodba menihov trapistov, ki so `iveli na gradu Rajhenburg v Brestanici do za~etka druge svetovne vojne, potem pa so bili, kot {e mnogi drugi izobra`enci, izgnani. Trapisti so sloveli po izdelovanju sira trapista, ~okolad in likerjev. Njihovo `ivljenje prikazuje stalna razstava v gradu Trapisti v Rajhenburgu iz leta 2013. Grobovi menihov na samostanskem pokopali{~u so ozna~eni s sodobnimi nagrobniki, tabla pri vhodu na pokopali{~e pa prikazuje stanje pokopali{~a v preteklosti. Leta 1947 je bil red menihov trapistov razpu{~en, njihovo posestvo pa je prevzelo Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, ki je leta 1948 tukaj odprlo kazensko-pobolj{evalni dom za `enske. Prvotno pokopali{~e je bilo takrat poru{eno in odstranjeno. Ob odprtju prve razstave o menihih trapistih Trapisti v Rajhenburgu leta 1993 so prostor nekdanjega pokopali{~a spominsko obele`ili in uredili. V povezavi s pokopali{~em trapistov obstaja {e ena zanimiva zgodba. Konec devetdesetih let dvajsetega stoletja je na tem obmo~ju potekala voja{ka vaja zveze NATO. Ko so postavili {otore za eno izmed voja{kih skupin in je odgovorna oseba izvedela, da gre za nekdanje pokopali{~e trapistov, so {otore takoj odstranili v znak spo{tovanja do tega kraja.6 Dedi{~ina gradov V tema~ni turizem se uvr{~ajo tudi nekatere skrivnostne, nenavadne in krute zgodbe, povezane z gradovi na obmo~ju obeh ob~in. O ~love{ki zlobi pripoveduje zgodba z Bizeljskega gradu, kjer je `ivela hudobna gra{~akova h~i, ki si je vedno znova izmi{ljala nove na~ine za mu~enje tla~anov. Nekega dne pa so tla~ani imeli vsega dovolj. Gra{~akovo h~er, ki je pod baldahinom sedela na konju, so fantje potegnili s konja, ji s cunjo zama{ili usta in jo zapregli v plug. Zgodba se je tragi~no kon~ala za mlade fante, ki so jih grajski biri~i polovili in zaprli v je~o, enega pa so celo `ivega zazidali. Tla~ani so se uprli, napadli grad, ga razdejali in oropali ter zaprte fante osvobodili. Gra{~akovi h~eri in njenemu o~etu je uspelo pobegniti, vendar sta se vrnila z vojsko in dala zgraditi nov, {e lep{i grad, tla~ane pa sta {e bolj izkori{~ala (Zorec 2009: 11–12). Tam danes prebiva dru`ina, ki ima v delu gradu urejeno vinsko klet, kjer lahko obiskovalci degustirajo vino. V povezavi s tema~nim turizmom obstaja tudi zgodba z gradu Mokrice, ki govori o grofici Barbari, ki je zaradi nesre~ne ljubezni storila samomor. Po njeni smrti naj bi se na god sv. Barbare stara topovska krogla, ki jo je obsedel grofi~in duh, trikrat zakotalila okrog grajskega dvori{~a (Brli} 1961: 56). V spomin na nesre~no grofico je v kapelici sv. Ane v grajskem parku spominska plo{~a. Pod 6 Irena Fürst, kustodinja, Muzej novej{e zgodovine Slovenije, enota Brestanica, intervju, 14. 7. 2016, Brestanica. 151 Dedi{~ina z obmo~ja ob~in Bre`ice in Kr{ko kot osnova za razvoj tema~nega turizma kapelico se skrivajo grobovi zadnjih {tirih fevdalnih lastnikov Mokric, ki izhajajo iz rodbine Gagern. Brli} (1961: 66) kraj poimenuje Tiha dolina. Gre za miren, skrivnosten kraj, ki je danes zapu{~en, grobovi pa so neozna~eni. Gagerni so svoje mrtve pokopavali v zemljo in kraj pokopa ozna~ili le z enostavnimi lesenimi kri`i. V preteklosti so bili grobovi zasajeni s cvetjem. Kot je zapisal Brli} (1961: 67) in kot sta potrdila sogovornika7, se je v prvi polovici dvajsetega stoletja ve~ let v no~i pred dnevom spomina na mrtve pojavila neznana oseba, ki je o~istila in uredila grobove, pri`gala sve~e in okrasila lesene kri`e s cvetjem. V kolikor bi ̀ eleli grobove vklju~iti v tema~ni turizem, bi jih najprej morali ozna~iti in jim povrniti pietetno vlogo. Paranormalni pojavi Eden od tipov tema~nega turizma je tudi paranormalni turizem, ki je povezan z obiskovanjem krajev, kjer so se v preteklosti dogajali nenavadni in nepojasnjeni pojavi v povezavi z duhovi, prikaznimi in objekti, v katerih »stra{i« (Lennon in Foley 2000: 55). Tovrstni pojavi, kraji in dogodki so za tema~nega turista aktualni tudi v sodobnem ~asu. Potencial za razvoj paranormalnega turizma na raziskovanem obmo~ju najdemo v Brestanici na gradu Rajhenburg. V njem naj bi stra{ila brata, ki sta bila za ~asa `ivljenja smrtna sovra`nika. Zaradi prepirov se je eden izselil in si v dolini postavil nov grad, imenovan Flisov grad. Nekega dne sta se brata na prigovarjanje celjskega patriarha odlo~ila, da se pobotata. V ta namen sta pripravila gostijo, na katero so bili povabljeni okoli{ki plemi~i. Na vrhuncu dogajanja je prvi brat drugemu ponudil kozarec vina. Ta ga je popil in takoj ugotovil, da je v vinu strup. Z zadnjimi mo~mi je prijel za me~ in zabodel prvega brata (Zorec 2009: 130–131). Obstaja pa {e ena razli~ica zgodbe, ki je bila leta 1886 zapisana v Dolenjskih novicah, po kateri naj bi brata, od katerih je eden `ivel v zgornjem in drugi v spodnjem gradu, drug drugega hkrati ustrelila skozi okno. Sovra`ili naj bi se tudi njuni lobanji, spravljeni v grajski kapeli. ^e so ju zve~er postavili tako, da sta se »gledali«, sta se obrnili vsaka v svojo stran.8 Dedi{~ina kr{kih ~arovnic V tema~ni turizem uvr{~amo tudi tematiko v povezavi s ~arovni{tvom, opredeljeno kot ~arovni{ki turizem (glej Sharpley 2009: 5). V Kr{kem so med letoma 1701 in 1714 potekali ~arovni{ki procesi (Golec 2013: 118), zaradi ~esar je mesto pri{lo na slab glas. Po nekaterih podatkih so obsodili in se`gali od 20 do 40 ljudi. Pred obto`bo ~arovni{tva ni bil varen nih~e, saj so ljudje krivce za razli~ne naravne nesre~e ali ku`ne bolezni iskali med posebne`i, ki so izstopali iz mno`ice. Ve~inoma je {lo za ljudi s posebnimi sposobnostmi oziroma znanji (npr. zeli{~arke, babice, vede`evalke). Kadar je pri{lo do slabega dogodka ali nesre~e, so za~eli ljudje to pripisovati njihovi povezanosti s hudi~em, ki naj bi bil vzrok 7 Oskar in Pepca Veble, intervju, 10. 7. 2016, Bre`ice. 8 Dolenjske novice 1, 1886, {t. 23, str. 180. Za podatek o ~lanku se zahvaljujeva Ivanki Po~kar. 152 Lea Ku`nik, Nina Veble vsega zla. ^arovni{ki procesi so bili tudi vir zaslu`ka za gostilni~arje in ponudnike preno~i{~, saj so v mesta in trge prina{ali nekaj novega in vznemirljivega. Ovajanje ~arovnic in ~arovnikov pa je ljudem omogo~alo, da se znebijo sovra`nikov ali pa zgolj neprijetnih sosedov (Radovanovi~ 1997: 154–156). V Kr{kem so ~arovni{tva obto`ili tudi `ene in h~ere me{~anov ter mestnih svetnikov (Golec 2013: 118). Mnoge obto`enke so med mu~enjem kot osebo, ki jih je zapeljala v ~arovni{tvo, navajale Marijo Sidonijo Museger, `eno premo`nega gospo{~inskega upravitelja v Podsredi, ki so jo v Kr{kem pogosto izbirali za krstno botro. Med drugimi je bila krstna botra tudi dvema otrokoma Janeza Andreja Tunkelsteinerja, mestnega sodnika, ki je bil sosed Janeza Vajkarda Valvasorja. Poleg tega je bila tudi dobrotnica cerkve (Golec 2012: 334). Najbolj znana kr{ka ~arovnica je bila Ur{ula Jeri{a (Juri{a), ki se je najbolj zasidrala v kolektivni spomin ljudi (Golec 2013: 118). Ur{ula, `ena mestnega svetnika Matije Juri{e, ki je bila umorjena leta 1709, naj bi bila duhovna voditeljica ali »mater spiritualis« o~etov kapucinov, ki so prebivali v kr{kem kapucinskem samostanu. Ker se je njen mo` po njeni usmrtitvi ponovno poro~il, se domneva, da se je je na ta na~in znebil. Mori{~e za obsojene na ~arovni{kih procesih je bilo ob potoku @lapovec.9 Na kraju groze in trpljenja so danes cvetli~ne grede in zelenjavni vrtovi okoli{kih prebivalcev, ki se ne zavedajo vloge tega prostora v preteklosti. Rekonstrukcija obleke, v kakr{no so med procesom oblekli ~arovnico, Mestni muzej Kr{ko (foto: Lea Ku`nik, 2017) Z vidika tema~nega turizma je zanimiva {e ena zgodba kr{ke »~arovnice«, ki jo je osebju Mestnega muzeja Kr{ko povedal eden izmed obiskovalcev, nastopa pa tudi v neobjavljeni noveli Alojzija Bor{tnarja. Zgodba, za katero se ne ve, ali temelji 9 Simona Stipi~, muzejska vodnica, Mestni muzej Kr{ko, intervju, 14. 7. 2016, Kr{ko. 153 Dedi{~ina z obmo~ja ob~in Bre`ice in Kr{ko kot osnova za razvoj tema~nega turizma na resni~nih dogodkih, govori o zakonskem paru brez otrok, ki je `ivel na manj{i kmetiji v Tr`i{~u (danes ob~ina Sevnica). @ena je gostilni~arki Brigiti iz Kr{kega prodajala svoje pridelke. Nekega dne je zakonca obiskala `enska z majhnim otrokom in ga pustila pri njiju. Otroka sta posvojila in ga vzgajala. Po mo`evi smrti se je `ena, da bi se izognila pla~ilu davka, s posvojencem poro~ila. Nekaj ~asa sta lepo `ivela, potem pa se je fant zaljubil v sosedovo h~erko Polonco, zato se je odlo~il svoje stare ̀ ene znebiti tako, da jo je obto`il ~arovni{tva. @eno so odpeljali v Kr{ko v kapucinski samostan, kjer so jo zasli{evali in mu~ili. Gostilni~arka Brigita, ki je v mestu imela velik vpliv, je s svojim posredovanjem komaj uspela dose~i, da so jo izpustili, s ~imer jo je re{ila pred smrtjo na grmadi. Njen mladi mo` je v tem ~asu `ivel s Polonco, vendar ga je zaradi ovadbe nesre~ne `ene mo~no pekla vest. Nekega dne je od{el v Kr{ko, se tam v eni izmed gostiln napil in kon~al `ivljenje v reki Savi, ki te~e skozi mesto. Obstajata dva mogo~a vzroka smrti – storil naj bi samomor ali pa so ga zaradi njegovega ravnanja z `eno v reko vrgli me{~ani. Tudi Polonca je nesre~no kon~ala svoje `ivljenje. Ostarela `ena, ki se je s pomo~jo gostilni~arke Brigite uspela re{iti obto`be ~arovni{tva, se je vrnila na svojo kmetijo. Kmalu zatem je rodila sina, ki naj bi bil po pripovedih ljudi v Kr{kem precej podoben enemu izmed patrov iz samostana.10 V povezavi s kr{kim gradom in ~arovni{tvom je z vidika tema~nega turista zanimiva tudi zgodba o celjskem grofu Frideriku II., ki naj bi na gradu umoril svojo `eno Elizabeto in se nato poro~il z Veroniko Deseni{ko. Njegov o~e Herman II. je poroki nasprotoval, zato jo je obto`il ~arovni{tva. Ker ni bila spoznana za krivo, jo je dal utopiti (Lapajne 1894: 20). Dedi{~ina kme~kih uporov – Matija Gubec in vitez Marko V ob~inah Bre`ice in Kr{ko je veliko gradov in zgodb, povezanih s kme~kimi upori. Pri tem je potrebno izpostaviti stalno razstavo Kme~ki upori in reformacija Posavskega muzeja Bre`ice, ki prikazuje pomembna zgodovinska dogajanja, ki so se zgodila v Posavju v 16. stoletju. Na obmo~ju obeh ob~in je bilo v preteklosti ve~ kme~kih uporov. Omenjena razstava podrobneje prikazuje hrva{ko-slovenski kme~ki upor iz leta 1573, saj se je na obmo~ju dana{njega mesta Kr{ko odvijala glavna bitka. Eden izmed vodij upora je bil Matija Gubec. Dejanskih dokazov o tem, da je bil Gubec v ~asu uporov res v Kr{kem, nimamo. Upor se je iz Donje Stubice na Hrva{kem raz{iril na slovensko ozemlje. Ko so uporniki prispeli do Kr{kega, natan~neje do Vidma, so se z me{~ani Kr{kega dogovorili, da jih z brodi prepeljejo ~ez Savo, saj so hoteli pot nadaljevati vse do Metlike. Del upornikov pa se je pomikal po {tajerski strani za Savo do Rajhenburga in naprej proti Sevnici. Tisti, ki so imeli za cilj Metliko, so pri{li do gradu [rajbarski turn in nadaljevali proti Kr{kemu polju, kjer so naleteli na plemi{ko vojsko, ki je uporne kmete premagala. Po zmagi so se pora`enim kmetom kruto ma{~evali za njihovo upornost. Mnogo kmetov je med umikom pred plemi~i utonilo v Savi (Dejak b. n. l.). Po vodji kme~kega upora Matiji Gubcu so danes v Kr{kem poimenovani ulica, 10 Simona Stipi~, muzejska vodnica, Mestni muzej Kr{ko, intervju, 14. 7. 2016, Kr{ko. 154 Lea Ku`nik, Nina Veble trg in {portni stadion. Njegov kip je delo kiparja Toneta Kralja. V vasi Mostec v ob~ini Bre`ice pa {e danes deluje ena najstarej{ih gostiln na Slovenskem – gostilna Krulc, v kateri naj bi Matija Gubec obedoval. V Bre`icah je spomenik kme~kim uporom, ki je delo kiparja Stojana Bati~a. Na gradu Bre`ice lahko tema~ni turist spozna tudi zgodbo o krutem vitezu Marku Sittichu iz Klisa, ki je verjetno Marx Sittich von Ems (Vilfan 1955: 150). V ~asu kme~kih uporov si je s svojimi krutimi dejanji prislu`il ime »pes Marko« (Zorec 2009: 20–21) in bil ubit leta 1515 v Bre`icah (Vilfan 1955: 150). Po cesarjevem ukazu o sklenitvi premirja z upornimi kmeti je vitez Marko s plemi~i sklenil kup~ijo. S pomo~jo konjenikov je zajel petsto kme~kih `ena in otrok in jih prodal v hrva{kem primorju. S svojim dejanjem je `elel kmetom pokazati, kak{na usoda jih ~aka v primeru upiranja plemstvu. Njegovo dejanje je bilo za kmete kaplja ~ez rob. Zbralo naj bi se jih skoraj deset tiso~ in obkolilo bre`i{ki grad, kamor se je zatekel s svojim bratom in drugimi privr`enci. Glavni cilj kmetov je bilo zajetje osovra`enega »psa Marka«. Vdrli so v grad in poleg njega zajeli {e njegovega brata, deset hrva{kih plemi~ev in petdeset oboro`enih hlapcev. Kmetje so vse zajete pobili in tako ma{~evali svoje `ene in otroke. Glave umorjenih plemi~ev so nataknjene na kole odnesli s seboj na nadaljevanje svojega zmagovitega pohoda (Zorec 2009: 22–21). V povezavi s slovenskim kme~kim uporom obstaja {e zgodba, o kateri je pisal `e Valvasor. To je zgodba o cesarskem ~etovodji Risu Marku (Riss Marco), ki se je v tem obdobju mudil v Bre`icah. Upepelil naj bi mesto in s {estimi konjeniki pobegnil v grad. Ko je kmetom uspelo prebiti vse tri grajske zidove, se je s svojimi konjeniki ̀ elel prebiti skozi kme~ke vrste. To mu ni uspelo, saj so kmetje pre`agali podporne kole mostu, zaradi ~esar se je ta podrl in skupaj z Risom Markom in njegovimi konjeniki zgrmel v jarek, kjer so osovra`enega Marka kmetje pokon~ali z vilami. Zgodba se razlikuje od prej{nje in ni nujno, da govori o istih osebah. Obstaja verjetnost, da je Valvasor Marku po pomoti spremenil ime in da gre vendarle za Marka iz Klisa (Vilfan 1955: 149). V ob~inah Bre`ice in Kr{ko obstaja velik potencial za uprizarjanje razli~nih dogodkov iz preteklosti, npr. srednjeve{kih bitk, ki jih lahko pove`emo z grajskimi zgodbami, pokopali{~i in tema~nimi muzejskimi razstavami. Primerni lokaciji za izvedbo tovrstnih dogodkov in njihovo vklju~itev v turisti~no ponudbo sta okolica gradu Bizeljsko in dvorca Raka. Oba kraja sta zanimiva ne samo z vidika tema~nega turizma, ampak tudi {ir{e turisti~ne ponudbe. Dedi{~ina vojne – slovenski izgnanci Zgodbe slovenskih izgnancev, ki se nana{ajo na vojni turizem, predstavlja stalna razstava Slovenski izgnanci 1941–1945 v Muzeju novej{e zgodovine Slovenije, enota Brestanica na gradu Rajhenburg, kjer je bilo v ~asu druge svetovne vojne glavno tabori{~e za izgon v posavski regiji.11 V gradu Rajhenburg je bil do druge svetovne vojne samostan menihov trapistov. Tabori{~e je bilo sprva v 11 Ob~asne razstave in dogodki o tej tematiki so tudi v Mestnem muzeju Kr{ko in Posavskem muzeju Bre`ice. 155 Dedi{~ina z obmo~ja ob~in Bre`ice in Kr{ko kot osnova za razvoj tema~nega turizma gospodarskih poslopjih (hlevih) in barakah v bli`ini gradu, od aprila 1942 pa tudi v barakah pri `elezni{ki postaji, medtem ko so imeli Nemci v gradu svoje upravne prostore. Iz tega tabori{~a je od{lo v izgnanstvo najve~ Slovencev – pribli`no 45.000 od skupno nekaj ve~ kot 60.000. Izgnali so jih v preselitvena tabori{~a Volksdeutsche Mittlestelle v Nem~ijo in jih za~asno uporabili kot delovno silo v tovarnah, rudnikih in na veleposestvih. Za izgnance je bilo ̀ e v za~etku predvideno, da se po kon~ani vojni ne bodo vrnili na svoje domove, temve~ jih bodo odpeljali naprej, predvsem v vzhodne predele Poljske in Rusije. Njihova usoda je bila zelo razli~na, odvisna od tabori{~, v katera so jih poslali, in od njihovih vodij, ki so upravljali z usodami ljudi (Fürst in Kokalj Ko~evar 2014: 15). V prvem valu izgnanstva so iz gradu Rajhenburg v Srbijo izgnali izobra`ence, v drugem Primorce in izobra`ence, v tretjem, najobse`nej{em valu pa ljudi iz posavske regije. Na razstavi avtoric Irene Fürst in Monike Kokalj Ko~evar, ki je na ogled od leta 2014, so predstavljene tragi~ne zgodbe slovenskih izgnancev, ki govorijo o poti izgnanstva, tragedijah, smrti, poni`evanju, prikraj{anosti za izobrazbo in trdem delu za zelo skromno pla~ilo. Zgodbe o`ivijo {tevilni osebni predmeti izgnancev in slikovno gradivo. Prikazujejo usode posameznikov in dru`in. Razstavo zaklju~uje »stena spominov«, kjer lahko vsak obiskovalec zapi{e svoje misli in spomine. Izgnanstvo, ki je trajalo ve~ kot {tiri leta, je ljudem pustilo hude posledice, kot sta na primer izguba dru`inskih ~lanov ali izguba premo`enja, saj se je marsikateri »Stena spominov« na razstavi o slovenskih izgnancih v Gradu Rajhenburg (foto: Lea Ku`nik, 2017) 156 Lea Ku`nik, Nina Veble od njih vrnil na opusto{eno doma~ijo in ob prihodu domov ni imel popolnoma ni~esar. Izgnanstvo lahko ozna~imo kot zelo temno plat tega zgodovinskega obdobja, v katerem so ljudje izgubili vse, kar so imeli, vse, kar so pred tem bili. Tematika vojne in izgnanstva je danes {e vedno `iva in ima v spominu {e `ive~ih pomembno mesto (Fürst in Kokalj Ko~evar 2014: 15). Sklepne misli Tema~ni turizem je v svetu fenomen dvajsetega stoletja. V Sloveniji to podro~je turizma kljub splo{nemu nara{~anju povpra{evanja po tema~nem {e ni podrobneje raziskano, kar pomeni, da tema~ni turizem pri nas predstavlja {e neodkrit in neizkori{~en potencial za razvoj razli~nih tema~nih turisti~nih produktov, ki bi dopolnili aktualno turisti~no ponudbo. Z izvedeno raziskavo sva ugotovili, da v ob~inah Bre`ice in Kr{ko obstaja tema~na dedi{~ina oziroma obstajajo tako imenovani tema~ni kraji in z njimi povezane zgodbe, ki jih lahko ozna~imo za tema~ne. Na raziskovanem obmo~ju najdemo najve~ tema~nih zgodb, povezanih s pokopali{~i, gradovi, paranormalnimi pojavi, ~arovni{kimi procesi, kme~kimi upori in izgnanci, ki jih lahko uvrstimo v pokopali{ki, vojni, ~arovni{ki in paranormalni turizem, sre~amo pa tudi elemente pou~no-zabavnega turizma (npr. uprizarjanje srednjeve{kih bitk). Posamezni evidentirani elementi se `e pojavljajo v trenutni turisti~ni ponudbi, vendar ne v sklopu tema~nega turizma. Pri vseh elementih gre za tema~ne zgodbe, ki izobra`ujejo, obujajo spomine in informirajo. ^im bolj do`iveto in slikovito bo dolo~ena zgodba predstavljena, tem ve~ji u~inek bo imela na obiskovalce. Na to vpliva tudi lokacija ali kraj, v katerega zgodbo postavimo. Ta mora biti z vidika tema~nega turista ~im bolj »avtenti~en«. Pri tem pa ne smemo pozabiti na kronolo{ko oddaljenost dogodkov, o katerih pripovedujejo posamezne zgodbe ali z njimi povezani tema~ni kraji, ter njihovega vpliva na sodobnost. Velja namre~, da kronolo{ko bolj oddaljeni dogodki ne vzbujajo take groze ali bole~ine kot dogodki in zgodbe novej{ega datuma, ki {e vedno vplivajo na `ivljenje ljudi in njihovo razmi{ljanje. Posebno pazljivi moramo biti pri tematiki druge svetovne vojne in dogodkih, ki so sledili njenemu koncu, saj gre za zgodovino, ki je {e vedno `iva tako v spominu vseh, ki so grozote vojne pre`iveli, kot tudi njihovih potomcev. Spomin se ohranja preko ustnega izro~ila, razli~nih pisnih virov, literarnih del, muzejskih zbirk in razstav ter obele`ij in spomenikov `rtvam vojnega nasilja. Na osnovi evidentiranih tema~nih zgodb in krajev na obmo~ju ob~in Bre`ice in Kr{ko ugotavljava, da potencial za oblikovanje produkta tema~nega turizma vsekakor obstaja. Opisane zgodbe vsebujejo vse elemente dobre zgodbe za vklju~evanje v tema~ni turizem. Turisti~ni produkt oziroma produkti bi lahko zdru`evali elemente enega tipa tema~nega turizma ali pa bi zaradi relativne majhnosti obeh ob~in zdru`evali elemente ve~ tipov tema~nega turizma in jih povezali v smiselno celoto. Na primer grajske zgodbe, ki so povezane s paranormalnimi pojavi, bi lahko povezali z dolo~enimi elementi pokopali{kega 157 Dedi{~ina z obmo~ja ob~in Bre`ice in Kr{ko kot osnova za razvoj tema~nega turizma turizma. Pri produktu, ki bi vseboval elemente pokopali{kega turizma, moramo upo{tevati dejstvo, da se nekateri izmed predstavljenih nagrobnikov nahajajo na funkcionalnih pokopali{~ih, kar pomeni, da lahko potencialni turisti vznemirjajo tako sorodnike umrlih kot tudi druge obiskovalce pokopali{~ v ~asu pogrebov in ob drugih prilo`nostih. Ker pa tako v gradu Bre`ice kot tudi v gradu Rajhenburg v Brestanici najdemo razstave, ki jih lahko opredelimo kot tema~ne in se nana{ajo na ~as druge svetovne vojne, bi bilo mogo~e zdru`iti prej navedeno {e z vojnim turizmom. Pri tem lahko v kontekstu razli~nih tema~nih vsebin v tema~ni turizem vklju~imo stalni razstavi Posavskega muzeja Bre`ice Kme~ki upori in reformacija ter Pod devetimi zastavami – Posavje 1900–1990, stalno razstavo Slovenski izgnanci 1941–1945 v Muzeju novej{e zgodovine Slovenije, enota Brestanica na gradu Rajhenburg ter stalni razstavi Prvi kr{ki borci in Dolgo razsvetljensko 18. stoletje v Mestnem muzeju Kr{ko. Omenjene razstave se namre~ dotikajo tudi v ~lanku predstavljenih tema~nih zgodb v povezavi z gradovi, vojnami, kme~kimi upori in ~arovnicami. Nekateri gradovi zaradi ustrezne lokacije ponujajo mo`nost za uprizarjanje razli~nih srednjeve{kih bitk in vite{kih turnirjev, kar daje osnovo za oblikovanje produktov pou~no-zabavnega turizma. Ker so tak{ni dogodki vizualno zelo atraktivni, pritegnejo k obisku mno`ice ljudi razli~nih starosti, zaradi povezave s smrtjo pa so zanimivi tudi za tema~ne turiste. Pri tak{nih dogodkih je nujno poudariti pomembnost povezovanja ve~jega {tevila razli~nih subjektov, saj gre za finan~no zahtevnej{e projekte. Potenciala za izvedbo tovrstnih uprizoritev je glede na bogato zgodovino krajev veliko. Tak{ni dogodki ponujajo tudi mo`nost mednarodnega sodelovanja in povezovanja, s ~imer se pove~a mo`nost promocije v tujini in pove~anja {tevila obiskovalcev v regiji. Uprizoritve srednjeve{kih bitk lahko povezujemo z grajskimi zgodbami ter elementi paranormalnega turizma in s tem dogodke {e dodatno obogatimo. Za oblikovanje dejanskega tema~nega turisti~nega produkta bi bilo potrebno dolo~eno tematiko {e bolj natan~no preu~iti z razli~nih vidikov. Najprej bi bilo nujno raziskati mnenje in interes lokalne skupnosti. Lokalna skupnost je pomemben faktor, saj gre za ob~utljivo tematiko, ki se lahko zdi ljudem neprimerna ali nemoralna za povezovanje s turizmom in lahko vodi do odklonilnega odnosa doma~inov do turistov, ~e bi se produkt oblikovalo in za~elo tr`iti brez upo{tevanja njihovega mnenja. Pred zasnovo konkretnega turisti~nega produkta bi se bilo potrebno povezati z vsemi tremi v ~lanku izpostavljenimi muzeji, ki bi bili vklju~eni v tema~no turisti~no ponudbo, in strokovnjaki – kustosi, ki so poznavalci kulturne dedi{~ine (tudi tema~ne) v ob~inah Bre`ice in Kr{ko. Zelo uporabna bi bila tudi raziskava motivov, ki `enejo turista k obiskovanju tema~nih krajev, opredeljenih v raziskavi, saj bi na osnovi teh informacij la`je oblikovali turisti~ni produkt »po meri« tema~nega turista. Tema~ni turizem je glavni vir turisti~nega zaslu`ka {tevilnih destinacij, kljub temu, da ostajajo nikoli kon~ane razprave o tem, kako te`ko, tema~no, velikokrat zelo kruto zgodovino ustrezno interpretirati in predstaviti obiskovalcem. Tema~na dedi{~ina je s svojimi zgodbami iz preteklosti odraz razli~nih razmerij med ljudmi 158 Lea Ku`nik, Nina Veble in vpliva na razumevanje, ̀ ivljenje in delovanje ljudi v sodobnem ~asu in prostoru, zato je pomembno, da se ohranja, tudi s pomo~jo tema~nega turizma. LITERATURA IN VIRI ANGELOU, Maya b. n. l. Quotes by Maya Angelou. �6. 4. 2016�. ASHWORTH, Gregory; HARTMANN, Rudi (ur.) 2005 Horror and human tragedy revisited: the management of sites of atrocities for tourism. Sydney: Cognizant Communication Corporation. BALDWIN, Frank; SHARPLEY, Richard 2009 Battlefield tourism: bringing organised violence. V: R. Sharpley, P. R. Stone (ur.), The darker side of travel: the theory and practice of dark tourism. Bristol: Channel View Publications. Str. 186–206. BRLI], Ivan 1961 Mokrice: dvorac i perivoj: spomenik na{e pro{losti (tragovima mokri~ke povijesti i legende kroz devetnaest vjekova). Samobor: Gosti{~e Mokrice. DEJAK, Vlasta b. n. l. �2. 7. 2016�. FOG, Klaus; BUDTZ, Christian; MUNCH, Philip; BLANCHETTE, Stephen 2010 Storytelling: branding in practice. Heidelberg, Dordrecht, London, New York: Springer. FÜRST, Irena; KOKALJ KO^EVAR, Monika 2014 Slovenski izgnanci 1941–1945. Ljubljana: Muzej novej{e zgodovine Slovenije. GOLEC, Boris 2012 Valvasorjeva hi{a – napa~na in prava (2. del). Arhivi 35, {t. 2, str. 323–352. 2013 Valvasorjeva hi{a – napa~na in prava. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU. GOSAR, Anton 2015 Tema~ni turizem oziroma tanato turizem kot destinacija na{ega zgodovinskega spomina. V: A. Gosar �et al.� (ur.), Tema~ni turizem: prva svetovna vojna: stanje in razvojne mo`nosti turisti~ne ponudbe. Portoro`: Fakulteta za turisti~ne {tudije – Turistica. Str. 17–20. GOSAR, Anton; KODERMAN Miha; RODELA, Mariana (ur.) 2015 Dark tourism: post-WW1 destinations of human tragedies and opportunities for tourism development: proceedings of the international workshop. Koper: University of Primorska Press. KLEMEN^I^, Matja`; KODERMAN, Miha 2015 The Isonzo/So~a front and its potentials for development of tourism. V: A. Gosar �et al.� (ur.), Tema~ni turizem: prva svetovna vojna: stanje in razvojne mo`nosti turisti~ne ponudbe. Portoro`: Fakulteta za turisti~ne {tudije – Turistica. Str. 45–51. KORSTANJE, E. Maximiliano; IVANOV, H. Stanislav 2012 Tourism as a form of new psychological resilience: the inception of dark tourism. Cultur-Revista de Cultura e Turismo 6, {t. 4, str. 56–71. KU@NIK, Lea 2015 Typology of dark tourism heritage with its implications on Slovenian future dark tourism products. Research in Social Change 7, {t. 3, str. 318–348. 2017 The Bloody fight against witchcraft: the case of dark heritage tourism in Slovenia. V: M. Rangus �et al.� (ur.), Sustainability in tourism and regional development. Newcastle upon Tyne: Cambridge Scholars Publishing. Str. 7–24. KU@NIK, Lea; GRAFENAUER, Bo`a 2015 Tema~ne zgodbe turisti~nih destinacij v svetu in na Slovenskem. V: P. Doucek �et al.� (ur.), Internacionalizacija in sodelovanje: zbornik 34. mednarodne konference o razvoju organizacijskih znanosti, 25.–27. marec 2015, Portoro`. Kranj: Moderna organizacija. Str. 561–568. LAPAJNE, Ivan 1894 Kr{ko in Kr~ani. Kr{ko: Zavod Neviodunum Kr{ko. 159 Dedi{~ina z obmo~ja ob~in Bre`ice in Kr{ko kot osnova za razvoj tema~nega turizma LENNON, John; FOLEY, Malcolm 2000 Dark tourism. London, New York: Continuum. MARCUSE, Herbert 2005 Reshaping Dachau for visitors: 1933–2000. V: G. Ashworth, R. Hartmann (ur.), Horror and human tragedy revisited: the management of sites of atrocities for tourism. Sydney: Cognizant Communication Corporation. Str. 118–148. MILES, F. S. William 2002 Auschwitz: museum interpretation and darker tourism. Annals of Tourism Research 29, {t. 4, str. 1175–1178. MINAZZI, Roberta 2015 Social media marketing in tourism and hospitality. Heidelberg: Springer. MOSSBERG, Lena 2008 Extraordinary experiences through storytelling. Scandinavian Journal of Hospitality and Tourism 8, {t. 3, str. 195–210. RADOVANOVI^, Sa{o 1997 »Bog se usmili uboge gre{ne du{e. Amen«: ~arovni{ki procesi na slovenskem [tajerskem v letih 1546– 1746. Murska Sobota: Pomurska zalo`ba. ROJEK, Chris 1991 Ways of escape: modern transformation of leisure and travel. �31. 3. 2016�. SEATON, Tony 2009 Purposeful Otherness: approaches to the management of thanatourism. V: R. Sharpley, P. R. Stone (ur.), The darker side of travel: the theory and practice of dark tourism. Bristol: Channel View Publications. Str. 75–108. SHARPLEY, Richard 2009 Shedding light on dark tourism: an introduction. V: R. Sharpley, P. R. Stone (ur.), The darker side of travel: the theory and practice of dark tourism. Bristol: Channel View Publications. Str. 3–22. SHARPLEY, Richard; STONE R. Philip (ur.) 2009 The darker side of travel: the theory and practice of dark tourism. Bristol: Channel View Publications. SMITH, L. Vernon 1996 War and its tourist attractions. V: A. Pizam, Y. Mansfeld (ur.), Tourism, crime and international security issues. New York: John Wiley & Sons. Str. 247–264. STONE, R. Philip 2006 A dark tourism spectrum: towards a typology of death and macabre related tourist sites, attractions and exhibitions. Tourism: An Interdisciplinary International Journal 54, {t. 2, str. 145–160. 2011 Dark tourism experiences: mediating between life and death. V: R. Sharpley, P. R. Stone (ur.), Tourist experience: contemporary perspectives. New York: Routledge. Str. 21–27. [ULIGOJ, Metod 2016 Memories of war and warfare tourism in Croatia. Annales: Series Historia et Sociologia 26, {t. 2, str. 259–270. VEBLE, Nina 2017 Tema~ni kraji in zgodbe ob~in Bre`ice in Kr{ko kot osnova za razvoj tema~nega turizma: magistrsko delo. Bre`ice: �N. Veble�. VILFAN, Sergij 1955 Pes Marko. Slovenski etnograf 8, str. 145–151. WILSON, Z. Jacqueline 2008 Prison: cultural memory and dark tourism. New York, Washington: Peter Lang. ZOREC, Marjeta 2009 Najlep{e zgodbe s slovenskih gradov. Ljubljana: Mladinska knjiga. 160 Lea Ku`nik, Nina Veble BESEDA O AVTORICAH Lea Ku`nik, dr. etnologije, je docentka za podro~je turizma in etnologije na Fakulteti za turizem v Bre`icah Univerze v Mariboru. Raziskovala je razli~ne oblike kulturne dedi{~ine in njihovo implementacijo v sodobno turisti~no ponudbo, v zadnjih letih se ukvarja z raziskavami tema~nega turizma. Je avtorica ve~ znanstvenih ~lankov in znanstvene monografije Interaktivno u~no okolje in muzeji za otroke – teoretski model in zasnova (2009). Nina Veble, magistrica turizma. Svoja raziskovalna prizadevanja usmerja v raziskovanje razli~nih oblik turizma, med drugim tudi tema~nega turizma, tema~nih zgodb, motivov obiskovalcev za obiskovanje tema~nih krajev in zasnove tema~nih turisti~nih produktov. ABOUT THE AUTHORS Lea Ku`nik, PhD in ethnology, is an assistant professor of tourism and ethnology at the Faculty of Tourism in Bre`ice, University of Maribor. She has researched different forms of cultural heritage and their use in contemporary tourist assets; in recent years she has focused on research into dark tourism. She has published several scientific articles and the scientific monograph Interaktivno u~no okolje in muzeji za otroke – teoretski model in zasnova (2009). Nina Veble, MA in tourism. Her research efforts focus on exploring different forms of tourism, among others dark tourism, dark stories, the motives of the visitors of dark places, and the design of dark tourism products. SUMMARY Heritage from the area of the municipalities of Bre`ice and Kr{ko as a basis for developing dark tourism Dark tourism is a phenomenon of the twenty century. It is still not clearly defined in Slovenia, despite a general rise in demand for the dark which means that dark tourism in Slovenia is still to be discovered and has the potential for the development of a variety of dark tourism products in the modern tourist offer. The main research question of the article is the question of dark heritage, stories and places in the municipalities of Bre`ice and Kr{ko. The main goal therefore was to explore the dark heritage with its dark stories and find out whether they have the potential to be effectively incorporated into a new comprehensive and innovative dark tourism product. There are many scary and cruel stories in the castle of Bre`ice, paranormal stories in the castle of Rajhenburg, the main cemeteries of Bre`ice and Kr{ko where “famous” residents are buried, tragic accident of the newlyweds and the story of the first murdered “witch” Ur{ula in Kr{ko which is still present in the collective memory of the residents. Some castles have a great potential and appropriate location for performing a variety of medieval battles and knight tournaments. A lot of interesting, tragic, sad and terrifying places and stories from different historical periods were discovered in the study area and, as such, would be of interest to a specific segment of tourists which makes us conclude that the potential for the development of dark tourism certainly exists. Places and stories were associated with the pre- defined typology of dark tourism. The stories in tourism are very dynamic and have a great potential for communicating the message. Some of them are widely known and others remain mysterious, waiting to be discovered by the visitors.