9. zvezdi. XXVI. tečaj CVETJE z vertov sv. Frančiška. Časopis za uerno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S privoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti vrejuje in izdaja P. Stanislav Škrabec, mašnik reda manjših bratov sv. Frančiška. Vsebina 9. zvezka. Sedemstoletnica 1. reda sv. Frančiška.............................................257 Sv. Eljzear, grof, tretjerednik...................................................267 Tretjeredni nagovori. 9...........................................................269 Ivanka Sinjska, daljmatinska tretjerednica. VII. Nova borba......................276 Vaje duhovnega življenja. Vili. pogl. Skerbimo, da vsa svoja dela dobro opravimo.......................281 S Kitajskega. Misijonska poročila iz pisem p. Petra Baptista. IX. (Dalje.) . 283 Drobtinice. Odo si ti, o moj Bog? Bogati! Dobro za me, da me svet sovraži ! Nikar jih poslušati! .........................................285 .Sovražili so me prej ko tebe". Pomiri se!...................................286 Priporočilo v molitev.............................................................286 Zalivala za vslišano molitev......................................................287 Za sirotišnico in kapelo šolskih sester v Mostaru................................287 Za kitajski misijon...............................................................288 Pimsko-frančiškanski koledar za leto 1909. Mesec september....................288 V GORICI Narodna Tiskarna | , 1909. Sg———— .. ............ ..................... Izhaja v prostih obrokih. Stane cel tečaj (12 zvezkov): 1 j< 50 h. Naslov za naročila: „evetje“ frančiškanski samostan v gorici. Knjižne novosfi. Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. II. V Adlcšičih nabral Ivan Šašelj, župnik. Založilo .Katoliško tisk. društvo" v, Ljubljani. 1909. — Prodaja .Katoliška Bukvama* po K 2-50 broširan, K 3'50 vezan izvod. Dobi se tam tudi še I. zv., broširan po 2, vezan po 3 krone. — To lepo opravljeno knjižico priporočamo tako imenovanim »folkloristom", pa tudi vsem drugim, ki se hočejo kaj bolje seznaniti z belokranjsko slovenščino. Da bi zvezkom, ki jih gospod župnik morda še izda, korist bila še veča, naj povemo, ketere želje so se nam zbudile, ko smo pregledavali to knjižico. Najprej bi bilo jezikoslovcem menda jako vstreženo s kratkim popisom posebnosti tamkajšne izreke, zlasti, kako je sč starim terdim l ? Po nekih vaseh je menda še ohranjen. Ali se govori kje dosledno v vseh primerih, to je pred samoglasniki kaker za njimi: dal, dala, dolg itd.? Ali pa morda le: dal, pa: dala (z navadnim nemškim /) in dug? Ali se je kje tudi pred soglasniki in na koncu 1 sprevergel v navadni nemški l? ali že v starem času, ali pa morda še le vsled moderne šolske izreke, ki jo mlajši duhovniki zanašajo tudi v cerkev? Kakšen l se sliši v primerih: hal t man (iz Hauptmann) in j alba (iz Haube)? Nekedaj je bil to gotovo 1, ker se more iz nemškega u v diftongu au naravnost le 1 narediti. In ta prehod priča, da se je moral v Beli Krajini v pred soglasniki in na koncu izrekovati kaker v hervaščini ali veliki ruščini (ko nemški w, oziroma /"), ne kaker se navadno pri nas in v mali ruščini (ko ang. «’). Kako je to zdaj ? — h se v Beli Krajini izgovarja pač kaker v hervaščini in torej pogosto zgublja. V naši knjižici je semtertja nadomeščen z’; tudi pofalil (za „pohvalil“) to priča- — Samoglasnike bi bilo treba natančniše razločevati. N. pr. stari polglasnik, ali se ni ohranil ko tak, ker je v knjižici navadno nadomeščen z e ali a? Ali se res sliši: s to le c, stolček, ne: stoitc, stolček? V besedi spihal n ik je nadomeščen celo z i; ni verjetno, da bi se tako govorilo. To in še več takega bi bilo želeti, da bi se n. pr. v predgovoru nadaljnega zvezka naravnost povedalo. Tudi naj bi se vse narodno „blago“ pisalo natanko po izreki ne glede na knjižni pravopis,, koliker treba tudi s posebnimi diakritičnimi znamenji. Prav posebno naj bi se pazilo na akcent, ki bi se moral zaznamenjevati vsaj v vseh nenavadniših besedah in ne le za imenovavnik. Verjetno se mi zdi, da ima n. pr. srbdrit v rod. srborfta, škrdlup: škralupa ali v slovarčku 1. zvezka stoji le: srb d rit, a, m., škrdlup, a, m; sr če vit bi vtegnilo imeti v tem padežu in spolu kratek naglas: s r-čevit; ali v slovarčku stoji: srčevtt in tako tudi v drugih takih primerih. Pa ne le glede fonetike bi želeli veče natančnosti, tudi glede sintakse. Preprosti zapisovavci in zapisovavke so bile skoraj da pre- žZjkŠtkM CVETJE z vertov sv. Frančiška. F & XXVI. tečaj V Gorici, 19D9. 9. zvezeh. Sedemsfoleinica 1. reda sv. Frančiška se je obhajala pri nas na Kostanjevici s tridnevnico sklenjeno s porcijunkuljsko slovesnostjo.*) Tridnevnica se je začela sč slovesno sv. mašo, ob 7. uri zjutraj v soboto 31. julija in navadnimi litanijami in blagoslovom popoldne. Drugi dan, v nedeljo, je bila še slovesniša sv. maša ob 10. uri, ki jo je blagovolil peti milostivi prelat, kanonik in župnik goriške velike cerkve, monsinjor Jožef Pavletič. Popoldne, po cerkvenih večernicah, so se začeli porcijunkuljski odpustki, ki se jih je vdeležilo, kaker po navadi, obilo ljudstva obeh narodnosti. Ob 6. uri zvečer je bila perva pridiga, in sicer po naročilu sv. očeta papeža za slovesnosti sedemstoletnice o tretjem redu sv. Frančiška. Po pridigi so bile, kaker po navadi, litanije in blagoslov s presvetim Resnim Telesom. V 2. pridigi, ki je bila ob 6. uri zjutraj v pondeljek, na dan porcijunkule, je govoril čast. gosp. Valentin Zega, kurat v Gabriju, o odpustkih; po pridigi je imel slovesno sveto mašo stari prijatel našega samo- *) Berž tukaj bodi naznanjeno, da se bo obhajala v Mariboru v baziliki katere Milosti sedemstoletnica 1., 2., 3. in 4. dan oktobra t. 1. stana prečastiti gospod solkanski župnik Janez K o 1 a v S i S. Naposled je bila 3. pridiga ob 10. uri predpoldnem: o sedem-stoletnici 1. reda sv. Frančiška, in po pridigi poslednja, najslo-vesniša sv. maša, ki jo je blagovolil po novi pravici goriških gospodov kanonikov darovati v škofovski opravi in po škofovskem obredu, mej postrežbo obilo častite duhovščine, milo-stivi prelat in kanonik goriške velike cerkve monsinjor Janez. Luk e žič. Vsem častitim in prečastitim gospodom, ki so nam bili na pomoč pri tej redki slovesnosti bodi tudi na tem mestu izrečena priserčna hvala in Bog poverni! Slavnostni govor našega mladega patra lektorja, našim bravcem znanega pisatelja »Cvetja" V. K. pa naj stoji tukaj celoten v trajni spomin. * *. * Kedor le nekoliko boljše pozna zgodovino, temu ni neznano, kako je bilo 12. stoletje v marisketerem, zlasti pa v verskem oziru zelo žalostno. S tem sicer ni še rečeno, da takrat ljudje ne bi bili imeli vere — imeli so jo! — ali glavna napaka tega časa je bila, da ljudje niso po veri živeli. Da so bili kerščeni, da so prišli ob gotovih časih v cerkev , vdele-ževali se kakih odpustkov, to jim je bilo zadosti; imeli so se celo za dobre kristijane. Samo da vse terdno verujemo, tako so si mislili, ako so sploh kaj mislili; če pa drugače živimp razuzdano, potratno, če stiskamo svojega bližnjega, tudi če ga vničimo, to ni tako hudo. Mislite si, dragi poslušavci, da je v kaki prav dobri družini eden hudoben. Kako neprijetno je to in pa kako nevarno! Če so drugi še tako dobri, nazadnje jim le zmanjka poterpežlji-vosti; če so še tako vterjeni, so vender tudi oni v nevarnosti, da bodo okuženi, da bo eden, ki je hudoben, pokvaril vso družino. Da, tudi, če je v kakem večjem kraju le par malopridnih, ti lehko vse pokvarijo; le redki bodo, namreč tisti, ki so posebno vterjeni v dobrem, le ti bodo obvarovani. Kaj naj pa rečem o času, ki je bil, seveda ne sploh brez poštenih ljudi, to skoro ni mogoče, ker pravica in čednost se ne dasta kar tako zatreti, pa vender v 12. stoletju, kako redko so bili sejani tisti, ki so imeli res živo vero, to je vero poživljeno z dobrimi deli, vero, ki edina k Bogu vodi! Skoro povsod le slavohlepnost, nikjer pa skromnosti, povsod le želja po denarju, po bogastvu, nikjer pa ne poterpežlji-vega prenašanja vboštva, povsod složnost, gorečnosti nikjer! Rajni sv. oče, Leon XIII. so zapisali o teh žalostnih časih ravno pred 27 leti mej drugim tudi tele besede: „In ko je bila povsod ljubezen pogašena, so nastopile razne in vsakdanje kuge: nevoščljivost, tekmovanje, sovraštvo, in tako so bili raz-tergani in nasprotni si duhovi, da so iz najmanjšega vzroka sosednja mesta v bojih nasprotno se vničevala, meščani mej sabo ne po človeško z mečem razločevali prepire. *) Tako rajni veliki papež. Da, dragi poslušavci, ljudje so takrat gazili po blatu, pa se tega skoro zavedali niso. Kedor greši, pa spozna svoj greh, tega je lehko spreo-berniti, saj mu ni treba niti dosti prigovarjati: sam namreč ve, da je padel, ve tudi, da mora vstati, samo roko mu podaj in pridobil si ga. Gorje pa, če moraš grešniku šele dokazovati, da ne dela prav, da hodi po krivi poti — ali ti bo mari verjel?! Ošabno bo zamahnil z roko, obernil se bo in šel svojo pot naprej : pot greha, pot hudobije, pot pogubljenja. Le glej za njim, kliči ga nazaj! — on je gluh in slep za vse dobro in ne ve, kam gre. Po tej poti je šlo 12. stoletje, in le redki so bili tisti, ki so mislili nekoliko bolj globoko, ki so se zavedali, kaj se godi. Tudi sv. Frančišek je bil otrok svojega časa. Bil je seveda eden izmej boljših, tako da mu nimamo kaj posebnega očitati, ali na Boga v svoji mladosti ni ravno veliko mislil; lehkomišljeno pohajanje mu je bilo najljubše opravilo, dokler ni prišla tista huda bolezen, ki ga je že precej pretresla, potem pa zlasti nočna prikazen, ki ga je spravila na čisto drugo pot: tisti, ki je prej lehkomišljeno zapravljal zlati čas, tisti obrača zdaj vsak trenutek v božjo čast. Lepa obleka je bila prej njegovo veselje; zdaj se oblači priprosto kaker naj ubo-žniši ljudje njegovega kraja. Prej je bil najrajši v veseli družbi; zdaj so gobovi njegovi prijateli. Prej je bil ljubljen in občudovan, zdaj ga zasmehujejo; če se pokaže na ulici, s perstom kažejo za njim; celo lastni oče ga preganja. Ali to je terpelo le nekaj časa. Kmalu je bil Frančišek, ki je potezal druge za sebo; svet se je zgenil in, spodbujen po *) Okrožnica o priliki sedme stoletnice rojstva sv. Frančiška. Frančišku, je se silo hotel v nebeško kraljestvo. Ni bilo dolgo, in Frančišek je imel dokaj učencev, ki so teli ž njim in pO' njegovem zgledu živeti: kaker on so molili in mertvičili se, kaker on so oznanjali z besedo in še bolj se zgledom mir Gospodov. Bilo je kaker da se je spet povernila tista svitla noč, ki je prinesla svetu mir, tista noč, v keteri so angelji prepevali: „Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem". (Luk. 2, 14.) Frančišek se svojimi tovariši je res dajal Bogu slavo, on je res prinesel svetu mir Gospodov, ko ga je bil ta lehko-mišljeno zapravil. Ko je imel Frančišek 12 učencev, ni hotel več delati brez vednosti rimskega sedeža. Napotil se je torej se svojimi tovariši v večno mesto k sv. očetu, ki je bil takrat Inocencij III. Ta jih po nekolikem obotavljanju, spodbujen po čudoviti prikazni, milostno sprejme ter jim dovoli pokoro oznanjevati. Pred njim so storili svete obljube uboštva, pokorščine in čistosti. To je bilo na dan 16. aprilja leta 1209.; letos je preteklo 700 let od tistega pomenljivega dne, dne vstanovitve per-vega reda sv. Frančiška, ali reda manjših bratov, to ponižno ime je namreč Frančišek za se in za svoje tovariše sam izbral, ko se je ž njimi iz Rima v Asiz povernil. V bližini porcijunkuljske cerkvice si tedaj postavijo bratje majhine, kar najbolj priproste koče. Tukaj so se zbirali, tukaj eden druzega spodbujali h pokori in ljubezni božji, od tukaj so hodili na vse strani oznanjevat pokoro in spravo z Bogom in mir z ljudmi. Njih število pa se je množilo od dne do dne. Če me vprašate, ketera doba je najlepša v zgodovini manjših bratov, tedaj moram seveda odgovoriti: najlepša je brez dvojbe perva doba, ko je sv. očak še živel, ko je še sam spodbujal in navduševal svoje brate, ko jih je vodil tako rekoč za roke kaker vodi skerbna mati svojega otroka. To dobo bi bilo primerjati z dobo Kristusovo in njegovih učencev: sama gorečnost, sama navdušenost povsodi! Moč, ki vse vodi in vlada, je bil tam Kristus, tu sv. Frančišek. Pervi Bog sam, drugi posvečen po čisti ljubezni božji. Učenci, zbrani okoli Kristusa, so poslušali in stermeli in čudili se; pervi manjši bratje, zbrani okoli sv. Frančiška, ravno tako. Kaker eden izmej njih je sedfel Kristus mej svojimi učenci, ki jih je ljubil do smerti; in sv. Frančišek in njegovi tovariši, kako lepa, kako ljubezniva družina! Vsi so eno, ljubijo se bolj kaker rojeni bratje. Kaker da Adam ni grešil v teh ljudeh, kaker da so Prosti vseh človeških vezi, vseh slabosti! Silna moč je v njih, moč goreče ljubezni božje, prižgana, poživljena in krepčana po sv. Frančišku. Taki so bili pervi manjši bratje, take sinove je dal sv Frančišek §vetu, ali prav za prav Bogu. Tako je podpiral hišo, hišo svete katoliške cerkve, ki se je bila začela podirati. Vsta-Novo Kristusovo je podperl se svojimi ramami. Kar so drugi v kerščanstvu pokvarili, to je on popravil. V tem pomenu po Pravici pravi nekedo: »Frančišek je drugi Kristus, ali boljše •"cčeno, ogledalo Kristusovo". ') In zopet drugi terdijo : „On je Najbolj otroško in najbolj mogočno v Evropi živel po evangeliju". l 2) — »Njegovo življenje je priprosta, živa razlaga misli Jezusovih". 3) — »Brezpogojno podverženje, ki je vera zahteva, Se je prikazalo na Frančišku tako, da stojimo pred njim, kaker Pred novim razodetjem". 4) Glejte, dragi poslušavci, to je bil sv. Frančišek, mož evangelija, keterega ni samo dobro poznal, ampak pred vsem natančno spolnoval; ki ga je bolj kazal v dejanju kaker v besedi. »Ako hočeš biti popoln", pravi evangelij, »pojdi, prodaj, kar imaš, in daj vbozim ... in pridi, hodi za menoj". (Mat. 19, 2l.) Vprašam vas: ali ni Frančišek storil tako, ali ni zapustil vsega, ni li dal celo obleko z lastnega života svojemu očetu Nazaj in se pokril s tujim plaščem, ali ni celo od svoje skromne miloščine še delil miloščino?! »Na pot nič ne jemljite" (Luk. 9, 3.), naroča Kristus svojim apostolom — in glejte, Frančišek res ni vzel nič, praznih rok stopa po ozki poti čednosti in prepoveduje tudi svojim bratom vso lastnino. »Ako hoče kedo za menoj priti, naj zataji sam sebe, in Naj vzame svoj križ in naj hodi za menoj". (Mat. 16, 24.). To s° besede Gospoda samega. Frančišek jih je razumel, jih ohra-Nil v svojem sercu in se po njih ravnal: zadel je “na rame težki križ pokore in zatajevanja in stopal ž njim za Gospodom. Nosil je na svojem telesu celo kervave rane Križanega. ^ resnici: čudež ljubezni božje ! l) E. Renan, Nouvelles fitudes. — 2) F. Neumann v „Sn stoletja na blager vesoljne cerkve. Amen. P. V. K. Sv. Eljzear, grof, tretjerednik. *) Sv. Eljzear ali Eleazar je bil rojen leta 1285 v gradu An-soa (Ansois) v Provansi na Francoskem. Njegov oče je bil grof arianski v napoljskem kraljestvu, baron ansoanski in gospod tekili graščin na Francoskem. Njegova mati, Lavdana, je bila tudi plemenita in dobra gospa. Precej po rojstvu je svojega °troka Bogu izročila. Mej drugimi je tedaj tudi te lepe besede spregovorila: „0 Bog, ke bi imel moj otrok kedaj kaj storiti z»per tvojo voljo, pokliči ga raji precej s tega sveta. Zakaj, zanj bo boljše, da vmerje brez svojega zaslužčnja in pri tebi zivi, kaker pa, da bi kedaj v tem življenju razžalil tvoje božje veličastvo“. Nato sta oče in mati svojega otroka v strahu božjem iz-Sojevala in pobožno živeti učila. Ko dečka sta ga poslala v samostansko šolo, kjer je bil priden, poslušen in zelo skerben Za sveto čistost. Tu je pod stričevim nadzorstvom, kmalu postal tako učen in kaker pobožen. Ko je izpolnil petnajsto leto, ga je napoljski kralj Karelj pregovoril, da se oženi s pobožno in plemenito devico *) L’ Aureola serafica, tom. 3. P. MUller, das Leben des h. Franziskus u. der Franziskaner. P. Winkes, Seraphiseher Tugendspiegel. Deljflno Glandeves. Deljfina se je tega vstrašila, ker je bila Bogu obljubila vedno devištvo. Ko jo je Mati božja zagotovila, da bo mogla tudi v zakonu ohraniti sveto devištvo, se je vdala in poročila. Po poroki je pa svojemu možu razodela svojo obljubo in na njeno prošnjo je tudi sv. Eljzear naredil obljubo vednega devištva. Oba sta nato stopila v tretji red sv. Frančiška. Da je mogel Eljzear ohraniti vedno devištvo, se je tako rekoč vedno postil, navadno ob kruhu in vodi; na golem telesu je nosil spokorni pas in oster raševnik. Keder so ga nadlegovale skušnjave in pred Marijinimi prazniki se je tudi bičal. V njegovi palači so ljudje živeli kaker v kakem dobro vrejenem samostanu. Skupaj so opravljali vsaki dan jutranjo in večerno molitev, vsi, uredniki, posli in delavci, so morali biti vsaki dan pri sveti maši. Eljzear je -skoraj vsaki dan opravil spoved, drugim pa je zelo priporočal, da naj pogosto prejemajo svete zakramente. Zakleti ali kake nespodobne besede izgovoriti ni smel nihče. Dasiravno je tako skerbel za pobožno življenje, je vender tirjal od vseh, da so pridno in vestno opravljali svojo službo in satu ni zanemarjal svojih dolžnosti. V vojski je bil hraber, ko gospodar moder, pravičen in zelo vsmiljen z ubozimi in bolniki. Svoje veliko bogastvo je namreč obračal za ubožce in bolnike in za cerkveno olepševanje. Ko ga je negdo vprašal, zakaj tako zelo ljubi vboge, mu je odgovoril: „Kako moremo Boga prositi nebesa, ako mu odrečemo kozarec vode?" Zato je vsaki dan v svoji palači vbožcem dajal jesti, jim noge vmival in jih poljuboval. Bolnike zlasti gobove v bolnišnicah je rad obiskaval in jim stregel. Dasiravno je bil tako dobrega serca, miren in pravičen, je vender imel svoje nasprotnike; neketeri niso bili zadovoljni z njegovo pobožnostjo, drugi ne z njegovo pravičnostjo. Zraven tega se ga je lotila neka bolezen. Ta čas ga je poslal na Francosko napoljski kralj Ro' bert, tretjerednik, čigar življenje smo na kratko popisali v tretjem zvezku „Cvetja“ letošnjega leta. Ko je v Parizu svoj posel opravil, je spoznal, da se md bliža smert; začel se je pripravljati na večnost. Poklical je svojega spovednika, frančiškana Frančiška Mayrona, ki so m11 učenjaki dali priimek „razsvetljeni doktor" zavoljo njegove nenavadne učenosti. Eljzear je opravil še enkrat dolgo spoved čez celo svoje življenje in prejemši svete zakramente za vmi-rajoče je po težkem smertnem boju 27. septembra 1325 dušo izdihnil, v osemintridesetem letu svoje starosti. Njegovo truplo so pokopali v frančiškanski cerkvi v Parizu, pozneje so ga prenesli v mesto Art, naj prej v frančiškansko cerkev, potem pa v škofovo, kjer zraven trupla svoje žene bi. Deljfine še zdaj počiva. Zavoljo čudežev, ki so se godili po njegovi smerti, ga je papež Urban VI. leta 1369., ko je še živela njegova žena, mej svetnike prištel. Sv. Eljzear daje očetom in gospodarjem prelep zgled, kako naj skerbijo ne samo za telo, temuč tudi za duše svoje družine. Tudi tebi, bogoljubni bravec, daje zgled, da moreš v vsakem stanu misliti na Boga, in da je lahko vsako tvoje delo in opravilo pred Bogom zaslužljivo, ako ga opravljaš z dobrim namenom. Delaj tudi ti tako, bodi v enem ali drugem stanu, v kuhinji ali na polju, v šoli ali pa v delavnici, povsod lahko delaš z dobrim namenom, Bogu dopasti, voljo božjo spolnjevati. Ako boš zmiraj tako delal, boš tudi ti mogel reči na zadnjo uro se sv. Eljzearjem: „Vse sem srečno zmagal; popolnoma se izročim božji sodbi". P. A. F. Trefjeredni nagovori. P. K. Z. 9. Če ne bo obilniša vaša pravično at kaker pisraarjev in farizejev, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Mat. 5, 20. Zadnjič, dragi tretjeredniki, sem vam povedal nekoliko o pravi meri, ki se je imate deržati v vsaki reči. Tej pravi meri je nasprotno vse, kar je kje in kedaj v čem preveč ali premalo. Dobra je molitev, dober je post, dobro je vbogajme dajati, dobra je pokorščina. Ali kedor bi hotel le moliti, ko bi imel dolžnost delati, ta ne bi molil po božji volji; kedor bi se postit tolikanj, da potem svojega dela ne bi mogel zmagovati, njegov post ne bi imel v božjih očeh nobene cene; kedor bi miloščino dajal, tako da bi potem sam za se in za svojo družino ne imel' za vsakdanji kruh, niti s čem plačati svoje dolgove, njegova miloščina bi bila bolj greh ko dobro delo; kedor bi bil pokoren svojemu vikšemu, dasiravno vidi in ve, da je nepremišljeno ali celo pregrešno, in da bo imelo slabe nasledke, kar mu zapoveduje, njegova pokorščina bi bila pred Bogom ne plačila, temuč kazni vredna. Vi, dragi tretjeredniki, imate drugim . kristijanom dajati zgled vseh lepih čednosti in dobrih del. Deržite se pri tem po svoji vesti in svoji zdravi pameti vedno prave mere! To vam moram prav posebno zatracati in priporočiti, zato ker tisti, ki hočejo drugim dober zgled dajati, kaj radi previsoko pomerijo, tako, da se zavoljo zgleda boljše kažejo kaker so, in tako postanejo hinavci in farizeji. V resnici se zlasti tretjerednikom nič bolj pogostoma ne očita, kaker svetohlinstvo, farizejstvo. Varujte se se vso skerbjo, da ne bo to očitanje kedaj opravičeno; varujte se vsaki zaradi samega sebe, ker, „če ne bo obilniša vaša pravičnost, kaker pismarjev in farizejev, ne pejdete v nebeško kraljestvo", kaker pravi Jezus Kristus; varujte se pa tudi zaradi drugih, ker taka napačna, hinavska pobožnost pravo pobožnost ob dobro ime pripravi, ne le pri hudobnih in nasprotnikih, temuč tudi pri dobrih, pa nerazumnih kristijanih, ld ne znajo razločiti mej tem, kar je resnično in pristno, in tem, kar je ponarejeno ali falš. — Da se tudi vi sami v tem ne boste motili, premislimo denes nekoliko natančniše, kakšna je prava pobožnost in kakšna farizejska. Razločevanje sicer nikaker ni težko. Prava pobožnost ima dober namen in se derži pravega reda; — nasprotno farizejska ! ona nima pravega in dobrega namena in se ne derži dobrega in pravega reda. I. Prava pobožnost „išče to, kar je gori" (Kol. 3, 1), božjo čast namreč in dušno zveličanje; — farizejska gleda v tla, na zemlji bi rada svoje plačilo. Farizeja ne vodi nebeška zvezda po poti življenja, to je čast božja in božja volja; slepi ogenj gnjijočega lesa ga vleče, samoljubje! — Samoljubje namreč ■semtertja tudi s čednostjo poskuša, ne zaradi čednosti, temuč zaradi človeške slave in časnega vživanja, ki si ga misli osvojiti s tako, navidezno, čednostjo. Ničemernost, pohotnost lakomnost se zavije v plašč vere, hodi v cerkev, prejemlje zakramente, opravlja mnoge in dolge molitve. Kedo ne bi bil že slišal ali bral o kakem zgubljenem, pa premetenem človeku, ki se je preoblekel v meniha ali nuno, v mašnika ali celo škofa, da je dobre pa lehkoverne ljudi goljufal ter si z navidezno pobožnostjo, morda celo s ponarejenimi mašami, nabiral denar? Se večkrat se primeri, da se dajo nekerščeni ljudje, j udje, kerstiti, samo da bi lažje mogli dobiti dobre službe in višje časti, ali, kaker nekedaj na Španskem, celo naravnost, da bi mogli potem tolikanj huje škoditi katoliški cerkvi. Pa molčimo, dragi tretjeredniki in tretjerednice, molčimo o teh in podobnih grozovitostih, ki mej vami niso mogoče! Ali o nekih drugih primerih ne gre molčati. Če vstopi n. pr. kak vbožec v tretji red, le zato, da bi ga bratje podpirali z miloščino, to gotovo ni pravi namen, in kjer bi se moglo kaj takega sumiti, bi se vbožec ali vbožica ne smela sprejeti; ravno tako ne, ke bi kedo hotel vstopiti iz kakega drugega zgolj posvetnega in samopridnega namena. Pa tudi takim, ki so iz pravega in čistega namena vstopili, se vtegnejo pozneje vriniti kaki človeški, ničemerni in dostikrat malenkostni nameni, ki pokvarijo vsa njih dobra dela. Seveda, kar v evangeliju beremo o farizejih, ki dajejo miloščino in trobijo pred seboj (zdaj po časnikih!), da bi jih ljudje zato častili, tega tretjeredniki dandanašnji pač ne delajo ; ali semtertja se najde kedo, ki hoče biti predstojnik v svoji skupščini, ali odbornik v svojem kraju, in je razžaljen, če so izvolili koga druzega namestu njega. Ali niso podobni taki bratje ali sestre farizejem, ki so ljubili perve sedeže v shodnicah, in da so jim ljudje rekli „rabbi“, ali kaker se pravi dandanašnji „doktor“ itd. ? Nasproti pa se najde semtertja keteri ali ketera, ki noče prevzeti nobene take službe; zakaj ne, tega ne pove, In morda res sam ne ve prav, ali si ni tega svesti; le za ponižnega hoče veljati, pa ne pomisli, da je morda oče take ponižnosti prav za prav napuh, skrit napuh. So tudi taki, ki z ostrim očesom gledajo na druge, ali natanko izpolnjujejo sveto vodilo in ostale dolžnosti, in berž tožijo, ako vidijo tu ali tam kako pomanjkljivost, recimo „pezdir v očeh svojega brata", sami na se pa od daleč tako natanko ne pazijo, »bruna v svojem očesu ne vidijo"; drugim nakladajo bremena, ki jih sami- ne marajo nositi. Take farizejske gorečnosti ne manjka tudi dandanašnji. So nasproti taki, ki mislijo vedno le nase in na svoj napredek, na svoje proste poste in zderžanja, na svoje mnoge molitve in bratovščine, na svoj e pogoste spovedi, na svoja vsakdanja obhajila, in prav zadovoljni so, če gre vse v redu, kaker sami hočejo; na svoje dol-• žnosti do drugih pa le preradi pozabljajo in le z nejevoljo store, kar jih moti in zaderžuje v njih raznih devetdnevnicah in drugih zasebnih pobožnostih. Sicer ne molijo ravno prav kaker tisti farizej v templju (Luk. 18, 11), sami pri sebi pa morda ne mislijo dosti drugače; z nekako samozadovoljnostjo štejejo svoja dobra dela, svoje pobožne vzdihe, svoja duhovna obhajila itd. Ali je taka sladka pobožnost prava ? Pač ne! V resnici pobožen tretjerednik ne bo delal svojih dobrih del, da bi ga ljudje videli in hvalili, pa tudi sam ne bo zadovoljno mislil na svoje pobožnosti in svojo svetost. Svojih očitnih slabosti tudi ne bo zagovarjal ali opravičeval, celo ne pre-boječe skrival. Pač pa bo hvaležen vsakemu, ki ga na ketero opomni, in skušal jo bo odpraviti. Farizejska pobožnost je, češe človek bolj boji zgubiti ime, da je pobožen, kaker pa pobožnost samo; če skerbno skriva in zagrinja svoje napake, morda celo pri spovedi, poboljšati se pa ne mara. Kedor je v resnici pobožen, se sicer ne sramuje svoje pobožnosti pred ljudmi, saj ve, da ima dolžnost dober zgled dajati, saj je rekel Kristus: „Naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega očeta, ki je v nebesih" (Mat. 5, 16); ali on ve, da bi bilo bolj varno, da bi pobožen bil, pa se ljudem ne zdel. Zato so svetniki včasi nalašč naredili kako neumnost, da so visoke misli, ki so jih imeli ljudje o njih svetosti, nekoliko potlačili in zavernili. Dandanašnji to ne bi bilo priporočati. Sedanji svet ima človeka, ki je videti pobožen, že tako rad za neumnega; seveda pa se še bolj smeja tistim, ki se se svojimi velikimi VsPehi in pobožnimi deli naravnost sami bahajo in drugim, ki Se jim prilizujejo, hvaliti dajejo. Upam, da takih ni mej vami ■n ne bodi jih nigdar nikoli! Celo svojega tretjega reda ne hvalite preveč, ne povdar-Jajte preveč njegove slave; tretji red nima iskati posvetne slave 'h časti, ampak slavo in čast božjo in človeških duš zveličanje. Ke pozabite, kaj pravi Kristus sam o sebi: „Jaz ne iščem svoje slave; je, ki jo išče in sodi ... Če jaz slavim samega sebe, ni 'hoja slava nič; moj oče je, ki me slavi, ki pravite vi, da je vaš Bog". (Jan. 8, 50. 54). In svojim učencem je rekel: „ke-teri je veči mej vami, bodi kaker mlajši, in keteri vodi, kaker heteri streže". (Luk. 22, 26). To velja vsem predstojnikom v c®rkvi Kristusovi od pervega do zadnjega, torej tudi predstojnikom v tretjem redu; in če velja predstojnikom, velja tudi tistim, ki niso predstojniki, temuč preprosti bratje ali sestre. Sploh moramo skleniti: Kedor se svojo pobožnostjo in svojimi dobrimi deli ne išče edino časti božje in zveličanja duš, nje-§ova pobožnost nima pred Bogom prav nobene vrednosti. II. Pa še po nečem družim se razloči farizejska pobožnost °d prave, resnične pobožnosti. Resnična pobožnost dela vse v pravem redu in se ne da begati; hinavska dela vse narobe in nima nobene stanovitnosti. Prava pobožnost gleda najprej na to, kar je božja zapo-ved, kar je cerkvena zapoved, kar je stanovska dolžnost; potem še le na to, kar je le koristno in nasvetovano ali pripojeno. Napačna pobožnost se oklepa se vso močjo poslednjega, svojih priljubljenih prostih molitev in vaj, vsakoverstnih lita-hij in rožnih vencev, brezštevilnih devetdnevnic in tridnevnic, 'h kar so se še takih novih duhovnih slaščic izmislile pobožne duše na Francoskem in Talijanskem; na božje zapovedi pa in "a stanovske dolžnosti malo misli ali pa nič, prav kaker je Kristus očital farizejem: Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci, ki desetinite meto in janež in kum, opustili ste pa, kar je yažniše v postavi, sodbo in vsmiljenje in vero; to seje imelo storiti in ono ne opustiti". (Mat. 23, 23). Prava pobožnost gleda najprej na notranjo vajo čednosti, Potem še le na unanje pomočke, ker ve, da je „cilj vseh za-- povedi ljubezen iz čistega serca in dobre vesti in nehlinjen« vere". (1. Tim. 1, 5). Napačna pobožnost pa se derži zlasti una- i njih reči, kaker so oblačila, škapulirji, pasovi, svetinje, moljkii pobožni pogledi in vzdihljeji (kar je vse le nekaka oprava pobožnosti, ne pa pobožnost sama) — ali se vsaj obeša na una-nje vaje, kaker so: post, ustne molitve, cerkveno obiskovanje, zakramenti, odpustki, božje poti itd., kar je tudi sicer vse dobro in koristno in celo potrebno k pobožnosti, pa vender še ni pobožnost sama; vse to so le pomočki, ne cilj ali namenjeni konec. Pa tudi mej pomočki se je treba deržati pravega reda. Ne gre opuščati, kar je zapovedano, n. p. sv. mašo ob nedeljah in praznikih, da bi se storilo, kar je le hvale vredno, n. pr. božja pot; ni prejemati zakramentov n. pr. le zaradi odpustkov ali tako imenovane vesoljne odveze, ker bi bilo to, kaker ke bi šel človek k imenitnemu kosilu le zaradi slaščic ali znane Černe kave, ki se daje nazadnje za poverhu. Vsi unanji pomočki pobožnosti, naj si bodo zapovedani ali le priporočeni, bolj ali menj potrebni ali koristni, pa nam pomagajo le toliko, koliker si prizadevamo po njih notranjo pobožnost vzbuditi in živo ohraniti. Naj bo človek za take po-močke še tako vnet, ako pusti, da mu zraven prevzetnost raste v sercu, ničemernost, jeza, nepoterpežljivost, nevošljivost, opravljivost in obrekovavnost in druge take nelepe lastnosti, ta človek je popolnoma podoben tistim farizejem, ki jim je rekel Jezus : „Vi farizeji čistite kozarec in skledo od zunaj, notranje vaše je pa polno ropa in hudobije". (Luk. 11, 39). Prava pobožnost se varuje, kar se da, vsake nenavadne zunanjosti. Farizejska seveda ravno nasproti. V tem oziru bi bilo mariskaj omeniti in obsoditi, kar se le preveč krat vidi na svetu, kar se pa vas posebe, kaker upam, ne tiče tolikanj, kaker vam grešni svet očita. Na vsak način imejte vedno v spominu, kar je Kristus rekel farizejem: „Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci, ker ste podobni pobeljenim grobom, ki so videti zunaj lepi, znotraj so pa polni mertvaških kosti in vse nesnage" (Mat. 23, 27). Kaker je pa prava pobožnost po unanjem ponižna, tako je ponižna tudi v sercu. Zato se ne zanaša preveč na svoj razum, svojo sodbo; rajši se da voditi sodbi in volji druzega ko svoji lastni. Ne tako ponarejena pobožnost. Ta vse najbolje ve;. nihče ji ni zadosti pameten, zadosti moder. Sama si zna najbolje svetovati. Predstojnikom se vpira, kar namerjajo, ovira, **ar postavijo, podira, če le more. Tudi sč spovedniki ni zado-voljna, zlasti če keteri ne mara poslušati dolgih povesti in 'epšanja in opravičevanja namestu skesane in ponižne obtožbe. In če zadene taka puhla pobožnost ob nasprotovanje in Preganjanje od strani sveta, ali če ji Bog pošlje nesrečo in križe in nadloge, ki bi jo naj pripravile na pravo pot, o, kako kmalu se vserdi, kako hitro popusti svoja unanja dobra dela, kako lehko se vda obupu, bogokletstvu in popolni brezbožnosti! m kedo bi se temu čudil ? saj je samo ob sebi razumljivo, da volk otrese ovčjega oblačila, ko vidi, da mu k ničemer več ne pomaga. * * * Naslikal sem vam obrazec navidezne, farizejske pobožnosti. Gerda je, kaj ne, dragi bratje in sestre v svetem Frančišku 1 Gerda je, ostudna je, pogubna je! — Kako nebeško lepa, kako dragocena pa je prava, pristna pobožnost, ta hči milosti božje, to dete svete vere Kristusove, ta varna in edina lestvica v Nebesa! Le nevedna, prazna glava, ali pa zloben grešnik more in ono zamenjavati, more pravo pobožnost zaničevati in Psovati z očitanji, ki zadevajo le njen ponaredek. Zato preskušajte in razločujte duhove, namreč resnično pobožnost in hlinjeno, navidezno pobožnost, in potem sovražite poslednjo, be-*ite pred njo, pobožnarijo; ljubite pa in iščite pravo, serčno Pobožnost in urite se v nji, ker je ta „pobožnost k vsem rečem koristna", kaker piše sv. Pavel (1. Tim. 4, 8), „ona ima °bljubo sedanjega in prihodnjega življenja". Človek namreč, ki v svojem sercu z Bogom zedinjen živi, duhovni borivec, ki 2Vesto spolnjuje svoje dolžnosti, prejema v tem življenju, česer Potrebuje, po obljubi Kristusovi: „Iščite najprej božje kraljestvo ■n njegovo pravičnost in vse to se vam bo naverglo" (Mat. 6, ^3), po smerti pa bo prejel v boljšem življenju večno plačilo, kar vse vam vsem vkup kaker samemu sebi iz celega serca 2elim. Amen. Ivanka Sinjska, daljmatinska tretjerednica. P. M. S. VII. Nova borba. Ob koncu 1. 1873 sem se nastanil jaz v Sinju in 1. 1875 je vmerla Ivankina gospodinja. Istega dne, ko so gospodinjo odnesli iz hiše, se je vzdignila tudi Ivanka in odšla, ker ni hotela ostati v hiši sama z moško osebo. Vsakedo jej je-radi tega prigovarjal in bil proti njej, zakaj da je zapustila žalostnega človeka v največi nezgodi, in živa glava ni hotela razumeti, da je Ivanka storila to, kar je bilo treba storiti. — Njen gospodar je zdaj pobesnil od jeze, kaker zver. Resnici za ljubo treba reči, da se je on vseh enajst let, ko je Ivanka pri njemu služila, kar se tiče poštenja in nravnosti dostojno ponašal. Moram pa vender dostaviti, da so se nahajali ljudje, keteri so že zdavno sumnjali, da jo on skrivno ljubi in da jo radi tega tako muči, da nima sam miru, pa zopet da ne more živeti, ako ni nje v hiši. Tako sem mislil tudi jaz, čeravno nisem tega nikomer razodel. Nji pa nigdar še na misel ni prišlo, da bi to moglo biti. Ali z Ivanko je bil Duh božji. Kam pa hoče sedaj ? Zdravje se ji je bilo že zelo poslabšalo. Za službo ni bila več; domov se ni mogla verniti, ker ji je bila mati že vmerla in trije bratje so imeli mnogo otrok; v mali hiši je bila velika družina in mnogo siromaštva. Zatekla se je tedaj začasno k neki stari ženi, dobri kristijanki. Perve dni je terpela lakoto. Imela je sicer nekoliko goldinarjev, ki si jih je bila prihranila od borne svoje plačice (24 goljdinarjev na leto) ali to malo denarja je morala varovati, ker si je namerjala postaviti malo kolibico zraven hiše rečene žene. Malo dni za tem, je mogla postati gospodinja v tisti hiši, kjer je služila, samo ako je hotela. Mogla je v zakon stopiti se svojim gospodarjem, zadosti imovitim človekom in gosposkega stanu. Njegovo stanovanje je bilo vredno okolo trideset tisoč goljdinarjev in zraven je imel morebiti od 7 do 8 tisoč gotovega denarja. Dne 25. oktobra je prišel sam k njej ter j,o začel prositi in rotiti, da naj bo gospodinja njegove hiše in da se hoče precej poročiti ž njo. Ta ponudba se je grustila dekletu in s prezirom jo je odbila, povedavši odločno, da noče nikedar druzega zaročnika, kaker samega Jezusa. — In ko se ga je otresla, je pohitela v cerkev in pred sv. Rešnjim Telesom Jezusovim je ponovila svojo obljubo. Žal ji je bilo samo, da ni bilo v Sinju njenega duhovnega voditelja, ker se ji je zdelo, da pri nikomer drugem ne bo našla obrambe in sveta; tudi je mislila, da stvar ne bo ostala pri tem, kar se je zgodilo malo prej. Ravno tistega dne sem bil odpotoval v Splet, z namero da grem s parobrodom dalje. V Spletu *) sem vzel na Lloydovi poslovnici karto za parobrod, ki je imel odpotovati drugo jutro ob štirih. Bil sem popolnoma zdrav, koliker je mogoče to reči o meni. Ali glej, iz nenada, neznajoč za noben vzrok, obolim pred večerj*). Nekako nezgodno mi je bilo po vsem životu in došla mi je zadosti močna merzlica. Ker nisem mogel oditi, kamer sem se bil namenil in da ne ostanem bolan v Spletu, vstanem drugo jutro, če tudi bolan, ter se napotim nazaj v Sinj z istim vozom, ki me je bil pripeljal. Mej potjo mi je bilo kmalu bolje, in v Sinj sem dospel zdrav, kaker da mi ni nič bilo. — Popoldne pride k meni Ivanka ter mi pove, kaj se je zgodilo sinoči, kako je ponovila v cerkvi pred Jezusom svojo obljubo, in doda, kako žalostna je bila, ker ni bilo mene, ker vidi, da jej oni človek, ki se je v njo zaljubil, ne bo dal miru. Tako se je tudi res dogodilo. Vračal se je tri dni dan za dnem. Verh tega je pošiljal k njej še svoje zaupnike. Ker je bil pa slišal od dveh duhovnikov, svojih posebnih prijatelov, da Ivankina obljuba ni redovniška in da jo more škof od nje odvezati, naprosi enega od teh, naj Ivanko pregovori. In res ji je ta začel svetovati ponavljajoč ji, da jo more škof od obljube odvezati, ali ona odgovori: „Jaz ne potrebujem za to ne škofa ne papeža; jaz hočem z obljubo živeti in umreti. Jaz bi raje videla, ne da me kedo vstreli, to bi bila malenkost, timveč *) Splet (hrv. S p 1 j e t ali S p 1 i t) se mora po naše prav izgovarjati S p 1 6 t, Spleta, z e kaker v sv6t, sv&ta (consilium). da me na koščke razreže, prej ko se odrečem obljubi. Vedite tudi to; ke bi mi tudi sam moj spovednik, v keterem gledam jaz Jezusovo osebo, svetoval, naj se omožim, od tistega časa zdi se mi, da bi ga gledala kaker vraga peklenskega". Pa tudi s tem se ta reč ni še doveršila. Nekedanji njen gospodar ji dela sto obljub, obeta, da bo spoštoval njeno devištvo in da hoče živeti ž njo, kaker sveti Eljzear z bi. Deljfino. Ker pa ni imel otrok, ponuja ji vse svoje premoženje ter da ji hoče narediti darovnico od vsega; in ko bo darovnica poterjena z javnim beležniškim pismom, tedaj šele naj privoli v zakon. Ali vse zastonj! Takrat je Ivanko zelo bolel zob. Doktor, ki ni bil vajen zobe izdirati, ga ni mogel izdreti drugači, kaker z veliko težavo. Ko ga je pa iztergal s kleščami, ji je rekel: „Zakaj ne primete sreče, ki se vam ponuja?" Ona mu pa odgovori: „Gospod, videli ste, kako sem terpela, dokler ste mi izpulili zob. Dobro: precej zdaj, ne da bi se odehnila, bi raje, da mi vse zobe izde-rete, enega po enem, prav do zadnjega, ko da bi se s katerimkoli človekom poročila". Na to odgovori zdravnik: „Jaz pa ne bi pustil samo šest svojih zob izdreti, ke bi mogel s tem pridobiti krone vsih kraljev, kar jih je na svetu". „Tudi jaz ne — dostavi Ivanka — tudi jaz ne, Gospod, za vse krone sveta; ali v ta namen bi gotovo". Šest mesecev je trajala ta borba in to nadlegovanje. Morala je prenašati mnogo preganjanja od več strani in mnogo prav satanskega obrekovanja. Ali najbolj jo je bolelo, da se je tisti nesrečni človek zadiral — pred njo in pred ljudmi, v poštenje njenega spovednika. To je bilo maščevanje premaganega pekla. Grozilo se ji je tudi, da jo bo se silo vgrabil in osramotil. — Po mnogih letih sem izvedel slučajno od nje, da je takrat imela vedno nož pri sebi, s terdno namero, da se raje vsmerti, ko da se pusti oskruniti. Ko sem jo pa vprašal, ali je mislila, da bi bilo greh samo sebe zabosti, čeravno iz svetega namena, odgovorila mi je: „Jaz nisem na to nikedar mislila, mislila sem samo, da hočem obvarovati svoje poštenje". Ker se bo to Ivankino obnašanje morda komu čudno zdelo, poglejmo, kako piše p. Markovič na drugem mestu svoje knjižice (str. 117—123) o tej reči. Tako le: Bog je v peti svoji zapovedi zabranil vbiti ne samo drugega, ampak tudi samega sebe. On je dal človeku pravico do življenja, ketero je samo na sebi veliko dobro in njegov dar; ali mu ni dal pravice, da bi ga smel po svoji volji vničiti. Poleg pravice do vživanja življenja, je naložil človeku dolžnost, življenje vzderžati in varovati, dokler je njegova modrost in dobrota odločila, in da je ne vživa drugači, kaker to zahteva namen, za keteri ga je stvaril. Nihče se torej ne sme sam vsmertiti, ker bi bil tako vbijavec hujši od onega, ki drugemu brez vzroka življenje vzame. Ali Bog je dal ljudskemu društvu, recimo poglavarjem, keteri to društvo vladajo, kraljem, cesarjem in drugim takim oblast, da smejo človeka na smert obsoditi, Če imajo vzrok za to. — Ta isti Bog more v izjemnih okoliščinah, in da se doseže kakšno vzvišeniše dobro, z navdahnje-njem ali drugim znamenjem, kaker on ve, pooblastiti posameznega, človeka, da sam sebi življenje vzame. Tako so v starem zakonu sami sebe vsmertili: Samson, keterega sv. Pismo hvali; Eleazar in Razija, kaker beremo v 2. knjigi Makabejcev. Zgodovina pa in naše cerkvene knjige nam pričajo, da je Bog, in nihče drugi ko Bog, navdihnil neke dobre in krepostne osebe, da so same sebe vmorile, ko jim je šlo za obvarovanje devištva in čistosti. Znamenito je, kar o tem piše sv. Jeronim: »Nikomer tudi v preganjanju ni dovoljeno samega sebe vbiti, razen ako zunanja nevarnost preti čistosti". Znamenito je tudi, kako on hvali neke poganske deklice, ki so se same vsmertile, da ne bi zgubile čistosti. „Kedo bi mogel zamolčati, tako piše in ne povedati o onih sedem Miletskih dekletih, ki so, ko so se Gali navalili na Gerško in zemljo pustošili, da jim ne bi sovražniki vzeli poštenja, se smertjo ubežale osramočenju, ker so tako zapustile zgled vsem devicam, naj vedo, da vsaki pošten človek bolj ceni devištvo ko življenje". Čeravno so bile tiste deklice poganke, prepričan sem, da jih je sam Bog pri-pripravil k temu vitežkemu koraku. V začetku četertega veka po Kristusu je bila v Rimu odlična gospa, Sofronija po imenu, bogoljubna kerščanka, žena mestnega prefekta ali zapovednika. Maksencij, eden izmej šest cesarjev, ki so vladali po Dioklecijanovi odpovedi, hudoben in razuzdan človek, ki je skrunil rimske plemenitnice, tako, da se mu ni mogel nihče zoperstaviti, ta je hotel oskruniti tudi So- fronijo. Na žalost, dovolil je to od straha njen mož. Ko doj-dejo po njo oboroženi Maksencijevi služabniki, zaprosi jih ona, naj ji dovolijo stopiti v izbo, da se napravi in olepotiči. Ko je to dosegla, videč da je sama, vzame meč in si ga sč vso silo porine v serce. — Cerkveni zgodovinar Evzebij, ki nam to pripoveduje, pravi, da je ta žena, čudovita nad mnogo drugih, ki so prestale težke skušnjave, da si ohranijo čistost, se svojim dejanjem pokazala tedanjemu svetu in vsim poznejšim rodovom, da se prava kerščanska krepost ne da potreti in premagati. Isti zgodovinar hvali neko Antijohijsko vdovo, bogato ple-menitnico, ki je nagovorila dve svoji hčeri, da se ob enem ž njo vtopijo, ko so cesarski vojaki za njimi pritiskali, da jim vzamejo poštenje in se niso mogle drugače rešiti. Evzebij jo imenuje „presveto“ ženo, in dostavlja, da se ji mora čuditi ves svet in spoštovati jo zavoljo njenega viteškega dela. Enako se o nji izraža tudi sv. Ambrož. Sv. Pelagija, petnajstletna devica in marternica, je storila da obvaruje svoje devištvo, nekaj podobnega, kaker prej omenjene tri. Vojaki so bili poslani po njo, da jo pripeljejo pred sodnika kot kristijanko. Ko je pa Pelagija opazila, da jo hočejo prej osramotiti, je skočila z najvišjega nadstropja skozi okno in obležala mertva. Sv. Ivan Zlatousti jo neizmerno hvali in sv. cerkev slavi njen spomin dne 9. junija. Sv. Ambrož je to svoji sestri Marceli navdušeno opisal, ko ga je vprašala, kaj je misliti o krepostih oseb, ki so se same vsmertile, da ne zgubijo devištva in čistosti. — Do tu o. Ivan Markovič, od sv. očeta papeža Leona XIII imenovan doktor bogoslovja. Mesta v spisih cerkvenih očetov in pisavcev gori omenjenih, so v njegovi knjižici navedena; mi smo te zaznamke izpustili. Dodati pa moramo, da bi se Eleazar ne smel imenovati poleg Razija, ker se ni sam vsmertil. Sploh je vedeti, da se tudi iz dobrega namena, kaker v obrambo svoje čistosti, nihče ne sme sam od sebe vsmertiti, temuč le vsled posebnega božjega razodevenja, na kar pa ni tako lehko misliti. Ivankina namera, da se raji vsmerti, ko da bi jo po sili oskrunili, je bila sama na sebi grešna; izgovarjati se da le s tem, da je bila v tej reči nevedna, brez svoje krivice, ter se je ravnala po svojem ognjevitem značaju in svojem izjemnem dušnem in telesnem stanju. Hvale vredno bi bilo, ke bi se bila rajši pustila vmoriti kaker oskruniti; sama pa bi se v ta namen nikaker ne bila smela vmoriti. •%v\£X Vaje duhovnega življenja. P. A. M. Vlil. Poglavje. Skerbimo, da vsa svoja dela dobro opravimo. Ponižno molimo in častimo Boga, vsemogočnega stvarnika nebes in zemlje, keteri vse kar stori, popolno stori, ker vse po meri, številu in teži. „Ti si vse vravnal po meri, številu in teži“ pravi sv. pismo. On dela velika dela, stori pa tudi maj-hina; vender stori vselej vse z največo popolnostjo. „On je vstvaril angelje v nebesih, červiče na zemlji; on ni veči v onih in ni manjši v teh“, govori sv. Avguštin. Se sv. učenikom občudujmo to popolnost božjo. Učimo se pa tudi od božjega učenika, svoja dela dobro opravljati. Da bodo naša dela popolna, jih moramo opravljati v milosti božji, s pazljivostjo, in darovati jih moramo Bogu. Vprašajmo se, kako smo pazili pri svojih delih na ta tri pravila. Ali smo skerbeli za to, da bi vsa svoja dela vedno opravljali v milosti božji, brez ketere so mertva? Nobeno delo, če je še tako imenitno nam brez nje nebes ne zasluži. Ali smo pazili na to, da smo se pri vseh svojih opravilih varovali ne samo majhinih grehov, temuč tudi vsake pomanjkljivosti in sploh vsega, kur bi Bogu ne dopadlo? Ali smo delali vedno pazljivo, zato, da bi dobro opravili svoja dela, ne kar poveršno, leno in zanikerno? Ali smo vsa svoja dela darovali Bogu? Ali smo prosili Boga v začetku svojega dela za milost in dobrega duha, da bi ga mogli dobro opraviti? Ali smo mej delom prosili milosti, da nas pokrepča in nam pomaga v skušnjavah? Ali smo po delu zaterli prevzetne in ničemerne misli, ki vzamejo zasluženje našemu delu? Ker je popolnost v tem življenju, mir v smertni uri, večna slava v nebesih, odvisna od zvestobe in dobro opravljenih posameznih opravkov, podeli nam, o Gospod, milost, da bomo vse dobro storili, da bo tebi dopadljivo. „Ako prinese človek dar Gospodu, naj ga daruje brez graje, da bo prijeten". Pri vseh svojih delih se vedno ozirajmo na našega nebeškega učenika Jezusa Kristusa, keteri je vedno delal to, kar je hotel njegov nebeški oče, in v njegovo večo čast. Vse je storil iz najčistejšega namena, da je spolnil voljo svojega očeta in povečal njegovo čast. To je bil namen, keterega je imel pri vseh svojih korakih; na to so merile vse njegove misli, njegove besede in djanja. „Jaz ne iščem svoje časti, temuč očeta, keteri me je poslal. Jaz storim vedno to, kar je njemu dopadljivo". Ker je Bog začetnik vseh stvari in njih zadnji cilj, moramo vsa svoja dela na Boga obračati in iz ljubezni do njega storiti. Mi ne smemo delati za to, da bi stregli svoji čutnosti, napuhu, lakomnosti ali kakemu drugemu napačnemu nagnenju, tudi ne za to, da bi nas ljudje hvalili. Tak namen pri naših opravilih bi bil slab. Delati pa tudi ne smemo le iz natornega namena. Ako pravi sv. apostelj: „Ali jeste ali pijete, ali karkoli delate, vse storite v čast božjo", sledi, da moramo tudi taka vsakdanja in navadna opravila delati iz višjih, čeznator-nih namenov; da ne jemo le za to, da bi živeli, da se ne igramo le v razVedrilo, čednosti ne ljubimo le zarad tega, ker je lepa. Mi ne smemo posnemati posvetnjakov, ki pri svojih delih nimajo druzega namena kaker, da si pridobe ime modrijana ali poštenega človeka. „Ti se le zarad poštenosti greha varujejo", pravi sv. Gregor. Moj Bog, ki zametaš najslavniša dela, ako niso iz svetega namena storjena, in ti dopadejo najneznatniša dela, ako so v tvojo čast storjena, prosim te, vniči v meni vse misli na stvari; zateri v mojem sercu vsako ničemerno poželenje in napolni mojo dušo s tvojo čisto ljubeznijo; da ne bom imel druzega namena, kot tebi dopasti in si bom zaslužil plačilo, ketero si obljubil v evangeliju zvestemu hlapcu, ko si dejal: „Blager tistemu hlapcu, ki najde njegov gospod, keder pride, da tako dela". Mat. 24, 46. S Kitajskega. Misijonska poročila iz pisem p. Petra Baptista Turka. IX. (Dalje). Komaj sem v U-šje vredil šolo, ko dobim z misijonske postaje Kvan-či neugodno poročilo, da so tatovi vlomili v postajo ter jo okradli, pa kaker sem se precej drugi dan prepričal, so bile vkradene le neke malenkosti. Naslednjega dne sem bil klican h bolniku na misijonsko postajo Thjen-čin-erl. To je bilo 15. sušca. Ostal sem torej do bližnjega praznika sv. Jožefa, na kar sem se vernil na postajo Kvan-či. Tukaj in po okrajih Či-san-caj, U-fu-či in Khven-lun-čin sem naslednje dni opravljal letni misijon, kaker se to mora storiti mej 15. avgustom enega pa 15. avgustom druzega leta. Nato sem se napotil obiskat novo postajanko, ki se imenuje Ce-ru-san. To je prav za prav ime pagode z obširnim zemljiščem, kjer so do leta 1906 bonci častili različne malike. Ti bonci pa niso bili nič posebno pobožni, tudi razumeli se niso, ne mej seboj, ne s paganskimi okoličani. Začeli so se prepirati in tožariti deloma radi zemljišča, deloma pa radi tega, ker se je pervi bone ali gospodar cele boncarije udal igranju in opiju in je poleg tega še neko staro babnico pri sebi imel, če tudi je to po redovnih boncarskih pravilih strogo prepovedano. Da so bonci pravi lenuhi ter večinoma tudi nečednostni ljudje, to je sploh znano, vsled česer jih pogansko ljudstvo tudi nič kaj ne spoštuje; terpi in podpira pa jih vender le, ker so varihi njih malikov. Zadnja leta se je pa spoštovanje do boncev in njih malikov po celem kitajskem cesarstvu zelo zmanjšalo. Skoro vse pagode, ki so bile sezidane na stroške ljudstva, so bile boncem odvzete ter spremenjene v deržavne šole. Bonci so morali prazni oditi; tudi mnogo malikov je bilo požganih, prideržali so le imenitniše, mej ketere spada zlasti Konfucij. Prizaneslo se je le tistim pagodam, ki so bile postavljene na stroške posameznih bogatinov, ki so torej zasebna last boncev. Mej te je spadala tudi omenjena pagoda Cč-ru-san, ketero so sklenili bonci pod prav ugodnimi pogoji našemu misijonu pre- pustiti, to pa radi mejsebojne nesloge in pa tudi iz strahu, da bi se utegnila deržava tudi njih pagode z obširnim zemljiščem vred polastiti, kaker se je to že zgodilo neketerim tudi zasebnim pagodam. Pa pervi bone, ki je pravi gospodar in ki je to misel sprožil, si je pozneje premislil in je še celo onega bonca, ki je bil prišel k meni o tej stvari poročat, prav strogo kaznoval : s kolom ga je hudo namlatil in mu v tistih merzlih dneh — bilo je meseca svečana — nalil za goli vrat merzle vode in ga par dni terdo postil. Prejšnja nezadovoljnost ž njim se je tako poostrila. Tako je zašel v pravdo, ki ga je stala mnogo denarja, pa jo je pri vsem tem zgubil. Na željo tožite- ljev je mandarin izrekel obsodbo, da se temu boncu radi nje- gove razuzdanosti odvzame gospodarstvo. Zdaj je bil res v skerbeh: polno dolgov in brez pagode, brez zemljišča, kaj naj počne?! Odločil se je prestopiti k nam ko katehumen ter nam izročiti pagodo in tretji del zemljišča. Mej katehumene je bil sprejet pod pogojem, da se znebi glavnih pohujšljivih napak, pagodo pa je višji misijonar p. Gracijan, naš sedanji pomožni škof ob navzočnosti boncev, kristijanov in paganov slovesno sprejel v misijonsko last. Malike je prepustil paganom, ki so pa le veče odnesli, drugi so se sežgali. Osem boncev te pagode je pristopilo k naši veri, ostali pa so se preselili v druge pagode, Vsak bone je dobil odškodnine okoli 40 kron, samo pervi si je prideržal, kaker je bilo že rečeno, 2 tretjini zemljišča. Petero mlajših izmej teh boncev se zdaj uči rokodelstva v sirotišnici v U-čan-u. To so dobri, blagi mladeniči in je upati, da nam bodo zvesti ostali. Pagoda pa le ni ostala v naših rokah. Mandarin nam ni hotel poterditi lastninske pravice. Zadeva je bila predložena v rešitev verhovnemu mandarinu ali podkralju provincije Hu-pe in tudi našemu misijonskemu pokrovitelju francoskemu konzulu v mestu Hankov. Tako smo vsaj toliko dosegli, da je bil mandarin pripravljen poterditi naše pravice, pa le pod pogojem, da mu pagodo prodamo. Ker lega pagode za naše namene ni bila posebno ugodna, in da se znebimo prepirov in sitnosti, smo jo res prodali. Skupljeni denar namerjajo porabiti za zidanje prepotrebne misijonske postaje v okrajnem mestu Či-cou, kjer je bil prostor v ta namen že pred več leti kupljen, manjkalo pa je denarja za zidanje. V tej pagodi torej, ki je bila ob tem času še v naših rokah, sem ostal le en dan. Nato sem se napotil skozi terg Cau-čja v mesto Či-cou. V tergu sem o tej priložnosti ogledal pripravljeni prostor za misijonsko postajo, ki pa zdaj že stoji; sezidal jo je delavni misijonar p. Andrej Šu. Ravno on je tudi pagodo v Tun-san-čun predelal v lepo postajo. (Dalje prih.) Drobtinice. P. H. R. Gdo si ti, o moj Bog? Ti si vse, jaz sem nič! Ti si vsegamogočen, jaz pa sama slabost! Ti si sama luč, jaz sama tema! Ti si sama svetost, jaz sama hudobija! Ti kralj vseh kraljev, jaz suženj vseh sužnjev! Bogati! »Imeti strup, pravi sv. Frančišek Šaleški, in ostrupiti se ni vse eno. Lekarnarji imajo na prodaj strup, in vender se ne °strupijo, ker strup hranijo v škatuljah ali steklenicah in ni-kaker v sebi. Tudi ti moreš biti bogat, in vender te bogastvo ne more zastrupiti, ako imaš denar v mošnji in ne v sercu". Dobro za me, da me svet sovraži! Ako bi me posvetni ljudje hvalili, slabo za me! Počasi bi me pripravili v svoje zanjke! Začel bi dvojiti o večnih, ker-Šcanskih načelih in tudi ne toliko se bati greha. Počasi bi Kristusu herbet obernil, svetu pa se z dušo in telesom vdal. Oh koliko jih je tako končalo, ker jih je svet očaral! Torej tisočkrat bolje za me, da me svet sovraži, kaker Pa da bi se mi prilizaval! Nikar jih poslušati! Dobra, skerbna mati ljubi svoje otroke, ali ko je treba, jih zna tudi posvariti in kaznovati! Ali neketeri jo zaničujejo, grajajo, rekoč da je z otroci preojstro, neusmiljena! Nikar jih ne poslušati, ker ako mati odjenja, bodo otro«1 slabi postali, in tisti nespametni ljudje, ki so jo prej grajali' bodo p er vi zaničevavci njenih pokvarjenih otrok! tt P „Sovražili so me prej ko tebe“. Svet slabo z mano dela! Vsaki me merzi, vsaki mi n°' r sprotuje, vsaki mi kljubuje. . . »Da, ali Kristus pravi, da se i je tako prej ž njim postopalo ko s tabo. 1 »Prišel sem ob dobro službo, odstavili so me od časti' ^ postal sem središče obrekovanja. . . Da, ali tako se je godil0 Kristusu prej ko tebi. »Naj se še pomisli, da sem tim svojim sovražnikom stO' ril veliko dobrega, zdaj mi pa tako plačujejo!" Žalostno, ali Kristus je to preterpel pred tabo. Pomiri se! »Ljubil te bom, o Gospod, koliker mi bo mogoče, kolike* mi boš ti dodelil. Ako te ne morem toliko ljubiti, koliker bi te moral, t° moram koliker mi je mogoče. Toliko bolj te bom mogel ljubiti, koliker večo milost mi boš dodelil; ali nigdar te ne bom mogel toliko ljubiti kolike* ti zaslužiš ljubljen biti. »Tvoje oči vidijo mojo nepopolnost, ali v tvoje bukv° bodo vpis&ni vsi tisti, keteri delajo kar morejo, ako' ravno ne morejo, kar bi morali". Sv. Bernard. Priporočilo v molitev. V pobožno molitev se priporočajo rajni udje 3. teda skup' ščine goriške: Uršula (Marija) Drole iz Nemških Rovt, An* tonija (Elizabeta) Bandel iz Komna; ternovske: Marija Šef' cel iz Prema, zgledna tretjerednica f 21. julija; dalje: č. K župnik Karelj Čeme f 29. julija; č. g. Frančišek Sv e* tličič, duh. v pok. f po 4 letni hudi bolezni 2. avgusta t. !• Dalje se priporočajo: naročnice M. R., M. T. in A. M. >z Lazareta pri Kopru za božjo pomoč v 'življenju in na zadnjo uro; J. K. tretjerednica, za pomoč v denarnih stiskah, da ^ogla izpeljati svoje bogoljubne namene in za duha pobožnosti; Priporoča tudi dva brata posvetnjaka in lehkomišljenca v me* za spreobernjenje in milost srečne smerti; tudi vso skupino v župniji za zvestost v izpolnjevanju redovnih dolžnosti, ^ejsebojno ljubezen, ponižnost in mir ; neka bolna tretjerednica 2a ozdravljenje in tolažbo v raznih britkostih; neka mati, da k' se odvadila pijančevanja; neka mati pViporoča sebe in svoje otroke, da bi jih mogla zrediti za nebesa; šolske sestre v Mo-staru. Zahvalo za vslišano molitev Oznanjajo: J. K. za večkratno vslišanje v raznih dušnih in ^lesnih potrebah ; neka družina za pomoč v neki jako važni Zadevi, ketere dober izhod je bil vsem jako pri sercu; T. M. tretjerednica iz Nove cerkve, da je bila rešena, ko so jo zadeli veliki križi in težave, in da je ozdravela od hude bolezni, ko s° ji udi že oterpavali in ni več mogla govoriti, pa jo je mož °Mjubil na trojno božjo pot, in molilo se je zanjo in svete ^aše brale, pa se ji je začelo obračati na bolje in zdaj že more °Pravljati skoraj vsa dela; J. M. so zahvaljuje za očitno po* ■hoč v neki smertni nevarnosti po priprošnji Naše ljube Gospe °d vedne pomoči. Za sirotišnico in kapelo šolskih sester v Mostaru: pg. Frid. pl. Laschan-Solstein, Ljubljana: 60 K; Martin Ulčnik, Rupnik, Dolič, Štajer: 100 K; Janez Polič, posestnik, Sv. Ans, Štaj.: 40 K; Jožef Ozmec, župnik, Sv. Lovrenec, Štaj.: 22 K ^na Ulrich, Košiče, Ogr.: 30 K; Vasilj Simon, Medjugorje: 2fr Grabovac, Mostar: 10 K; Marija Lajnkovič, Središče: 4 K; Neimenovan: 30 K; Buntič Čerin : 7 K; Dugandjic Čerin: 3& N; Miletič, Gradnjici: 40 K; Janez Traubauer, Sv. Ana: 2 K. Miloščina in zapuščine rajnega Jurija Lapanjeta nam poslane v dobre namene: 70 K. Za kitajski misijon -so poslali nadalje v Kamnik: M. C.: 10 K; delavke tob. to* varne v Ljubljani: 5 K; neimenovana: 1 K: Neža Sadar: 5 Ki iz zapuščine r. Jurija Lapanje k nam poslana miloščina: 400 K. Rimsko - frančiškanski koledar za leto 1909. Mesec september. 1. sreda: bi. Izabela, d. 2. r. 2. četertek: sv. Štefan, ogr. kralj. 3. petek : bi. Janez in Peter, m. 1. r. 4. sobota: sv. Roza Viterbska, d. 3. r. P. O. 5. nedelja, 14. po bink.: bi. Gen-tilijj m. 1. r. 6. pondeljek: prečisto serce bi. dev. Marije. 7. torek: sv. Lovrenec Justinijan, šk. 8. sreda: rojstvo bi. d. Ma-r ij e. P. O. 9. četertek: bi. Serafina, vd. 2. r. 10. petek: sv. Nikolaj Tolentinski, sp. 11. 'sobota: bi. Bonaventura Barce- lonski, sp. 1. r. 12. nedelja, 15. po bink.: ime Marijino ; bi. Apolinarij in drugi mart. japonski 1. in 3. r. P. O. 13. pondeljek: sv. Veronika, d. 2. r. 14. torek: povikšanje sv. križa. 15. sreda, kvaterna (post): osmina rojstva bi. d. Marije. 16. četertek: sv. Kornelij in Ciprtjaft šk. m. 17. petek, kvaterni (post): vtisnjenje ran sv. Franč. P. O. V. O. 18. sobota, kvaterna (post): sv. Jo* žef Kupertinski. P. O. 19. nedelja, 16. po bink.: Mati božj* sedem žalosti. 20. pondeljek: sv. Evstahij in dr. ni' 21. torek: sv. Matevž, ap. ev. 22. sreda: sv. Tomaž Vilanovski, šk' 23. četertek: najdenje trupla sv. Kla" re, d. 2. r. 24. petek: sv. Pacifik, sp. 1. r. P. 0- 25. sobota: j|bl. dev. Marija odkup" ljenja jetnikov. 26. nedelja, 17. po bink.: bi. Lucija Kalatajeronska, d. 3 r. 27. pondeljek: sv. Elzearij, sp. 3. <■ P. O. 28. torek : bi. Bernardin Feljterskisp 1. r. 29. sreda; sv. Mihaelj arhang. P. O- 30. četertek: sv. Hijeronim, sp. c. u. P. O. pomeni popolnoma odpustek za vse v cerkvah 3 redov sv. Frančiška' P. O. „ „ „ za ude vseh 3 redov sv. Frančiška. V. O. „ vesoljno odvezo s popoln, odpustkom za vse ude 3 red. sv. Fr- več odvisne od svoje šolske učenosti. Vsaj nekedaj se take „storije“ niso začenjale, kaker beremo v „Bisernicah , n. pr. „Mačeha je imela Pšstorkinjo. Mož je šel v ložo po drva. Mož je šel po steljo. Pri grofu je služil čoban“ itd. Tako se pravi, ko se govori o že znani i,n imenovani mačehi, o znanem možu ali grofu. M o ž je: „d e r Mann", grof: „der Graf“. Ko hočemo kaj povedati o kakem možu, ki je Poslušavcu še neznan, pa bomo rekli: en mož ali pa (v pomenu »ein gevvisser" ali podobnem): neki mož. Nedoločni člen nikaker ni germanizem ; vsi slavenski jeziki ga imajo. Tu nekoliko primerov 'z Erbenove knjige „Sto prostonšrodnfch pohšdek a povčsti". Čehi začenjajo pravljice n. pr.: „Byl jed e n krši; Slovaki: „Bou raz jede n stari krši"; Poljaki: „Rusin je de n. . uciekf w lasy“; Rusi: »Žil odin kuznec"; Bolgarji: „ Bil jedno vrčme jedin car“; Serbi: »Bio j e da n čovek“; Hervatje (kajkavci): „Tak je bila j e dna fflaj-ka“. — Najdejo se pač primeri tudi brez nedoločnega člena; ali za moje uho tako pri nas ni po domače. Tudi participij na pervem mestu se mi vpira. V „Bisernicah“ stoji n. pr.: „Živel je ubožen kmet s ženo in več otrok". „Živela je mati s sinom". „Imela je mati sina". »Živel je oče in mati". „Bil je kralj, ki je imel tri sine“. Pri nas, mislim, da se v resnici ne pripoveduje tako, temuč n. pr. tako: »Enkrat je živela nekje ena mati sč svojim sinom" itd. in jaz mislim, da naj bi se zapisavale take reči, kaker se pripovedujejo, in kaker v »Bisernicah" v nekoliko primerih tudi res stoji. Če se pa kje pripoveduje na pervi način, naj bi se to posebej omenilo; jezikoslovcu bi bilo treba to za terdno vedeti. Verjamem pa, da gospod izdatelj ni imel namena le jezikoslovcem in »folkloristom" vstrezati. To je naloga izdanja »Slovenske Matice", zavoda, ki se po pravici zahteva, da nam ima nadomeščati znanstveno akademijo. G. župnik Šašelj je imel pred očmi bolj estetično stran nabranega narodnega »blaga", zlasti je hotel ljudstvu sa-nieinu v knjigi podati, kar je mej njim nabral. Gotovo je tudi to lep in hvale vreden namen; ali doseči ob enem oba seveda ni lehko, ali, recimo naravnost, ni mogoče tako, kaker se moreta vsaki posebej. Kar se izdaja v znanstvene namene, kar ima torej po pravici le resnim možem v roke priti, možem, ki morajo poznati ljudstvo po njegovih lepih in dobrih, kaker po njegovih slabih lastnostih, da skušajo perve gojiti in povzdigniti, druge pa Popraviti in odpraviti, — to le obsegaj vse, kar in kaker se mej ljudstvom najde, dobro in slabo; kar se izda zlasti za ljudstvo, pa sme sprejeti samo, kar je v resnici dobrega in lepega. Ne le, kar je naravnost nenravno, mora biti izključeno, kaker je v pričujoči knjižici res izključeno, temuč tudi, kar je kaker koli, v dogmatičnem ali estetičnem ■oziru, nekorektno (kaker na str. 156: »Marijo devico molijo Oče, Sin in sveti Duh"; str. 125: Napitnica), sploh vse, kar nima v vzgo-jeslovnem oziru nobene prave vrednosti. Prav lepih narodnih pesni je pri nas in, kaker je videti, tudi v Beli Krajini prav za prav malo in tudi te imajo varijante, ki so več ali menj pokvarjene. Najlepših ena je po moji misli „Oj sijaj, sijaj sonce", ki stoji v Štrekljevi zbirki v III. zvezku v 20 varijantah, št. 5131—5150. Le ena, pervotna ali najlepša, bi bila sprejeti v ljudsko izdanje. Ta, ki stoji v »Bisernicah" II. na str. 116 id., najberž ni pervotna, niti najlepša. Pervotno je imela ta pesnica najberž le dve štiri-verstični kitici, kaker stoji v omenjeni zbirki pod števili 5137, 5146, 5147, 5140. Po teh varijantah bi bilo določiti besedilo in vravnati mera, tako, da bi vse vstrezalo vsem zahtevam tudi vmetne poezije. In podobno bi bilo ravnati z drugimi nar. pesenmi, ki so sploh vredne, da se ljudstvu ohranijo; kar je odveč, bi bilo izločiti, kar bi bilo potrebno, dodati, kar je napačno, popraviti, kar robato in nev-kretno, vgladiti in vravnati. Jako lep zgled tako popravljene narodne: pesni imamo v Goethejevem »Heidenroslein". Ker ta pesnica v per-votni obliki menda ni lehko dostopna, naj stoji tukaj na levi in zraven na desni Goethejeva poprava: Es sah pin Knab’ oin Rdslein stehn, Riisloin auf der Ilciden. Sah, es \var so frisch and schiin Und blieb stehn es anzusehri, Und stand in silssen Freuden ; ROslein, Rdslein, ROslein roth, Rdslein auf der Heiden. Sah ein Knab’ ein ROslein stohn, ROslein auf der Heiden. War so jutig und morgenschOn, Lief er schnell, es nah zu sohn, Sah’s mit vielen Freuden. Roslein,' Roslein, ROslein, roth,. Rdslein auf der Heiden. Der Knabe sprach : Ich breche dich ROslein auf dei Heiden 1 Roslein sprach : Ich steche dich, Dass du ewig denkst an mich, Dass ich’s nicht \vill leiden. ROslein, ROslein, Roslein roth, ROslein auf der Heiden. Knabe sprach : Ich breche dich,. Roslein auf der Heiden ! ROslein sprach : Ich steho dich, Dass du e\vig denkst an mich, Und ich will’s nicht leiden, ROslein, ROslein, ROslein roth, ROslein auf der Heiden. Doch der wilde Knabe brach Das ROslein auf der Heiden ; Rdslein wehrte sich und stach, Aber es vergass darrinch Beim Genuss das Leiden, Rdslein, Rdslein, Rdslein roth, Rdslein auf der Heiden. Und der wilde Knabe brach, ’s Rdslein auf der Heiden, Rdslein wchrte sich und stach, llalf ihm doch kein Weh und Acb, Musst’ os eben leiden, Rdslein, Rdslein, Riisloin roth, Rdslein auf der Heiden. Več o tej popravi, kaker o popravi ali prepesnitvi narodnih pesni sploh, je brati v knjižici Kleinpaulovi „Von der Volkspoesie' (2. verbess. Aufl. Barmen 1870), kjer stoji še 36 drugih nemških narodnih pesni s prepesnitvami Kleinpaulovimi poleg. Vse bi moglo biti v zgled našemu pesniku, ki bi hotel ljudstvu podati njegove pesni take, da bi vstrezale zahtevam tudi vmetnega pesništva, da bi bile torej res ne le »bisernice" (Pcrlmuscheln), temuč pravi biseri (Perlen).