10
Glas o zemljiškem davku na Štajarskem
po novi uravnavi.
Kakor naši bralci vedo, ima po novi postavi zemljiški^ davek na gornjem in doljnem Avstrijskem, pa tudi na Stajarsketo povikšan biti. ,,Slov. Gospodar" piše zaradi tega poviška na Stajarskem med drugim tako le: ,,Centralna komisija je sklenila dne 21. dne decembra 1880. veliko llletno delo, ki je davkeplačilce stalo 26 milijonov. Vsled dokončane uravnave plačajo davka tiste^dežele manj, ki so bile do sedaj preobložene, na pr. Ceska je v 20 letih 60 milijonov goldinarjev vplačala preveč, itak uboga Kranjska 18 milijonov preveč. Drugim deželam pa, ki so do sedaj premalo plačevale, ker je stari kataster nagloma v začetku narejen bil in čisti dohodek povsod nizko vce-njen , se je nekaj več davka odmerilo, vendar ne po samovoljnosti centralne komisije, ampak kakor so se dotične dežele po postavnih okrajnih in dežeinih komisijah bile same vcenile. Med temi deželami je tudi Stajarska. Njeni po imenu kot čisti liberalci znani cenilni možje so našli 180.000 oralov še nevce-nj enega zemljišča. Tudi so zasledili povsod tako srečno kmetovalstvo, da so čisti dohodek v srarem katastru od 7 milijonov potisnili više do 13 milijonov. Vsled tega zadene stajarska zemljišča za 434.000 gold. večji davek. Aii drugače povedano: do sedaj smo zavoljo vcenjenega čistega dohodka 7 milijonov plačevali gruntnega davka 2 milijona in 41.009 gold., zanaprej zavoljo nove in večje vcenitve čistega dohodka pa (centralna komisija je od 13 milijonov 2 mlijooa odbila) 2 milijona in 475.000 gold., to je, pr^j je 47 kraje, od orala bilo plačevati, seda] pa 57 kraje., tedaj za 10 kraje. več. — Takošen je konec 11 let ega uravnavanja. Vse se je godilo, kakor je od nemških liberalcev sklenjena postava velevala. Pomagati ne more 15 let nihče nič, ako postava ostane, kakoršna je. Se ugovori ali reklamacije zoper preveliko vcenitev bodo se vršile letos po tej postavi. Na podlagi postave tedaj spremembe ni upati. To ved6 tudi nemški liberalci prav dobro. Zato se ne poživljajo na postavo, ampak kmetom šta-jarskim itd. svetujejo odpošiljati prošnje, zlasti do državnega zbora. To se pa reče ravno toliko, kakor: „mi liberalci smo pravi politični šužmarji, od nas sklenjena postava je sicer bila draga, al strašno slaba, še hujša pa njena izpeljava v liberalnih rokah, zatoraj dragi kmetje, prosite narodno konservativne poslance, naj ti blagovolijo popraviti, kar je naša neumnost zagrešila*'. No, pridni naši poslanci so prošnje res uslišali. Zborovali so celo noč od 18. do 19. decembra pret. leta, da so tudi prošnje kmetov rešili, to pa tako, da so zavrgli predlog liberalca dr. G ranica, ki je v njem grajal ministerstvo grof Taaffejevo , a sprejeli nasvet konservativca in češkega narodnjaka kneza Lobko-vica, namreč: prošnje se izročijo visokemu mi-nisterstvu s tem, da vse stori, kar mu je postavno mogoče, da se zabrani preoblaganje dežel z gruntnim davkom. Tako je v resnici bilo. Za predlog kneza Lobkovica so glasovali vsi slovenski kmetski poslanci, med njimi se ve tudi gg. Herman, dr. Vošnjak in baron Godel. Proti knezu Lobkovicu pa, tedaj zoper prošnje kmetov, so (hvala Bogu, brezvspešno)  glasovali  mestni  liberalci dr. For-
11
regger, dr. Schmiderer ter pokazali, da jim je za kmete toliko mar, ko za lanski sneg."