tm korftt «Narodni Glas" nes nad dve miliardi dolarjev. bo gprVfi izhafll dvakrat na m€8ec Ves ta ogromni kapital pa lezi K gtftne $1 ^ Qa leto Naglov. samo v cerkvah; farovži, šole, se, ,«Narodni QlaH,, 2m clybourn menišča, kloštri in neštevilni dru- ^ye ch^go m gi zavodi in posestva niso všteta _ < Canada, o in manjših cerkevnih glav, t. j. kterem 8m0 že poročali, da prina-škofov, nadškofov, župnikov itd. ^ yegti ^ čhmke ^ y ki naravno tudi obsega na milio- gkem jezikn je y gvoji ^^ ^ ne in milione. vilki ponatisnil članek sodr. Fr. Siromašna cerkev! In pomisliti Puriana «Ti — brat delavec!" iz moramo, da je ves ta kapital po- petletniske izdaje "Proletarca. polno m a mrtev za ljudstvo; drža- ( a year, 75c lor half year. Fortiga countne» $2 a ytar, $1 for balf year. advertising kates on atracmeat. NASLOV (ADDKESS)t 44 PROLET AR EC" 2146 Blue Island ave. Chicago, III. KROJAÖKI STRAJK V CHI CAGI. Tedne in mesece je trajal *trajk krojačev in šivilj v Chiea-gi, in traja še danes deloma ponekod. Ko je pričela stavka, je zastavkalo tekom desetih dni 45 tisoč krojačev in šivilj. Bila je velikanska delavska armada, ki je v enem mestu prenehala z delom. Zastavkalo je več krojačev in šivilj, kot ima Ljubljana, slovenska metropola prebivalcev. A ko se k tej armadi štrajkujočih delavcev, prištejejo še otroci strajk^rjev, stari očetje in mate re, sploh s štrajkarji v sorodu nesposobni ljudje za delo, ki so s ¿trajkarji živeli , v družinskem krogu, tedaj doseže število vseh, razsodnika, tvrdka pa druzega, o-ba razsodnika pa tretjega. Štraj-kujoči delavci in delavke «o sprejeli ta predlog in dne 16. januarja je pričelo delati prvih 4000 štrajkarjev. Tvrdka je bila pri-»iljena sprejeti zopet Ano Shapi-o in Bessie Abrainovič, radi katerih je pričela stavka, ker sta se vprle energično nadaljnemu izkoriščanju potom znižanja plač. Ta pogodba se dozdeva vsakemu, unijskemu delavcu, ki ne po--zna krojaških razmer zelo malenkostna, ker ni zajamčema zaprta delavnica. V resnici je pa to zrna-Tvrdka Ilart itd. je največja, nekak trust za izdelovanje oblek. Trustjani pa kaj neradi odnehajo tudi z najmanjšo stvarico, ker vedo, če le malce odnehajo, da bodo morali kasneje več, ako u-mejo delavci izrabiti pridobljeno postojanko. Delavci imajo sedaj odločiti, ali bo delavnica zaprta, ko poteče pogodba, ki bo sklenjena na podlagi razsodnega izreka. Od njih je odvisuo, akt» bodo pridobljeni postojanki pridružili drugo leto drugo. Ali s krojači in šiviljami je križ, ker se danes prično organizirati, drugi dan pa že zaštrajkajo, tretji pa zopet razidejo. To so zvršili že večkrat. Kedar štrajka-jo so revolucionarni skozinakioz in pripravljeni za direktno akci jo. Komaj pa preneha štrajk in ne s pridobljenimi drobtinicami vrnejo na delo, pa pozabijo na organizaciji», njih radikalna srca postanejo zopet krotka, delodajalci jih pa kmalu izžemajo kot pred stavko. To je pa narobe svet v organizaciji. Najradikalnejši je tisti delavec, ki ostane svoji strokovni organizaciji < uniji) zvest tudi takrat, ko dela. V takih delavcih, ki se le takrat zanimajo in vne-majo za unijo, kedar so na štraj- lavsko stvar vstvariti tekom enega desetletja. Brez vas bodo končno delavci zmagali vseeno, delavei, ki niso krop ne voda kot ste vi, marveč, ki so pripravljeni vsaki dan dati svojo srčno kri, ako je treba, za delavsko stvar, za osvoboditev delavcev iz kapitalistične suino-sti. J. Z. Dopisi. za katere je bilo treba skrbeti, ko __ je bil štrajk v polni moči, skoraj I malo"globoke delavske za prebivalstvo mesta Gradec na1 štajerskem. Komaj je stavka pričela, so ta koj priskočili na pomoč strokovno organizirani delavci v Chicagi. Vsak unijsk^ delavec je plačal 25c na tedeu aa štrajkujoče krojače in šivilje. Tudi unije izven mesta Chicago so priskočile z ve čjimi in manjšimi svotami na pomoč. Socialistični dnevnik Chi cago "Daily Socialist" je izšel dvakrat tekom štrajka v posebni izdaji, čisti prebitek je tfil za štrajkarje. podpirali so štrajkar-je tudi nekatera dobrotvorna dTuštva in pa posamezniki. Predno je pričela stavka so bi li krojači in šivilje zelo šibko in slabo organizirani. Stavka je pričela nakrat, vsled brutalnega nastopanja nekaterih priganjačev pri tvrdki Ilart itd. in drugod. Delavnica za delavnico se je spraznila, ko je dobila znamenje od štrajkujočih tovarišev, naj vstavijo delo. Policija je bila ves čas tekom stavke na strani delodajalcev. Nastopala je povsod proti štrajkujočim po policajsko. Pretepala jih je s količi in tudi streljala. Delodajalci so bili sila trmoglavi. Zahtevali so v začetku, da se morajo fitrajkujoči krojači rn šivilje vdat! brezpogojno. Kapitalistično časopisje je delodajalce podpiralo z vso časnikarsko silo, da bi delodajalci sestradane delav ce in delavke vgnali v kozji rog. Za denar je prinašalo velike ogla se, v katerih se je obetalo krojačem in šiviljam, ki bi hoteli priti delati v Chicago, že nebesa na tem svetu: velikanske plače in kratek delavni čas. To časopisje je lagalo nesramno, da 70 odstotkov štrajkujočih delavcev skeba, «la si jih ni bilo nikdar več kot sedem odstotkov, med katerimi je bilo tudi nekaj slovenskih krojačev, podlih izdajalskih duš, od katerih je sramota zbežala k psom. Sto lažjo v kapitalističnih listih so hoteli delodajalci omaja ti zaupanje v zmago pri štrajku jočih krojačih in šiviljah in zva biti jih v staro sužnost. Sredstva niso vlekla. Štrajku joči delavci in delavke so bili so-n lidarni: odnehati so morali delo dajalci. , Največja tvrdks Hart, Schaff-ner in Marks je prva odnehala. IViznala je, da sprejme vse de lsvce v delo, glede plače, delavni ka in kazenskegA zistema naj raz sodi ra^sodiUče treh oseb. V to razsodišče' volijo delavci enega vednosti. Delavec se mora zavedati, da je suženj kapitalistov tudi tedaj, kedar mu gre dobro, če smatramo za dobro, kedar je delavec zdrav in dela. Taki delavci, ki danes prihajajo v unijo ali pa v delavsko politično organizacijo (socialistično stranko), drugi dan pa zopet iz-.topajo, nimajo delavskega prepri čanja in ponosa v sebi. In dokler ne bodo krojači in šivilje tako čvrsto organizirani kot premogarji, stavbinski delav ci ali mornarji, ne bodo dosegli trajnih vspehov. Dobro organizirani delavci tu di lahko podležejo v stavki. Ali zmaga kapitalistov je kratke dobe, ker se delavci ob prvi ugodni priliki zopet združijo v nepremagljivo falango in zgrabijo sovražnika — kapitailiste, ko se ne na-dja napada s tako silo, da podleže ob prvem navalu. Štrajk krojačev in šivilj v Chicagi je zopet dober nauk za vse delavce. Učimo se vsi — pa od prvega do zadnjega. Nauk je sledeč: Ako delavci nočemo opešati boju do končne zmage nad kapitalisti ,moramo v prvj vrsti biti dobro organizirani v uniji. Strokovna organizacija (unija) brani delavce, da jih kapitalisti ne po tisnejo v tako slabe življenske razmere, da bi postali topi sužnji, ki bi potrpežljivo nosili gorje te ga sveta. V drugi vrsti se moramo organizirati politično v socialistični stranki. S pomočjo politične organizacije prihajajo delavski za stopniki v postavodajne zbore kjer z zakoni v obrambo delavcev podpirajo in širijo delokrog stro kovne organizacije, zaeno pa gla dijo pot, da se nekega dne str moglavi kapitalistična družba in zgradi socialistična. Kdor pa prihaja radi druzih vzrokov v delavsko organizacijo — osebnih koristi, častihlepnost itd., je pa bolje, da se nikdar ne pridruži svojim organiziranim to varišem. Tak delavec je za cok ljo delavskemu gibanju, ki radi užaljene časti — ni bil izvoljen odbornikom — podira, kar so drugi njegovi tovariši zgradili velikim trudom in žrtvami. Te vrste delavci n^ prihajajte v delavske organizirane vrste Vasi zlobni jeziki, vaša škodoielj na in častihlepna srca škodijo več delavskemu gibanjn kot zsmore sto hrabrih in zvestih src za de Presto, Pa. Sodrug urednik 1 Prosim odstopi mi nekoliko prostora v listu " Proletarec". Sedaj imam dovolj časa za pisanje, in zato poročam malo obširneje. Dovolj časa. pravim; zakaj, lahko vsak zaveden delavec ugane. Kapitalisti, ki imajo dobro nabasane trebuhe, so z usmiljenja do nas, ki imamo vedno bolj prazne želodce, dali dovolj časa, da se že lačni želodci še bolj, skrčijo. To se je zgodilo stem, ko so zaprli tukajšne premogove rove in nas pognali k vragu. Po eni strani bi človek ta korak kapitalistov celo odobraval, in sicer vsled tega, ker je večina jremogarjev, ki v času dela ne delajo po predpisih pogodbe, ki določa osem urni delavnik, ampak delajo po 16—18 ur na dan. ali -i) dni na teden. Vsled tega se (i mesecih spravi toliko premoga na svitlo, kot bi se ga inače v 0 mesecih. To bi človek takim judem privoščil, da ni poleg organiziranih premogarjev, ki trpe onimi vred. Takim bučam, ki žele jfar naenkrat *4 nagrabit i*' tolarjev, ki >a na vati no dobe konečno od kapitalistov po "krticah", se ne da nič dopovedati. Navadno se taka niča odreže: "Naj raste trava ali ne, ko mene ne bo." Na tacih e izrodkih bazira kapitalizem. Poleg zaprtega rova je pa tukaj še en rov, kjer se dela p<> S do 3 dni v tednu. V tem rovu se zdaj kramari s prostori. Za zdaj dobi delo le tisti, ki se zna priliz-niti, 8uckers, ali priganjati druge; kdor*stanuje v Comp. hiši itd. da je naklonjen družbi. Seveda pozneje, ko bodo odprti ostali pre-mogokopi, bo dobil delo slehern, tudi tisti, ki je sedaj v črnih bukvah zapisan. Premogarji, kar jih je zavednih, še nisi) zgubili pogum in gredo svojo pot neustrašeno dalje. Na starega leta večer se je veselica, ki jo je priredil socialistični klub v Sygan, v korist štrajkujočim premogarjem v \Vest-morelandu, prav dobro obnesla. Veselica je bila prav dobro o-biskana, ali lahko bi bila še bolje, da so se udeležili tudi tisti možje, ki imajo kaj radi na jeziku narod, pa "svoji k svojim". Baš tistih brihtnih mož, ki kaj radi pisarijo po časnikih in dajejo nasvete o narodni rešitvi, ni bilo Prebitek veselice ni bil slab, a bi bil lahko bolji, če se vzame, da tistih, ki radi govore mnogo —» ni bilo. Prepričan sem, da bi mnogi prišel, če bi se vršile kakšne ceremonije, napr. kakšna godovščina, krst itd. Te stvari so za naše bim-bote zelo važne. Tudi tolarčkov ni škoda ob takih prilikah; kajti tolarčki se pretakajo samo z žepa v žep, dobrovedoč, da bodo prine sli še kak kvoder zraven, jutri ali pojutranjem. Westmorelandskl štrajk je ta kim osebam deveta briga. Ampak ko bode štrajk končan, takrat pa ja, takrat,; vsak bo hotel biti prv pionier, vsak se bo ustil, koliko je žrtvoval in se tolkel po prsih češ, jaz, jaz, mi smo pomagali do Zmage. Toda pregledale se bodo vrste in sodba bo nazadnje . . . Pozdrav na vse sodruge! \Vest-morelnndskim premogarjem pa popolno zmago v njih borbi! Frank Smolej. in tako bo postala doba delavskega blagostanja. Delavske razmere so se tukaj nekoliko isboljsale. Dela se vsaki dan, a vendar kar se tiče zaslužka je bolj redek. Delo je tukaj selo težko dobiti, ker je vedno delavcev dovolj na razpolago. Zato ne ¡norem svetovati nobenemu sem hoditi za delom. Omeniti pa tudi moram, da so po tukajšnjih pce-mogovih rovih delavske pravice neznosne. Tukaj ni nobene pritožbe, če hočeš tako, kakor ti zaukaže boss je dobro, če ne pa nesi kosti ven. Napraviti bi se pa dalo vse, ako bi ne bilo toliko zmešane-ga naroda. Jame spadajo vse pod umijo, ali krivi smo mi sami, da nam gre slabo. Tukaj je zastonj vsak opomin. Narodi vidijo, da so tepeni in tepejo jih naprej kot «užne za svojo neubogljivost. Tu di organizacijo imamo, ktera ob-država svoje tedenske seje redno, ali zanjo se noben ne zmeni, vsak je slep, gluh in raje prenaša prav ponižno svoj bič. Povsod se zani majo za unije in bojujejo na mesece ,tukaj jo pa imamo, a vpo-števati jo noče nobeden. Kdaj bo vendar svet spregledal? K sklepu mojih par vrstic pozdravljam vse čitatelje lista Pro-letarca, kot največjega boritelja za delavske pravice, ter jim kličem : boljše Novo leto! Andrej Keršič, Beaversdale, Pa., box 1108. Pueblo, Coló. V tukajšnjem mestu so ustanovili rojaki dramatični in izobraževalni klub "Zarja", Namen tega društva je blag in vse hvale vreden, namreč: prirejati igre in iz dohodkov, kar prinesejo igre, naj bi se nakupovalo pod učne knjige in dobri časniki. Potemtakem bi ne bil samo dramatični klub, ampak bila bi tudi čitalnica, ktera je pa v Pueblo v resnici potrebna. Vsa čast toraj takemu klubu — ako prištejemo tudi, da ima klub namen, potom dramatike in čtiva, buditi razredno oziroma delavsko zavednost. Pri klubu je opaziti, da vlada še precej dobro red in sloga, kar je glavna stvar, da tako lepo napreduje. Sedaj je že 34 članov. Bilo bi jih pa lahko mnogo več, ako bi ne bilo te takozvane "konkurence" Ona pa izvira odtod: Naš, pardon, ne naš! tukajšnji župnik je tudi dramatik; vem pa iz prepričanja, da mu ni dosti za gledališke predstave, ali potom teh pride dosti denarja v bisago. Zato on tako pogostoma prireja "Rokovnjače" in "Jeza nad petelinom." Tega pa morda še ne ve, da so inu Slovaki in Kranjci naredili cerkev zato. da bode v nji oznanjal nauke Krista, ne pa da bode kričal Tomaž Velikonja: In nomine patre, vzem jo na kvatre. Če boljšo dobiš, pa to zapustiš. . O. S. B., svetujem ti, da zapustiš dramatiko, vaško štaeuno in prodajo piva tistim, ki majo do-voljenje zato. Najl>olje je, da si vsak po svojem poklicu kruh služi. Neki list hvali, da so igralci pri igri "Divji lovec" svoje vloge častno izpolnili. Jaz ne rečem nič k temu, le toliko vem, da so po večini vsi tisti igrali, ki so Matiju Mataju gramofon razbili. Prešeren bi jim rekel: "Čevlje sodi naj kopitar." Soc. pozdrav proletarccm! Krašovc. k ideji, ki spaja človeška srca v enoto vseobčnih dober. V ideji socijali&ma bi moral vsak: dobro misleč človek najti ■voj ideal. To bi ae že gotovo zgodilo, ko bi ljudje več Čitali in se o socijalizmu poučili. Tako pa i-ma mnogo ljudi še predsodke in si predstavlja socijalizem enega najhujših sovražnikov človeštva. Prav dobro mi je še v spominu slučaj izza mojih deških let, ko sem bil kot učenec leta 1897 pri nekem veletrgovcu na Dolenjskem. Nekega večera čujem namreč na cesti dva moža, ki sta se pogovarjala o socijalizmu. Že sama beseda, ki mi je tako čudno zvenela, me je okostenela, da sem obstal. Kaj neki bo ta reč sem si mislil. Toda beseda je ostala samo beseda in zaman sem iskal ključa, da jo razrešim. Pri neki priliki uprašam svojega gospodarja, kakšna žival bo to — socijalizem. Gospodar, ki se je Aemalo začudil moji zavednosti, je vskliknil skoraj strahoma: "za božjo voljo! to vendar niso nobene živali; natančnejega ti sicer ne morem o njih ničesar povedati, slišal sem pa, da so to hudobni ljudje, ki nosijo rdeče kape in se klatijo okoli |K)zno v noč." Toliko sem bil jaz poučen o socijalizmu, ko sem na to kmalu zapustil staro domovino in se poslal v Ameriko. Tukaj šele so se nadaljevali prizori in tukaj šele sem si mogel raztolmačiti to uprašanje, ki me je spremljalo povsod, koder sem hodil. Iz vsega pa posnemam, da temu ni tako, kakor ljudje Često govore, ampak da je treba čitati soci-jalistične liste, kot je "Proletarec", kdor hoče da bo vedel, kaj je socijalizem. S socijalistieuiui pozdravom! Oeo. Sv. Beaversdale, Pa. Cenj. uredništvo Proletarca! Prosim za tnal kotiček za uvrstitev mojih par vrstic v našem največim boritelju listu IVoleta-ree. Poteklo je leto in ž njim tudi naročnina lista, zato jo takoj ponovim in vam pošiljam priloženo polletno naročnino in 25 ct. podpore. Minulo je leto in ž njim vred tudi čas gorja in bol za obžalovanja vrednega delavca. Toda nič ne de; v nas je pogum za boj, ki bo prinesel dobo luČi, spoznanja Chisholm, Minn Cenjeno uredništvo! Prosim priobčite nekaj besedi v naš edini politično izobraževalni list "Proletarec." Minilo je že precej let, od kar sem začel študirati in zadnji Čas jel spoznavati politične razmere v Ameriki. Poznam že stremljen je republikancev, demokratov in prohibicionistov; pa tudi socija lizem sem začel spoznavati. Pri šel sem namreč do zaključka, da je od vseh edino socijalistična stranka organizirana in da je kot taka na pravi podlagi, katero ne more nobena sila zrušiti. Fakt je, da nima ne ena drugih političnih strank tako organizira no časopisje, znanstvena preda vanja itd. kot socijalistična stran ka. Trdim tudi, da ko se človek če ima le količkaj razuma, in je bil v tem gibanju, p» je preneha biti tam z enih ali drugih v/m kovr spet povrne nazaj k stranki, Claridge, Pa., 14. jan. 1911. Zahvala. Stem se zahvaljujemo sodrugu akob Miklaučiču iz Sygau, Pa., kateri je poslal po tajniku kluba št. 13. Mladi Vrh, Alois Glažer $1.00 kot pomoč štrajkujočim čla nom S. N. P. J. v Westmorelandu. Omenjeni sodrug se ni mogel iz raznih uzrokov udeležiti veselice, katero je priredil klub "Mladi Vrh" na Silvestrov večer za korist štrtajkujočim Članom S. N. J. in tako je daroval oni dollar fič kaj se pa ae morem pohvaliti z našimi brati Hrvati in Slovaki, mnogo jih je izmed njih poštenih in zá delay, ski napredek vnetih mož; ampak le preveč jih je, kateri so prepo. nagneni za skebanje. Ob enem moram reči tudi, da edina hrvatska organizacija N. H. Z. bi lahko upljivala na štrajk, ko bi iz> ključila vse skebujoče člane. Ne glede da nima v svojih pravilih članka, kateri članom prepovedoval garjevska dela opravljati, bi lahko nekoliko storila za pravico boreče člane iste jednote, katere člani skebajo. Tudi slovenske jednote nimajo v svojih pravilih nikjer članka, kateri bi bil naperjen proti skebom, toda izključes je bil vsakdo brez ugovora, ako bi se bil predrznil iti na kruho-ovstvo proti svojim bratom. Kar se pa izvzemši par slučajev ni godilo in ako se je kaj takega pripetilo, ni nikdo uprašal za povrnitev kakih uplačanih assesmen-tov, zadovoljil se je z brco iz jednote, katero je zaslužil. | Priliko imam opazovati pri slo-aških društvih. Skebujoče člane sprejema na seje oborežen deputy in jih straži od zunaj, da ne bi se na "mitengi" kakemu "sobra-tu" kaj žalega zgodilo. Po seji jih seveda sprejme zopet na njih domove v kompanijske barake, ako je večina na skebski strani «h name se boj ali prepir za društveni charter v čegavi posesti, da bode v bodoče nahajal; seveda s* štrajkujoči člani premeteni, di charter skrijejo pred člani skebujoče večine, da ne gre z njini v kompanijske barake. Take in enake smešnosti se zmiraj dogaji jo pri društvih jednot, katere ne store nobenega koraka proti ske-bujočim članom. Ko postane položaj bolj kritičen, pride navadni kak uradnik glav. odbora, da poravna rasprtije, stem, da ako štrajkujočim članom kateri nočejo občevati s skebajočimi "sobra-ti" dovoli, da pošiljajo sami za svoje asesmente na pristojno se mesto. Kako se deli bolna podpora v takih slučajih, ko večina slovaških društev sama plačujejo podpore iz svojih blagajn, mi ni znano. Toda, ker štrajkarji so le takrat bolni, kadar jih doseže preteški kol deputijev, kateri pi itak hitro ozdrave, je v tem siti čaju lahko shajati ž njimi. To bi se dalo vse odpraviti zajedno s skebi vred, ako bi se sto rili potrebni koraki onih, kateri bi lahko igrali veliko ulogo v štrajku. Čital sem tudi v nekem listi, da se je ustanovilo neko društvi v Yukonu, Pa., kjer člani iste jednote štrajka jo že od lega april* Ustanovili so si skebi društvo ae, in odbor iste jednote jih j» pbolbtarbc 3 POSLANO." •) prijatelji druMva oo njiuoviu aiavo nih prilikah (porokah, godovanjih, i1 ier i. z vplačanimi pristopninami in sečninami takratnih, in kasneje pri odgovor dopiau v "0la» Nariloa' * 4 "Neka UojK.i, kot ■»»topuu-a [M-vsk.« va "Hlod" i/. <'oiicniHUgb, Pa.( imenovanem dopisu odgovoriti nemu " od " Pevakega in drain društva, "Bled", Cone Franklin, Pa., t dne 23. decern-10, v 4 * lila» Nar." St. 303. m skoraj verjel lastuim očem, da e 1. takina perfidnost in tako saška omejenost ¡»odpisanih v po pravita razmer, in 2. v »lučaju, Stanejo prave razmere, njihova za ajenost v tajeuju resnic« in trdo v nepoitenein zadrievauju pre-oja, ki je lastniua pevskega in dra-nega društva "Bled" v Cgh.— klin, ali kakor ga uazivljete yi , društvo 44 brez imena.'' daj sem jaz molčal, kajti upal ie vedno, da se bode ves prepir dal ^jpaynati v naselbini .»ami; toda vsled ocenjenega jjfbpisa, v: katerem se Zayija resnica naravnost v diametralno laž, g» skiehil spisati in priobčiti ta <'Po-slaao"» da iz njega spozna občinstvo, posebno pa droit?* s. D IV Z. Mlv« — delovanje glavnega tajnika •/\»'/.«•' njegovih prijateljev. K točki 1). ^Mvo, ki se je imenovalo od Ji' liniit tl<> občnega zbora v «le cembru 1910 "Pevsko in dramatično drcftt vo 4 4 Bled", Conemaugh—Fran k-lia, Pa-, j«, bilo ustanovljeno dne 12. n»v«nbru 1905. Natančne kronike društvi nisem mogel izvedeti, ker ni nikjer •pisaue, a ustna izročila se glasijo zelo različno; gotovo vem samo,da je bilo isto drvttvt» ustanovljeno pod nekoliko drugačnim naslovnim imenovanjem v letn 1WS. Dalje mi dokazuje blagajniška knjiga iz istega časa, da je kupilo društvo svojo piano in drug inventar s denarjem, pridobljenim 1. na veselicah. 2. % darili, ki »o ^ih dali člani in prijatelji društva ob njihovih slavnost .......* ~ *----iJ1- itd.) me pristo pi\si h članov Društvo je za časa krize v I. 1007 preuehalo s svojim delovanjem popol noma: Nekako 2 leti ni ipielo niti pe TO v od je, niti vaj, niti sej, skratka: navidezno je čisto zaspalo. Premoženje društva, t. j. piano, note. slike in liriee ie prevzel in spravil Pajk. Njegove lastne izjave in dejauja, kakor tudi vsa druga znamenja v zadnjih mesecih pa jasno kažejo in dokazujejo, da je iiiiel ie takrat namen, da teh «trarl ne bo nikdar ved pustil "mufati" im hiš«, ali z drugimi besedami, da jih ne bo vrnil nikdar več pravemu lastniku, t. j društvu "Bled." Meseca marca 1909 sem bil prišel iz stare domovine, ter dospel v Conemaugh 29. aprila 1909. Ae isti veier se je vršila seja na Franklinu, pri kateri se je sklenilo, društvo imenovati za-aaprej "Pevsko in draamitčno društvo 44Bled", Conemaugh—Franklin, Pa." Kot prostor, kjer naj bi se vršile vaje in seje, se je prvotno predlagala neaa dvorana na Franklinu; toda Pajk, k: je imel društveno premoženje 4 4 spravi je no", je toliko časa silil in prigovarjal naj se vaje in seje vrtijo v Conemaugh da so se sledniič navzoči udali, posebno ker je obljubil, da on prepusti oroslor brezplačno, dokler bo hotelo druitv tam ostati. Opozoriti moram Pajka, tla v more bitnem odgovoru ne bo trdil, da je društvo ali kdo drugi predlagal Pajko vo kišo kot društven lokal. Taka trdi Isv bi bila navadna lai in trdilec ne «amen lažnik. To mi morejo potrditi vsi navzoči, kakor tudi sejni zapisnik (upam, da se ni kaj i spremenil med ča som, od kar ga nima v rokah društvo ampak J. Pajk.) Omeniti moram tudi, da se je stana rina čez nekaj mesecev zvišala na $3.00 mesečno, kar je društvo Pajku — izplačevalo do septembra 1910. V septembru ali oktobru 1909 je bilo s 13 proti H glasovi sklenjeno na i z van redni, v ta namen sklicani seji, da se društvo izseli iz Pajkov« hiše; to pa zato, ker se je pričel Pajk kazati tak absolutan "boss" društva, da bi isto vsled tega lahko prišlo spet v nič. | Pevec br. Jos. Bricelj je prišel s Paj • kom v navskrižje vsled nekaterih oseb nih nasprotstev; v sled tega mu je Pajk prepovedal vstop v hišo, in tako je mo ral br. Bricelj opustiti obiskovanje pevskih vaj za toliko časa, dokler so se iste vršile pri Pajku, kajti sicer bi bil prišel v konflikt s postavo o "Trespass". — Enako, kakor Josipu Bricelj — kateri, mimogrede omenjeno, odva-ga kot pevec najmanj deset, kot znača, pa na ducate Pajkov — enako bi se lahko pripetilo vsak čas tudi vsakemu drugemu članu, ki ne bi hotel plesati natančno po zvokih Pajkovega absolutizma; zato se je sklicala »eja in sklenila preselitev. žal, da sem bil takrat preveč oseben prijatelj Pajka in vsled tega nisem mogel verjeti, da bi bilo res kaj tacega mogoče.' Zato sem tudi jaz glasoval proti preselitvi. — Večina, t. j. onih 13 je dobro poznala razmere v nmeriških postavah ter vedela, da bi ji bilo zelo te-iko doseči pravico in dobiti premoženje društva v svoje roke, to pa Se posebno zato, ker je bil Pajk že takrat oseben prijatelj privatnega detektiva John Ki- «lo (o katerem je pisala "Johnstown reie Presse" nekoč hansko leto, 44da mn v njegovi domovini ne bi poverili najbrž niti službe svinjskega pastirja.'») Zato si takrat n*i ir.kušali niso C »iskati pravice, ampak so sklenili pre-initi obiskovan je sej in vaj ter počn kati, da se odprejo tudi nam drugim oči D ter da bomo prostovoljno glasovali /a Poselitev. Kar so pričakovali, se je tudi zgodilo. Dne 7. septembra 1910 me je napadel Pajk pri |»evski vaji na skrajno nesramen, surov in žaljiv način. Imenoval me j* "lzdslu slovenskega naroda", ker •• »i je posrečilo, ustvariti si eksisten* «o »golj s poučevanjem glasbe, kar je Vil moj namen le ob prihodu, oziroma pred odhodom v Ameriko. — Tukaj j« seveda Hlovencev premalo, da bi bila «trolj med njimi eksistenca s samim po wevanjem mogoča; zato sem si pridobil M«g poučevanja društva «.'Bled" še poučevanje hrv. pev. dr. "Slavulj", ter asmških pev. društev "Frohsinn" in ' Hnrmonie". Ker sem prevzel pouče-v»nje omenjenih nemških društev, me je nasival Pajk "izdajalca", ne da bi »il pomislil, da smo potemtakem "izda jalei'» vsi audi oni), ker ne iivimo •»mo od zaslužka med Slovenci. — J*« sem seveda protestiral proti temu ter zahteval, da Pajk prekliče psovko; to d» on misl«*, da je neomejen "boss" . #) Uredaiitvo je odgovorno le toliko, kolikor dolača zakon društva, namesto tega pristavi ie drugo žalitev, ki ae glasi doslovno: "Pa pojdi is Conemaugh, k hudiču, ali mialil, da ne morem do-z dne «r janu. druzega pevovodjot" H tem je bila pa mera polna, in vseh navzočih 10 pevcev je proti Pajkovim brutaluostim kar najodločuejše protestiralo. Celo F». Z*je. ki j« pri Pajku uslužben, »e je ogorčeu izrazil: "To pa rečem, Pajk ui prav storil, ker je Zupauca tako napa del; jaz mu povem to v obraz, in če moram iti zato jutri iskat drugo službo." Tako ai govoril takrat, Mr. Zaje; danost — Živijo "častna beseda"! Za dan 9. septembra je bila sklicana redna meaečna seja, katere se je udeležilo devet člauov. He veda so pri Ali na razgovor tudi dogodki od 7. septembra, iu na moje besede, da je zdaj brez-dvomno prišel čas, da se upošteva sklep izvanredne seje glede preselitve, je bil stavljen in • sedmimi glasovi sprejet to zadevni predlog. Osmi udeleženec 'pri seji, Frank Delač, se je izrazil, da ne glasuje uiti z "da", niti z "ue", toda se strinja z večino (da je par tednov kasneje zamenjal, kaj po meni " veči-niv'' in ka] '/manjšinamu ni zameriti; /.(i t o je.ty.vno Delač.) h>."Zajc se ni hotel udeležiti seje, a Pajk se je pri glasovauju odstranil. Na to je bil izvoljen odaek treh članov, ki je moral J£resknbeti v 14 dneh nove društvene prodore; to se je zgodilo, in od takrat ima društvo "Bied" vse svoje vsije in seje v novih prostorih. To so suha dejstva. Vedoiua nisem ničesar niti izpustil, niti pristavil; moral sem pa vse dogodke opisati natanko zato, da javnost izve, kaj in kje je resnica ter ji je mogoče po zaslužeuju obsoditi podlost "poštenega" in "resnicoljubnega patrijota" John Pike-ta Co. Sedaj pa k točki 2. Dopis v Glas Nar. št. 4. pravzaprav dokazuje, da so piscu omenjenega dopisa prav dobro zuaue razmere; on prav dobro ve, da je bilo povsem pravilno sklenjeno, da se društvo preseli tja, kjer mu izvolieu odsek preskrbi primeren prostor, bodisi v < 'ouemaugh ali na Franklinu. (Naj »e le spomni na ono sejo društva "Bled" pred 4 leti, ko je ostalo društvo v Cgh. le zato, ker je večina glasovala za ostanek, v Conemaugh, manjšina pa za preselitev v Cambria City!) In ker mu je to znano, ve tudi, da on in njegovi privrženci pO pravici zadržujejo denar iu drugo premoženje društva "Bled", kakor tudi po krivici naziylie jo svoj« društvo ' Bled "društvo brez ime- ročilu denunciral itrajk kot ared-ntvo za organiziranje netinijskih okolišev; od je za zdrufno pogajanje. Dejal je, da ima organizacija sedaj 350,000 ntalno vposle-nih članov. Napada Shermanov aeontitrustni zakon in se poteguje za delavski odškodninski zakon. — Zanimivejše je bilo poročilo mednarodnega podpredsednika Franka J. Hayesa. Peča te večjnoma z boji premogarjev a kapitalizmom v splošnem. Živo sliko tiransko nastopanje sodišč napram unijam s takozvanimi "o-hrambnimi nalogi" (injunction) ob čanu štrajkov in ostro kritizira ameriško postavodajstvo, ki vedno in povsod prezira in tepe delavstvo. Premogarji so to skusili bolj kot kedaj poprej za časa lanskih štrajkov — kteri deloma niso še končani — predvsem v Coloradu in Pennsylvaniji. Hayes je končal svoje poročilo s vsklikom: 44Samo z glasovnico ob volitvah zamoremo preprečiti 'in-junctioneV Rezultat volitev za bodočega mednarodnega predsednika do danes (23. jan.) še ni razglašen, ^ričakuje se py skoro z gotovostjo, da je z veliko večino izvoljen John P. White. Glede kraja bodoče konvencije je med delegati zanimivo gibanje, da se izbere Milwaukee. Socialisti, kterih je kot delegatov mnogo na zborovanju, seveda »odpirajo to gibanje. Konvencija se najbrž konča še ta teden. naziyljejo našemu pravijo na' \ Ljudi, ki kradejo, imenujemo tatove; one, ki si na nepošten način lastijo i-metje druzih ali istega pridržujejo, na-zivljemo goljufe, sleparje itd. Tistim, ki trdijo, da je neka stvar njihova, a v resnici ni, prnyimo vrhutega bižnjivri in tako naprej. Vsa taka svojat spada tu v Ameriki v 8ing 8ing, na Ruskem bi spadala v Sibiri jo. Petro Pavlovsk ali pa v Censtohov; tudi v drugih drža vah imajo takšne lokale, kjer se pre skrbi takim ljudem njim primerna iružba. Jaz seveda o nobenem izmed Vas no trdim, da bi pripadal temu ali onemu izme1 in neuralffiio. „Prodaja ne v vseh lekarnah po 25 in f>0r. (ijejte na sidro pri atcklenii-i — ono vam je zaščita. F. Ad. Richter & Co. 215 Pearl St, INBW YORK. Zborovanje premogarjev. Premogarska organizacija 'T nited Mine Workers of America' zboruje na svoji dvaindvajset letni konvenciji v Columbusu, O. že od zadnjega torka. Krajevne organizacije po distriktnih unijali zastopa 1400 delegatov. Ker na tej konvenciji ne pride nobena plačilna lestviea na dnevni red, razpravljajo delegat je izključno le o internih vprašanjih in zadevah za izboljšanje in oja-čanje organizacije. Mednarodni predsednik Lewi* je y svojem po- Skladi&če čevljev za dame, moike in otroke Domača tvrdka Izdeluje nove čevlje po meri In prevzame vsa popravljalna dela, spadajoča v čevljarsko obrt! Za obila naročila se priporoča si občinstvu JOSIP JECMENJAK, lastnik 1831 So. Centre Ave.. Chlcigo. III NAJBOLJŠA KUHINJA! Billiards, Pool Table, Prenočišča za potnike. Jidi priprivtjiM pi lomil. Odprti p« luni In po noil. P. Perič, un w. is. si.v mag*, m. éiÉiÉiÉiÉiàiÉiÉiè.ÉiÉ i'ffffff Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in eigarete. Vse pristno in po smernih cenah. VAC. KROUPA, 1225 W. 18th St. Chloaco, m. POZOR! POZOR! IG. KUSLJAN GOSTILNIČAR 221-1 it iti., Milvaiki«, «is. Ima Dft)bol)« pijaft« in vsdio pripravijo pri-Rrisilc. p« msralh e«Bah.—Lokalni ln potujoči rotaki -dobrodoili i Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago* BL Im rdijo aaJogo ur, verittt, pni» nov in drogik dntfotin. Icvrtaje tati vmkovrvtna popravila v tej »troti f% mío aiaki OMAUU gal Dr. W. C. Ohlendorf, M. D Zdravnik sa notranje bolasnl I »d ravni Ike preiekavm Imiplsflan mkm ¿•ti j« i» »davila, 1984-86 Blas IsUná Chicago. Za dne ore: Od 1 A» • Od 7 do S s veter. laven Okle*«» bolniki naj páMo ' Velika razprodala! Za $85.000 blaga, oblek, sukenj, hlač in potrebftčin za moške, moremo res-prodati po tvorniikih cenah najkasneje v 30 dneh, da naredimo prostor za spomladansko zalogo. Razprodaja ae začne 29. dec. 1910. Nikar ne zamudite velike prilike, ki ae vam nudi. Pridite prvi, da zbere-te najboljše blago, ki gaJe dobiti na zapaanl strani mesta. Naša proda-jalaa je usljska. 1853-55 Bine Island Ave. Ust 1886 Chicago, 111 Za dobre fotografije dobropoznanemn fotografn, ki izdeluje vsakovrstne ln najflne|*e slike: otroke, drožine, skupine, ženitve in druitvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 14381440 BLUE ISLAND AVE.. CHICAGO. MA VOGALU 14. PLACB. TELEFON OAK AL 817. trsTAirovLJ mm o íssa. tMMMMMMMMMMMMMIMMMMMIMMMMMMIi Izdelujemo obleke po meri po $20. $22, $25. Prodajemo fttOTt oblckc po 10, $12, $14, 115. Imamo zalogo modernih klo- IIUIUUU bukov ▼ najraznovrstnih bojah. V 7alAfli ¿mamo tudi veliko zalogo srajc, kra-f liOivyi vatf jank> spodnjih hlač, opank, i t. d. Za mnogobrojna naročila se priporoča IV IVI T M AMTCIf PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE J t KI Ifl/ilTIEh, 1724 S. Centre Ave.9 Chicago, 111. Zdravljenje mož v 5 dneh brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele Sij (RAZBIRANJE Oadravim vaaeega, kdo» trpi na Varieoeeli, Strietnri. Dalja oadravim nalealjivo aastrny'enje, ftivèa» n««motnosti, vodenico rn bolezni tièoéih ee moikifa. Ta prilika je dana tiatim, ki »o izdali I» velike »ven zdravnikom ne da bi bili oadravljeni in moj namen je, p» kaaati vaem, ki »o bili zdravljeni od tuentov sdravaik«* brezuapeino, da poeednjeoi le jaz edino »r»d»tvo, » kteri» zdravim vspeèno. Za nevpaino zdravljenj» ni treba plačati—1» za v »p »In» Ozdravim* positiva o ftelodeéne bolezni, pljaèna, na jetrik in ledvicah ne gled» kako »tsr» j» bolezen. Tajne moftk» bolezni zdravim hitro, za »talno in tajno, tivéene onemogloeti. «labont, zguba kreposti, napor, znatruplenj« in zgnba roda PlJnCa, nadc*_. Bronchitis, sréne bolecni in pljn&ne zdravim z mojo aajnovejto metodo. ... .ženske bolezni v ozadjn, beli tok in drnge zdravim za stalno. —Zastrupljanje in vee dmge kotne bolezni kakor prilée, tnre, garje, otekline.—Moêai tok te druge bolezni. PreiMe ln »vetuje zastonj. Govorimo slovansko. DR. ZINS, 41 between Randolph an I Lake Sta. CHICAGO Uraduje: od 8 are zjut de S. ure »veier. V neé»l>> »d 9 ar» »jat. de I are pa?» ALOIS VANA — Izdelovatelj — sodOYlce. miieralne vode In raznih ncopojflIH pijač. 18S7 Bo risk 01 Tsl. Canal 1406 Jak* važoa vpraiaa|e? "Ali sem ie poslal zaostalo ročnino na "ProleUrea"! A« net Splošen pregled. bodo »pregledali. Dopovedati jim je treba, da ae pote/a jo za inte-kapitalistov, aebe pa progla- — Skoraj viak Slovenec in Slo* I iaj0 za zver p^Uvci ue potrebu-venka pozna "škapulir", daai Ka j«g0 vojake na auhem in na raor-noai ie "dobro in verno" katolii- hu žrebajo jo le kapitaliati, da ko ljudatvo. Ljudatvo, ki verjame tem ložje 0r0paj0 in podjarmijo v čudodelno moč "akapulirjev", BftrDa9 fo domače delavce noai navadne "akapulirje" i* »u- I ¿riijo k tlom. kna in platna, ki ao pritrjeni na • ^ • trak. Te vrat» "fckapulirji" pa nir __ Red) gtrog ^d mora biti in so vaeč ariatokratičnim in katolii- maffari ae podre avet, velja tu-kam damam v Rimu. Zaprosile ao di y araeriiki republiki, ie večkrat pri sv. očetu v Rimu, aittwaTlkee in St. Paul želez-da bi jim dovolil meato ' Skapu-1 nici ^ p^gU vlak 16 letnega lirja" nositi kak drug pripraven Jožeta uicopka. Vlekel ga je ako-znak z vaemi žegni, da bi bogate ^ gtQ ¿evljev, predno ae je vata-dame na veaelicah lahko nastopa- j^fc je klical za pomoč. Pole dekoletirane. Ali Vatikan je bil magati rou je hotel oče. Ali želez-do sedaj neizprosen. Menil je, da ni&ki vgiuibenci ao zabranili oče-kdor je ponižen, se tudi ne sme L poraagati ginu, 6ei, da mora sramovati javno nositi znamenje priti najprv0 policija na lice rae-ponižnosti. Uta. Čakali so. Policija je prišla; Ali bogate in aristokratične ka- degek je pa p0(1 vlakom zgubil toličanke niso odnehale. ^r08ia" toliko krvi, da je nemogoče bilo čile so toliko časa, da se je Va* L^raniti ga pri življenju, tikan vdal in izrekel, da "Skapu- Uradni "širnel" ima zopet člo-lir" lahko nfcdomestu tudi svetin- vežko ftvljenje na veati. Za njim ja iz kovine. 8e pa skriva druga sila: interesi Katoliške bogatinke so doae- železnice< gle, kar so želele. Kedar bodo po- ¿elezniSki družbi je najbolj hajale na veselice, bo bleščala na ako je giavna priča mrtva, razgaljenem vratu zlata svetinja. Afeo ponesrečenec umrje, tedaj se • * * ni treba bati, da bo kot priča na- — Odkar prihajajo od vsepov- gtopU , sod protesti japonski vladi, ker Mogoče je to vzrok, da je hoče zvršiti justičen umor nad 26. ^ m>aj| Bicopke izkrvaveti. socialisti, je vlada prišla v vidno , • zadrego. Da bi prikrila svojo ara- __ ^^ predaednik Fran- moto, je raztrosila v svet U nani Briand je doiivel tudi r^v-rjZRi b^rvMi r r, «t», rr na z» debelo laž. s'relj4\ "8 ' skem vla,iH »trasna beda. kl )' * Japonski vladi je igraiie* la- ^^U .fk^n le o^ala po ^ "TT "'VI eati sai je zapovedala obsoditi i olicija je krm^j« uu» y b p0 vaseh> trglh m mestlh iMi * Ll nri /anrtih du-1 strokovnjakih, da je G »solme blaz- ge yršijo demongtracije v Haute- než. Še le pred kratkem so ga iz-1 ^ go p& ^^ ^ ^^ vdrli v kleti veletrgovcev; razbili «ode in spustili vino v klet.. Vlada je priSla takoj na pomoč, tli ne aanjajte, da jej^omggala lalim kmetom, da bi jih beda ne mila do brezumnih dejanj. Kaj mo- mnogo blaga na trg. To je malce vplivalo na cene. Trustjani so pa vseeno imeli dvojen dobiček. V skladiščih so napravili prostor za sveže blago, katerega kupujejo po ceni, ker ao staro vrgli na trg, ki se je imelo spriditi. Za blago, ki se je imelo spriditi, so pa skupili še take cene, ki so jim vrgle lev> dobiček. To padanje cen pa ne bo trajar lo dolgo. Kratko bo, kot je bilo pri mesu. Ko se bodo kapitalisti znebili starih produktov, ki imajo preiti v gnilobo bodo zaprli trg in cene pojdejo zopet kviško. Stara pesen, stara igra. Ponavlja se leto za letom, vzlictemu pa ameriSko ljudstvo voli v postavo-dajne zastope le golo orodje tra-stjanov. • • • — Njegovi podrepniki z zlatimi obsivi na rokavih in ovratnikih so mu skozi vsa leta prigovarjali "korajžo". • • * — Turčija hoče postati velesila na morju. Ker nima denarja, da bi gradila ogromne okloprfjaČe (dreadnoughts), pa kupuje stare škatlje. Pred meseci je kupila od Nemčije dve st$p bojni ladij i, sedaj pa štiri parnike severonem-skega Llovda za prevoz vojakov in vojnih potrebščin. Militarizem žre povsod; še celo na Turškem se prikazeva kot kulturi sovražifa institucija. (Z druge strani.) raslo.Če bi kedo neverjel o položa ju naše borbe, se lahko prepriča. Mi moramo braniti ono, kar je naše, kjer so nam izčrpali kosti, kjer smo morali žrtvati vse, celo življenje, za kar pa zahtevamo pošteno plačilo in ne več, in to je naše- Z bratskim pozdravom vsem rojakom, kateri se borijo v potu svojega obraza za svoj vsakdanji kruh. John Hatich, taj. dr. Bratoljub št. 7. 8. N. P. J. socialiste na smrt pri zaprtih durih in brez zagovornikov. . Japonska kultura in civilizaci-1 Potili u blaznice. ja, ako jo sodimo po činih vlade,. . fefepatfpreee j,_____________ -Že pred mesecem dni je rme V • ~ no časopisje, ki je last Hearsta, — Ruska duma je soglasno poročalo v svet, da so mehikans- sprejela interpelacijo, ki graja in ki vstaši poraženi na ceh črti. _________ , obsoja delo nekega policajskcga . Ako povemo, da Hear«t iiastujev^, je vojaštvo, da z vohuna, ki je v odsotnosti delav- ogromna zemljišča v Mehiki, kM bajonetom in puško strahuje se- cev vtihotapil v njih stanovanje tere si je pridobil vsled naklon- 8tradajie kmete, ki na svojih za- bombe in dinamit. Dva delavca jenosti krvoloka Diaza, tedaj lah- d0iženih p08estvih delajo tlako sta bila obsojena na večletno pri- ko vsakdo razume, zakaj je rme- veletrgovcem z vinom, silno delo. 110 časopisje hitelo poročati, da Ta slučaj zopet dokazuje, da je so vstaši poraženi. . ^ v Rusiji iskati največje falote v Poročila z vstaškega bojišča so — Koncem tedna je sporočil policajskih vrstah posebno pa v povsem druga. V vseh večjih nn brzojav, da je japonska vlada od političnem oddelku. manjših bojih so bile poražene 24 na smrt obsojenih socialistov • • I vladne čete. Vladne čete so dane« pomiloetila jih dvanajst. Med po — Kakšno kulturno delo zvršu- v dcfenzivi. Na severozapadni že- miloščenci nista sodrug Denjiro je japonska vlada v Koreji, doka- leznici so razdejani mostovi. O- Kotoku in njegova vrla soproga, zujejo poročila, ki prihajajo od sebni promet je vstavljen. Vstaši Oba bodeta morala umreti na mo-tam I »o zasedli mestece Sahuaripa v rišču, ako ves civilizirani svet ne V Koreji vlada železna pest. državi Sonnori. Vlada je poslala protestira proti temu infamnemu Japonci nastopajo kot pravi sa- pomožne čete, da bi zopet osvo- vladnemu zločinu, modržci. S samokresom v rokah jila Sahuaripa. Sodr. Denjiro Kotoku je naj- hodijo po ulicah in vstrelijo vsa- • . # inteligentnejši med vsemi obso kega Koreanca. ki se hitro ne u- — Ruskemu carju Nikolaju je jenci. Živel je dlje časa v San makne ali ne skaže dovelj časti, zopet baje zlezlo srce iz hlač na Franeiseo, kjer je pridno studi Sodišče osvobodi vsakega morilca pravo mesto. Bil je navzoč pri raF te vrste, ker se zlaže, da je atre- letnem slavlju: blagoslovljenju Japonska vlada hoče pogubiti ljal v silobranu, mrtvi Koreanec Neve. Od leta 1905, ko je neki inteligente v socialističnem giba-pa govoriti ne more. Itopničar po naključju nabasal nju, ker misli, da bo s tem podlim • • I top s kartečami, in vso družino I črnom žajezila socializem na Ja — Oarnegi, znani ameriški mi- Romanov izpostavil nevarnosti, ponskem, ki pridobiva čimdalje lijonar je tudi v Nemčiji vstano- se car-batjuška ni več iz strahu več tal. vil "sklad za junake." Mož je za svoje življenje vdeležil slav- Državniki v Evropi in v ameri-pričakoval najbrž slavoopeve. nosti. ' ški republiki so sami skusili, da Človekoljubje ni moglo odločeva- Njegovi podrepniki z zlatimi se naraščaj socialistov ne da za-.ti pri njemu. Saj drugače bi ne iz- obevi na rokavih in ovratnikih so hraniti s silo. In o tem se bodo koriščal delavcev, ki delajo v nje- mu skozi vsa leta prigovarjali prepričali tudi kruteži, lri vlada-govih podjetjih, do skrajne meje. 4tkorajžo". Letos se je atrahope- jo danes Japonsko. Smrt Koto-Ako bi imel le iskrico človeko- tec na carakem preatolu vendar kua in sodnikov bo rodila zopet ljubja v sebi, bi skrbel naprvo za toliko ojunačil, da ae je vdeležil I tiaoče aocialiatov na Japanakem. svoje delavce, katerim se ima za- slavnosti. Seveda so morali nje- O tem smo prepričani. Zvršilo «e hvaliti za neizmerno bogastvo, govi petolizniki v uniformi pre- bo tako kot drugod: v Evropi in No, saj je isti Carnegie, ki vsta- gledati po vrsti vse topove, pred- Ameriki, navija javne knjižnice, svoje de- no so topničsrji pričeli streljati' lavce pa prisili, da delajo 12 ur salut. i r ** t\ - dnevno, da čitati ne morejo. Slavnoat je minola brez vsake- - v J«n«aon, ve" .* VT x... . ^ • i « I lika porota dognala, da so vsi vo- V Nemčiji tudi sodijo Carnegia ga dogodka. . 1 ° T, j »•» a . ,, .. • • I lilci 1156, vstevsi veliko i>oroto, po niegovih delih. Socialistični « I ... . , . li». "Leipiiger Volk-zeitun«" pi- - Trgovci trdijo, da radi »e«a ^P"^ 1 voll'm"1> »e, da je Camegiev denar izpre- pad.jo cene za sirovo ma.lo, p«- vl S,><,n,k 1,l"'r P"^1 f"0' ian i» mozga in krvi ameriških rotnino in jajca, ker ljudatvo ra- J" 1 Ker amlmk vgakcga delavcev in evropskih naaeljen- himne.no maslo (oleomarRarin), H^ Prtih dolarjev se oh. cev. Tudi konzervativni list "Ali-1 kokoš jih jajec pa sploh ne kupu- h01'1 n«/?" )Bnsk,h1 P.r"' (lcutschcn Nachrichtc," »l./.»lu- jc. Tros. j, hil vsled «cga ,,ri.lw za <,oho ''r,lh M- so v je, dn je cesar sprejel Carnegiev moran odpreti svoja skladišča in dar i m »sta vit i produkte za znižano ce-1 0,BWW! , ^P no na trg. ako ni hotel, da se l ,T«kl «o mogoči le v de- "zeli graftarjev, kjer ogromna lju Joliat, ni. Cen j. urednik " Proletarca "1 V Čudni družbi živimo, res. Goljufije, tatvina, obrekovanja in ubojstva so na dnevnem redu. Žrtev ubojice neke bande, je bil pred kratkem tudi rojak John Senica, ki se je mudil par dni v Chicagu. Naši Jolietaki hinavci seveda tudi to pot niso izostali, da počrnijo značaj ranjega, ko je bil že na mrtvaškem odru. Staknili so brž glave skup in začeli opravljati mrliča prav na tak način, kakor to delajo farovške klepetulje. Nasvetov, naj se ranji ne pokoplje na "žegnanem" prosto ru, je bilo nakrat vsepolno, češ, da je bil ranji slab človek, da je živel kot živinČe in končal kot živinče. Well, Joliet je pač Joliet in kat. hinavščina mu gleda ven na vseh koncih in krajih. Ranjki je -bil 32 let star in po poklicu krojač. Lahka mu zemlja! Z delom gre tu po navadi. — Da bi se že enkrat jelo daniti tu di v Jolietu! S pozdravom, John Andlovich. Op. ured. Vsled preobilega gradiva so morali verzi izostati. mora umikati drugemu, ker nje hudaloati niti najzadnji eleve andčan več ne upošteva. "Prole-tarec" pa pridobiva čimdalje več pristašev in naročnikov. To je isto, kar ljudi okoli "C. A." bo-i. Vse kaže, da gre tudi "C. A." za zgodovino "N. D." in da se bo to prejalialej zgodilo. Slovenski sodrugi v Clevelandu naj bodo ponosni, da imajo tako dobro organiziran socijalistični klub. Glasilo tega kluba je "Proleta-rec", kteri je zagovornik naših interesov in učitelj socijalistični h naukov. Uredniki "C. A." lahko kvasijo v naprej, kar se jim poljubi, ^as to prokleto malo zanima. S socialističnim pozdravom August Kužnik. DOBRO SLUŽBO lahko dobi vsak mladenič ali gospodična na železnici ali pa pri "brezžičnem brzojavu". Odkar je osemurni delavnik postal zakon in se množe brezžične postaje, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih vslužbencev. Začetniki dobivajo $70 do $90 mesečno. Naša šola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov. Vsem, ki dokončajo šolo s povoljnim vspehom, so službe osigurane. Pi-šjte za podrobnosti šolskemu zavodu, ki vam je ndjbližji. National Telegraph Institute, Cincinnati, O., Philadelphia, Pa., Memphis, Tenn., Columbia, S. C., Davenport, *a., Portland, Ore. ----1- Fo navodilu alovaoake angleU« slov- niče, tolmača in angl. «lav. aloviurj« M lahke veaki preprosti človek angl« n«, kakor jo v navadnem tivljenju priuči, kar je v tej «leteli nuja« trebno ako hoče kak boljii poeel in neodvisno iiveti. Knjiga v platno v< ' stane samo ai-00 in j« dobiti pri V. J. KUBELKA, 638 W. li&tb 8t., Nt« Tork. Nove JESENSKE obleki v vseh najnovejših krojih in barvah $7.50 do 925.00 "PRESTO" najnovejši patentovan o.vratnik. po krojih Kerseys, Vicunas, in Tweeds v vseh barvah za moške, dečke in otroke 86.50 do 830.00 ičSSSS^ SWCorner26ti&Gniral ParkM Rudolph Layer, lastnik. skrbeh kako bodo volili mestno — V Ameriki živi danes še veliko delavcev, ki vodijo avstrijsko patriotično politiko. Ustanov Ijajo vojaška društva, pogovarja jo se <> starem Radeckem kot junaku, o vojnah, marsikat med njimi se pa pohvali, da je z bajonetom v svoji nekdanji domovini preganjal štrajkujoče de- Največja skladišča so v New I a ''rvl 7n dolarjev. Vzlic ......•ruev. od koder trosi preskrhu-P*« '" " '" lsl"' Al"""":l ja- jc mesto New oYrk s sirovim, ma- n",U1J' ¡»pernee o slom, jajci in perutnino. Novo te-P"* "'.Ihc vrste, 'pn- eri voljeni gohemator je pa ¡zvaji) I »'no ' amensko ljudstvo, k. se da ho dal najstrožje preiskati morf P"1»»1'««' f enim rodom skladišča za «vila m sprideno | P^f^l^w. naj blago vnieiti. In to je najbrž vpli lavee. Tem siromakom na duhu j valo na trustjane, ovoljnih cen.1 ei, vsled česar naj ne išče noben delavcem je treba odpreti.oči, da Vsledtega je bilo bolje postaviti čevljar dela, v Rrooklynu. Cleveland, O., 15. jan. 1911 Sodrug urednik! ____ _ Gotovo mi prepustiti nekoliko prostora v "Preltarcu". Za da nes omenim mimogrede, kar se ti če dela v Clevelandu. Dela se zelo slabo. Pred tovarnami čaka vsa ko jutro cele trume brezposlenih delavcev in to traja že nekaj me secev. Marsikteri družinski oče tava za delom, pa brez uspeha. Staro leto je minulo, nastopilo je novo; drug drugemu smo voščili srečno novo leto, kot običajno. Kako srečno bo za delavca — trpina, se razume samoobsebi, dokler bo vladal krivični kapitalistični sistem. Srečno ne bo za delavca tako dolgo, dokler se ne otrese more, katera ga tlači k tlom; dokler se ne otrese pijavk, ki mu srkajo življensko kri; dokler se sploh ne otrese vseh kapitalističnih hlapce v,priliznencev in njih zagovornikov, bodisi z ustmeno ali pisano besedo. Ne bo srečnega leta, delavec, dokler boš čital časopisje, ki je pripravljeno, prodati Te vsak čas in za vsako ceno; tisto časopisje, ki ruje proti tvojim interesom in je pripravljeno vsak čas pljuniti na te, na tvojo stranko in tvoje Časopisje. Kako dolgo — delavec, boš še voščil arečno novo leto, po drugi strani pa podpiral časopisje, ki ti prireja mizerno leto T — Clevelandski sodrugi smo u-stanovili slovenski socijalistični klub, kateri zelo lepo napreduje. Lahko se s ponosom reče, da število razrednih Slovencev v Clevelandu napreduje, da je veselje. Toda kakor povsod, tako se tudi v Clevelandu dobe "rojaki ki delujejo na to, da bi ostalo vse pri starem; meneč, da je to bilo že od počet ka sveta tako, da je eden delal, bil lačen in raztrgan, drugi pa prodajal in vžival objestno. Te vrste pravičnost bi radi uveljavili zlasti tisti, ki se zbirajo okoli "Clev. Amerike". Kakšna razlika pa je med "Cl. Ameriko" in "Proletarcembo kdo uprašal. Prijatelj, delavec, razlika med tema listoma je velikanska! "Cl. Amer." je glasilo farovža in raznih prodajaln: sploh, kjer kaj nosi; — "Proleta-rec" je pa glasilo slovenskih delavcev v Ameriki. "Proletrec" razbija okove, v ktere uklepajo delavca nikdar siti kapitalisti; "Cl. Amerika" pa na fanatičen način zagovarja sedanji kapitalistični sistem in red, ter delavca* mešs, da ne morejo misliti jasno in spoznavati položaja, v kterem se nahaja. "Cl. Amerika" je napadla so-druge okoli "Proletarca", — za* Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expeller". Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA. Najpripravnejia in najcenejša paro brodna ¿rta za 81ovence in Hrvate. Regularna vožnja ned^New-Yorkom, Trstom In Reko. Brni poitni in novi parobrodi na dva vijaka: Martha Washington, Laura, Alice, Argentina In Oceania Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parniki odpluje-jo iz New Torka ob eredih ob 1 popoldan in iz Trsta ob eobotih ob 2 popoldan pToti New Yorku.—V«i par niki imajo brezžični brzojav, elektri ¿no razavetjavo in so moderno urejeni. —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatako. Za nadalne informacije, cene in vozne liatke obrnite se na naie zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. 6n'l Act's. 2 Washington St., Nn Yih J. Kosirnik, krojač izdeluje nove obleke, čisti, lika in popravlja. Cene zmerne. J. Kosirnik, 3708 W. 26t!i St. Tel. Lanwdale 1761. Chicago LOUIS RABSEL moderno urejen salun RA 113 MILWAUKEE AIE., KENOSHA. «IS Telefon 1199. Jansky zaloga zlatnine ur In verižic F.Jansky, 3704 W. 26th St., Chicago, 111. PRVA SLOVENSKA Vinarna in Gostilna v Kaliforniji. kjer s« toti dobra vin« in inportirano pilzetMtasJ pivo. Prodaja vina na ratane in na drobna. 1 Ant. Schnabl, cor. Trvnball m. i« 26. Str., Ckiugi, IN. Najbolj!« in najfinejie oblek« so po niski ceni na prodal pri H. 8CHWABTZ, 16—18 N. Halsted St., Ohlcaf* Velika zaloga klobukov, čepie, ie» vljer, perila in kovSekov. Kdor kupi za pet dolarjev, doki darilo. FRANK UDOVIČ, EKSPRESMAN 1643 Blui Island Avenue. CHICAGO, ILLINOIS Prevala pohištvo, premog, drva ia drugo Oglaaite se pri siem. Oddaljeni rojaki naj pišejo d< pisnico. Ako želite dobre čevlje po zmerni ceni, se oglasite pri Frank Dedek-u 3810 W. 26th St., Ctilcago, 111. Angleščina ca. Tolmač in An^l. Slov. Slovar stane , samo $1.00, in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 149 St.. New Yoft. H- j Največja zaloga slov. knjig. Pilite po cenik! POZOR! SLOVENCU POZOR! S A L O O N t modernim kerUtUtD Svete pivo v eodčkik ia buteljk^ te draga mamo vratne pijače ter smodke. Potniki dobe Mao pres» čiiče aa ni ako eeam. Poetresba točna ta Vsem Sonsemi is drugim se toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 1626 So. Ocntr, Ave. Cbie*|l ROJAKI * Cc kocete piti dobre pijače in ae zabaviti po domače pojdite k B* Mahnich-u, 714 Markel Street, Wankeg«R. Pri njemu je vee najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča. kaj? Zato, ker prva čuti, da «e dobra, domaČa gostilna s v Clevelandu* Ohlo J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clalrave toii vino. pivo in ftfanj«» prv« vrat«. Smadk* prvo k vali t «t» «o na prodaj. Za mnovobroj^n powt m pri porota rojakom v Clavolandu, pa potnikom Lastnlli. Valentin Poti seli GOSTILNIČAR 1 m 1237-lst St.. . U Sai k. BI To4t rm, foctllni podi»)«« pO"* imar pripofoés rojskxxn na obH*i enim M. A, Weisskopf, M, tt: Izkušen zdravnik. (Traduje od 8—11 predpoMu« in od 9 zvečer. 1842 So. Aihland Ave. Tel. Canal 476 Chicafo, D^