DEMOKRACIJA
Uredništvo in uprava: Sorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15,— Naročnina: Mesečna L. 65,—
PoSt. Se k. rafi. št. 8-18127
Leto II. - Štev. 18
Gorica - Trst, 30. aprila 1948
Izhaja vsak petek
Praznik dela — 1. MAJ
Delo je eden treh osnovnih elementov gospodarske? ga ustvarjanja in pridobiva« nja. Ves napredek človeške družbe na vseh poljih nje* nega življenja je odvisen od ustvarjalnega dela. Delo je življenje. Delo poveličuje človeka, z delom je človek premagal prirodo in ukrotil divjo silo. Veličina človeka in njegova oblast nad na« ravo sta posledici njegove« ga dela: duhovnega in roč: nega.
Praznik dela je obenem praznik človeškega uma in človekove delovne energije. Ako zasluži kak dogodek, da se praznuje in proslavi, zasluži to človeško delo, od katerega zavisi obstoj in na? predek človeštva. Bili so ča« si, ko je bilo težko telesno delo pridržano samo za suž« nje in ko se je prosti človek težkega dela sramoval v zmoti, da težko delo člove« ka ponižuje. Ves stari in srednji vek se nista mogla otresti tega zablodnega predsodka in še le nova in najnovejša doba sta prizna« li delu gospodarsko funkcU jo in delavcu visoki socialni položaj, ki ga zasluži. Zato je praznik dela slavje prav vsega delovnega človeštva, ki dela in ustvarja gospo« darske dobrine in kulturne vrednote. Zato moramo vsi, ki delamo, proslaviti praz« ni k dela kot največji praz« kni človeštva. S tem prazni« kom praznuje človeštvo tu« di praznik svobode, enako« sti in delavčeve neodvisno* sti. Sužnji niso poznali in slavili praznikov dela. Zato je sodobnemu človeštvu praznik dela tudi praznik človeškega dostojanstva, vzajemnosti in solidarnosti. In zato mora biti praznik dela tudi praznik medseboj: ne ljubezni in spoštovanja vseh ljudi, ki so dobre volje, praznik skupnosti in zdru« ževanja, ne pa dan mržnje, sovraštva in organiziranih demonstracij sloja proti slo; ju, naroda proti narodu.
Na Tržaškem svobodnem ozemlju bo letošnji 1. maj tudi prvi praznik dela, ki ga obhaja svobodno tržaško prebivalstvo. Priprave za prvi maj so Se vršile že me« sece, toda ne v znamenju miru in sprave, ampak v znamenju borbenih in ma« sovnih nastopov, ki jim ni za slavnostno proslavo ve* likega praznika dela, ampak za razkazovanje strankar* ske moči in borbene pri« pravijenosti. Kaj si obetajo organizatorji od takih prit prav? Ali naj bi bila to ma* nifestacija za mir in str p: nost med narodi? Kakor slovensko, tako italijansko prebivalstvo tega ozemlja se že mora enkrat zavesti in zavedati, da živita na tej zemlji dva naroda že od pemtiveka, ozko povezana od geografskih mej, zgodo« vinskih dogodkov in usode ter da je v njenem lastnem interesu, da preneha medse* bojno ščuvanje, sumničenje in preganjanje. Prepričani s n da bo zmagala prej ali slej dobra volja, pamet in strpnost in da bo prišel tudi za nas Tržačane oni veliki dan, ko bomo slaiHli praz* nik dela v znamenju prave svobode in narodne sprave med Slovertci in Italijani.
Nič novega pod soncem
V Ljubljani so pred nekaj dnevi obsodili 15 komuni« stičnih kolovodij deloma na smrt, deloma na večletno ječo s prisilnim delom.
Z velikim zanimanjem sledi javnost našim izja« vam, ker ve, da smo sloven« ski demokrati tisti, ki lahko gdgrnejo zaveso tajnosti slovenskih komunističnih podvigov, saj smo na svoji koži najbolj občutili njiho« ve, to je komunistične me« tode zatiranja vsega, kar ni komunistično, bodisi med vojno, bodisi pozneje. In greh bi bil molčati v tako važnem momentu, ko nam komunisti sami nudijo ne« izpodbitne dokaze, da niso nič drugega nego nečedna in nemoralna družba, brez vsake morale in brez sramu, ter pripravljena izvrševati najpodlejše zločine, da se uniči »reakcija« in da se ohrani »partija«.
Javni tožilec komunistič« nega vojaškega sodišča v Ljubljani je zaključil svoj govor tako:
»Prepričan sem, da slo« »vensko ljudstvo danes, » kot mi vsi, zahteva za ta« » ke zločine, za take podle« » že za časa okupacije in za » časa po okupaciji, najtežjo » kazen.«
Mi vsi smo prepričani, da slovensko ljudstvo, posebno pa tisto, ki živi v »komuni« stičnem raju« zahteva za vse zločine, ki jih je kom« partija zagrešila nad svojim narodom najstrožjo kazen. Nesrečni slovenski narod, kateremu ni prizanešeno no« beno trpljenje, gleda na ob« sodbo, ki jo je izreklo ko« munistično sodišče v Ljub« ljani z mirnim srcem.
Za vse zločine bodo prej ali slej dajali odgovor tisti, ki so krivi zločinov in ker je- zgodovina prav za prav ona, ki bo svojo sodbo izrekla za vse čase, ne bo utekla niti kompartija sa« ma, (to je organizacija z do« ločenimi političnimi, kul« turnimi, socialnimi in go« spodarskimi nameni) straš«.-ni in pravični oceni.
V začetku članka smo si zastavili dve vprašanji, na kateri hočemo odgovoriti jasno in brez pridržka.
Prvo vprašanje:
Zakaj so komunisti, tisti, o katerih govorimo in osta« li, počeli taka dejanja?
Zakaj so ovajali poštene Slovence, da so jih fašisti prej in nacisti pozneje od« važali v svoja taborišča?
Zakaj so predajali svoje politične nasprotnike, da so jih v Dachau«u nacisti pobi« jali in zažigali?
Zakaj so komunistični politkomisarji pošiljali v prve vrste in na najbolj ne« varna mesta nekomunistič« ne borce?
Zakaj so krili svoje »haj« ke« vedno z nekomunistič« nimi borci?
Zakaj so izstradane bor« ce NOV«a likvidirali, če je kateri izmaknil eno samo cigareto iz intendature, če je že bilo potrebno, da je imel glavni štab IX. korpu« sa svojo lastno intendatu« ro zato, da ni nobenemu nič manjkalo?
Zakaj so svoje pristaše reševali iz zaporov v Italiji na vse načine, medtem ko
se po aktivistih OF«a pre« povedali vsem pripornikom in njihovim družinam, da bi delali prošnje za izpust, češ, da bodo vsi izpuščeni na kolektivno prošnjo? In beseda »izdajalec« je takrat nekaj zalegla, če so jo iz« rekli onim, ki se niso poko« ravali.
Zakaj so se skoraj vsi kompartijci vrnili iz Da« chau«a domov lepo rejeni, medtem ko so nekomuni« stični, interniranci še mese« ca maja in junija 1945., te« daj po vojni, umirali v Da« chau«u za najrazličnejšimi boleznimi?
Težki odgovori:
Na vsa ta vprašanja je odgovor zelo enostaven:
Komunistična država ne trpi opozicije. Če opozicija obstoja, jo je treba iztrebiti, brezvestno iztrebiti, to je: pobiti.
Ne poznamo tega samo Slovenci. Vse države, kjer se je komunizem polašče« val oblasti, so preizkusile isto metodo in ta metoda ni slovenska, temveč med« narodna.
Drugo vprašanje: Zakaj tako velika publiciteta s strani kompartije? Ali ste se vprašali, zakaj ni sodišča prav nič zanimalo, kako je bil ta ali oni povezan z dru« gimi komunisti, ki niso bili na zatožni klopi? Ali ste se vprašali, zakaj so Koširju pritisnili samo 20 let zapor« ne kazni, ko je vendar sam priznal, da je bil gestapo« vec, medtem ko so drugi, ki so to zanikali,-bili obsojeni na smrt? Zakaj se skozi ves' čas razprave ni nikjer govo« rilo, da je ta ali oni prejel take in take vsote denarja, kot se je to dogajalo pri raz« pravi, ki se je vršila proti Bitencu in drugovi? Ali ste se vprašali, kako da so ne« kateri tujci iz zatožne klopi hodili svobodno po Jugosla« viji, medtem ko pri Ferneti« čih niso dovolili, da bi slo« venska mati objela svojega sina'po 10. letih, ko je ta prišel iz Amerike, da jo vi« di — v svobodni Jugosla« viji? Ali res mislite, da ni nihče vedel, kaj so počenja« li obsojeni zločinci v Da« cha«u, ko je vendar tako težko prikriti vsemogočni OZNI, kje je kdo kaj ne« znatnega počel, in da so bi« li vsi obsojenci- tri leta na najvidnejših mestih in celo
v	Centralnem komiteju? Ali ste se vprašali, zakaj je Brane Kristanc »izvršil« sa« momor v ljubljanskih zapo« rih med preizkavo? In ta« kih vprašanj bi imeli nešte« to, če bi bilo potrebno pri« kazati še bolj nazorno po« četja komunistov, recimo tudi tistih, ki so v Central« nem komiteju slovenske kompartije in ki so odločali o usodi svojih »tovarišev«.
Naslov tega članka je zgovoren: Nič ni novega pod soncem. Zgodovina se ponavlja.
Valentin Cesare Borgia je pred 5oo leti zbral v Se« nigaliji svoje štiri najzve« stejše sodelavce, ki so nje« govo oblast razširili na vso Romagno. Bal se je namreč, da bodo ti štirje njegovi poveljniki zahtevali delitev
oblasti, ker so s svojo voj« sko že pričeli z nekimi po« dvigi, ki Borgiji niso bili po godu. V gradu Senigalija jih je dal zadušiti in rabelj Mi« chelotto je pri tem delal sa« mo toliko razlike od navad« nih primerov, da je rabil nove vrvi.
Umazani posli
Zakliuček drugega v-pra« šanja, ki smo si ga postavili je: Vsi komunisti, ki so se pri svojih zločinih vezali s tujci, to je z nacisti, fašisti itd., itd., so danes partiji ne« varni, ker svet pozna, ali vsaj tajne informacijske službe poznajo zločine, ki so jih »eksponirani« komu« nisti delali. Treba je priče uničiti, ne zato ker so priče zločinov, kajti marsikdo bi še sedel na zatožni klopi, če bi bili zločini za vse zločini. Še nekaj. OZNA bi vse te obsojence lahko uničila brez razprave, kot je to na« redila z Branetom Kristan« com in z tnnogimi, mnogimi kompartijci v zadnjih treh letih. Treba je publicitete, da izbijejo iz rok »reakciji« močne dokaze o sedelova« nju komunistov pri zloči« nih. Na tak način prikažejo svetu, da so oni čisti, na tak način se tudi rešijo opozici« je v svoji sredi, narodu pa mislijo dokazati, da so pr a« vični in da ne delajo razlike med komunisti in nekomu« nisti. Če bi jih ne poznali, bi lahko še kdo nasedel njiho«
vi	propagandi. Toda komu« nizem je s svojim početjem pokazal, da poštenje ni od« lika, s katero se lahko ko« munisti postavljajo. Tudi v tem primeru publicitete ni« so komunisti znašli nič no« vega. Cesare Borgia je v primeru, ki smo ga videli zgoraj, postopal na isti na« čin. Za vzgled svoje »pošte« nosti« je dal razčetvoriti v Senigaliji nekaj vojakov, ki so se udeležili pokolja po« veljnikov.
Tako je pred svojim »sve« tom« Cesare Borgia opral svoj zločin in Centralni ko« mitet KPS ali celo KPJ je pred ljubljanskim sodiščem opral svojega.
Zgodovina se ponavlja. Cesare Borgia je ostal v zgodovini zapisan tako kot bodo ostali zapisani vsi ti« sti, ki se poslužujejo ena« kih nasilnih dejanj.
Potek procesa
Dne 26. aprila so zaključili v Ljubljani proces proti uglednim funkcionarjem komunistične parti« je, ki 'so med vojno sodelovali z nacisti, mučili po, koncentracijskih taboriščih lastne ljudi in kakor pravi obtožnica, tudi sabotirali in vohunili za tuj račun. Eden izmed advokatov je dejal, da so obsojeni komunistični funkcionarji žrtve njihovega pomanjkanja morale. Večina ljudi, ki so bili danes ob« sojeni na smrt in dolgoletne kazni, so zavzemali najuglednejša mesta
v	komunistični hierarhiji nove ju* goslovanske države.
Na smrt z ustrelitvijo so^ obso« dil.i: Branka Diehla, šefa nadzor« stvene komisije za slovensko go« spodarstvo, Staneta Osvalda na« mestnika ministra za industrijo, Martina Prestrla in Pavla Gaserja, oba znana komunistična šefa in veterana iz španske državljanske vojne, 25 letno Hildo Han, Karla Barleta, tajnika gospodarske komi* sije slovenske kompartije, ki je tudi španski borec. Dalje je bil obsojen na smrt: dr. Oskar Jura« nič, generalni tajnik jugoslovan« skega zunanjega ministrstva, Jan* ko Pufler, ravnatelj, Milan Ste« pišnik, jugoslovanski uradnik v Berlinu, Vladimir Ličen, ravnatelj kemične tovarne in Boris Kranjc, univerzitetni, profesor in*član ju« goslovanske trgovske -delegacije v Londonu.
Na prisilno delo od 15 do 20 let pa so obsodili Kaširja, Goriča, Derviševiča in Benegalij.
Vsi obsojenci so brez izjeme svojo krivdo priznali.
Na nekaj je »Messaggero Veneto« pozabil
»Messaggero Veneto« od 28. aprila se zopet zaganja v Slovence. Nekdo ga je namjreč potegnil z neko sta« ro, tajno, litografirano, od neodgovornih ljudii zdano brošuro iz leta 1944. Iz tega izvaja zaskrbljeni »Messaggero Veneto«, da komunistična »Soča« in naša »Demokra« cija« nadaljujeta delo ome« njene brošure, v kateri menda stoji napisano tudi, da bo treba po vojni izgnati vse Italijane iz jugoslovan« skega ozemlja. K izpadom lista »Messaggero Veneto« pripominjamo samo sledeče: list se zaganja proti slo ven« ski manjšini v Italiji tudi zato, da obrne pozornost javnosti od volivnega izida, ki je strahotno porazen za kandidate, ki jih je »Mes« saggero Veneto« priporo« čal: Blesič«Blessi, njegovi li« beralci in kvalunkvisti ter nekaj drugih priveskov, so dobili le nekaj stotin gla* sov, kar pomeni, da so bile
njihove pompozne govoran« ce le prazna slama. Nadalje pripominjamo, da je »Mes« saggero Veneto« pozabil povedati, da obstojajo rje« ovrgljivi dokazi, ki pričajo, da je italijanski fašizem na« padel- Jugoslavijo z orož« jem v letu Gospodovem 1941. in si priključil lep del Hrvatske in Slovenije; da obstojajo neovrgljivi dokazi, ki pričajo, da je isti italijan« ski fašizem v masah lovil in preseljeval Slovence in Hr« vate v razne kraje Italije, v kolikor jih ni doma pobil in jim domove požgal; da ob« stojajo neovrgljivi dokazi, ki pričajo, da je italijanski fašizem imel že izdelan na« črt za preselitev Slovencev v Sicilijo in v Afriko. Na vse to je »Messaggero Ve« neto« pozabil.
Od srede
do srede.
»V ostalem pa menim, da je treba vse diktature razrušiti.«
Cato Democraticus
22. APRILA : Glavni stan arabske vojske trdi, da se v vrstah židovskih čet Haganah v Palestini borijo tudi preoblečeni sovjetski agenti. — Švetff izdajajo velikan? ske vsote za čim modernejšo obos rožitev. — Ameriški državnik Harriman je dejal, da upa, da bo s pomočjo ameriške pomoči Evro* pi mogoče potisniti železni zastor proti vzhodu. Doslej smo delali napako, — je dejal Harriman — da nismo dovolj osvetlili dejstva, da so- zahodne demokracije nepri« merno močnejše od komunistične« ga totalitarizma, medtem ko so komunisti na moč pretiravali silo Sovjetske zveze.-Churchill je de: jal v svojem govoru, da v Evropi ne bo prej miru, dokler ne napra* vimo konca komunistični tiraniji v vzhodni Evropi. — V Braziliji so aretirali nad 800 komunistov, ki so krivi prevratnega delovanja.
—	Silovit val mraza se je pojmnl v Rusiji. V Moskvi je padlo tem« peratura na 20 stopinj pod ničlo in tudi v 'Ukrajini, kjer imajo po navadi milo podnebje, poročajo o veliki škodi na polju. — Komuni« sti so zanetili veliko stavko rudar* jev v severni Franciji. — V Argentini so odkrili tajen načrt ko* munistične partije, ki predvideva velikopotezno sabotažno delova--nje, požige javnih poslopji, želez« niških postaj, atentate na političt ne voditelje itd. — lz Grčije pot roča/o, da je imela vest o porazu komunistov pri italijanskih volit«
v ah težke posledice za komunis stično vodstvo grške gverille. Cela vrsta vodilnih partizanov se baje pripravlja na predajo redni grški vojski. — Argentinci so s silo vkrcali na italijansko ladjo, ki pluje v Grčijo, večjo skupino ko« munistov grškega pokolenja, ki so delali zgago v Argentini.
23. APRILA : Med Bospotom in Dardanelami so opazili 2 sovjetski podmornici, potem ko je neki so» vjetski parnik pretrgal mreže, ki branijo podmorski• prehod skozi Bospor. — V Šanghaju so are finali skupino komunističnih saboterjev, ki so ravno hoteli uničiti stroje mestnega električnega podjetja. —
V	Parizu razpravljajo o čim ožjem sodelovanju britanskih in francoskih zračnih sil. — Voditelji iz vshodnoevropskih .držav v be> gunstvu, ki so pod sovjetskim gospodstvom, so poslali Varnost« nemu svetu zahtevo, naj preuči delovanje sovjetov v satelitskih državah, ker to delovanje predsta*
vi ja grožnjo za mir. Českoslovašt ki emigranti zahtevajo mednarod« no preiskavo o vzrokih smrti Jana Masaryka. — Posebni odbor amet riške zbornice je objavil poročilo, ki ugotavlja, da sovjetska proizvodnja potrebščin za civilno pre« bivalstvo še ni dosegla predvojne ravni. Proizvodnja vojnega mafet rjala pa je danes višja kot pred vojno. — Nova češkoslovaška vla« da je podpisala z Bolgarijo prija« teljsko pogodbo.
24. APRILA : Bivši voditelj kr« ščansko demokratske stranke na sovjetskem področju v Nemčiji Jakob Kajser je izjavil, da imajo nemški komunisti namen zasesti s pomočjo rdeče armade vso Nemčijo od Turingije do Ham« burga. Zato je treba, da se pošteni Nemci združijo v močan protiko« munističen blok. — Američani so pozvali vse svoje postojanke v Nemčiji, naj nemudoma javi jo,,če bi opazili kaka letala ali iztrelke nenavadne oblike. — Komunisfičt na stavka rudarjev v Franciji je propadla. — Živčna vojna gre na živce tudi sovjetom} ki pozivajo svoje oblasti, naj budno pazijo na številne vohune, ki so baje pred kratkim prišli v deželo. — Sovjeti so dvignili svoje zadnje zlate ret
Od srede _____________do	srede____
zerve, ki so jih imeli naložene v Združenih državah. — V Franciji so pričeli z\ velikim odpuščanjem državnih nameščencev zaradi šle: - dnje pri državni upravi. Prizadetih bo približno 120 tisoč oseb, med njimi zlasti mnogo nezanesljivih elementov. — V Bratislavi je proces proti skupini Slovakov, ki so obtoženi, da so pozvali zahodne sile, naj jih rešijo izpod boljševi* škega jarma. — Govorniki na letni skupščini angleške liberalne stran* ke so pozvali Evropo na ofenzivo proti komunistični napadalnosti. — Grške vladne čete so sestavile bataljon iz prisilnih gveriljskih mobilizirancev. Ti prostovoljci so zabeležili svojo prvo zmago, ko so popolnoma uničili oddelek komu* nistov v severni Grčiji.
25.	APRILA : /4 Bolgarije in Poljske poročajo o likvidaciji zadnjih ostankov tamošnjih socia* lističnih strank. — Na Portugal* skem so začeli z obširno čistko komunistov in so aretirali že kas kih 50 oseb. Zarotniki so bili po* vezani z mednarodno komunistič* no centralo in je v afero zapleten tudi Titov poslanik v Lizboni. — Židovska teroristična organizacija Irgum Zwaj Leumi je pričela z veliko ofenzivo proti arabskemu mestu Jafi.
■ffi, APRILA : Mednarodna k on s ferenca v Parizu je sprejela reso* lucijo, ki med drugim pozdravlja Marshallov načrt za evropsko obnovo. — Pri nedeljskih volitvah v nemški deželi Hessen so dobile protikomunistične stranke 1630 se* dežev, komunisti pa le 99. — V Palestini je izbruhnila prava vojna med Židi in Arabci. Oboji se po* služ ujejo vseh vrst orožji. — V Sovjetski zvezi se nadaljuje »čist* ka« vseh umetnikov, ki nočejo točno po predpisi trobiti v komu* nistični rog in delati v svojih delih propagande za partijo. — Na Ja* ponskem so bili v mestih Kobe in Osaka nemiri, pri katerih imajo po nekaterih poročilih važno vlogo komunisti. — Na Ljubelju na avstrijski meji so Titovi straž* niki ustrelili britanskega čast» nika. O streljanju obmejnih straž pa poročajo tudi z italijansko*ju-, goslovanske meje. — Ameriški državnik Martin je izjavil, da najrevnejša ameriška družina živi v neprimerno ugodnejših razme* rah kot katera koli sovjetska dru* žina. V Rusiji se je pokazalo, da je komunizem popolnoma propa* del s svojo nalogo izboljšati življenjske pogoje naroda, — Fran* coski zunanji minister Bidault je dejal v svojem govoru med dru* g im: »Nismo se vdali misli, da bi odslej bilo v Evropi le 16 svobod* nih držav.« — V Perziji se je ojačil položaj tamošnje vlade, ki jo Kremelj dolži protisovjetskega zadržanja. Vtada je prejela v par* lamentu zaupnico 67 proti 2 glasom.
27.	APRILA : Sovjeti so izpit* stili številni; naciste iz zaporov. Poleg tega so dali nalog komuni* stičnemu časopisju, naj organizira nabiralno akcijo v korist nacistom, ki so se vrnili po treh letih na svobodo/ — Skupina 30 novih ameriških letal je prispela v An* karo in predstavlja de/ ameriške vojaške pomoči Turčiji. — S sov* jetskega področja v Nemčiji pri* hajajo v zahodne nemške dežele dnevno trume lačnih ljudi, ki pri* povedujejo o poslabšanem pre* hrambenem položaju pod sovjeti.
— Pri Južnoafriških volitvah so komunisti popolnoma propadli. Dobili so le 3 sedeže v par/amen* tu. — Madžarska komunistična policija je odkrila široko razpre* deno mladinsko protikomunistično organizacijo in izvedla številne aretacije. — Vojni ministri Fran* cije, Belgije, Nizozemske in Luk* semburga so prejeli povabilo na skupna posvetovanja v Londonu.
— Belgijska komunistična partija je Izključila iz stranke 3 vplivne komunistične »veljake«, ker so jim prišli na sled, da so skrivaj delali propagando proti partiji Med tzktjučenimi Je tudi komuni* stična senatorka, tovarišica Deg*; •ger. — Na Češko so pripeljali j 1500 grških otrok — polovica je j
mlajša od 4 let. Ugrabili so jih komunisti v Grčiji in so prispeli
v	Prago bosi, razcapani in v obupnem zdravstvenem stanju. — Titova jugoslovanska vlada je zmanjšala svoje zahteve do Av* stri je. Na namig iz Moskve s e je odpovedala zahtevi po velikem delu Koroške s 40 tisoč prebivalci. Novo titovsko stališče sedaj pre* učujejo namestniki zunanjih mini* strov 4 velesil. — Zaradi sovjet* skih ovir pri prometu z Berlinom gnije po raznih skladiščih nad 15 tisoč ton raznih živil namenjenih za lačno prebivalstvo.
28.	APRILA : Ameriški zunanji minister Marshall se je sestal s predsednikom ameriškega senata Vandenbergom in drugimi držav* niki ter razpravljal z njimi o bo* dočem stališču Združenih držav do organiz,acije Združenih naro* dov. Menijo, da bo Amerika v kratkem odločno nastopila proti pravici veta in tudi sicer ojačila
organizacijo Združenih narodov brez oziru na verjetno nasproto* vanje Sovjetske zveze. — Kanada namerava sprejeti še letos 40 tisoč emigrantov iz Evrope. — V Bru* siju so otvorili konferenco zahod* nih držav, ki bo preučila načela dolgoročne evropske obnovitvene politike. — Anglija ne namerava spremeniti svojih pogodb z arab* skimi državami in bo še nadalje dobavljala Arabcem orožja — Nemški komunisti so sklenili spre meniti svoje ime in si nadeti nov nazv: nemška socialistična ljudska stranka. — Iz angleške laburistič* ne stranke bodo izključili 21 po* slancev, ki so brez odobren ja strankinega vodstva poslali itali* janskemu filo*komunističnemu vo* ditelju socialistov Nenniju po* zdravno brzojavko z voščili za votivno zmago. — Ofenziva vlad* nih čet v Grčiji uspešno napredu* je. Poročajo o naraščajoči demo* ralizaciji med gveriljskimi tol* pami.
‘Douglas A. Hyde je odstopil kot urednik pri komunističnem „Daily Worker“ in vstopil v katoliško cerkev. Bil je komunist 20 let, star je pa 38 let. Zdaj pravi:
..Postalo mi je jasno, da gibanje, za katerega sem delal tako dolgo, uničuje prav one svoboščine, za katere sem mislil, da se borim.u
Barantanje s Trstom
Pogosto se bomo še vrnli na to vprašanje, ki zanima vso slovensko javnost, po* sebno pa Tržačane in njih bodočo usodo. O Trstu in svobodnem tržaškem ozem< Iju se bo še mnogo govorilo in pisalo, čeprav se zdi, vsaj navidezno, da je utihnil hrup okoli tega vprašanja.
Kakor veste je baranta* nje s Trstom prenehalo v trenutku, ko so bile zaklju* čene italijanske volitve. Iz* java namestnika ameriške* ga zunanjega ministra Lo* vetta je podprla naše mne* nje. Istotako izjava zastop* nika angleškega zunanjega ministrstva. Znano je konč* no tudi De Gasperijevo sta* lišče, češ, da je čakanje še edino upanje v pogledu Tr* sta.
Lovett je odkrito pojasnil začudenemu svetu, da je tr* žaško vprašanje zelo deli* katno, bolj kot nemško vprašanje, zato naj bi o njem razpravljali z veliko previdnostjo. S tem je po* sredno potrdil, da je 1)11 predlog treh zahodnih vele* sil nedosleden. Prav gotovo je trenutno mnogo koristil zmagi protikomunistov v Italiji, sicer pa silno škodil stvari demokracije v svetu. Škodil je ugledu demokra* cije tam, kjer so narodi v tem pogledu zelo občutljivi. Mislimo o narodih za želez* no zaveso, ki trpijo pod ko* munističnimi režimi. Kakor smo že zadnjič poudarili, lahko komunisti ponudijo Italiji ne samo Trst in ozemlje, pač pa tudi vso Istro, Dalmacijo in Albani* jo in še kaj povrhu, če bi zmagal Togliatti. Saj bi po* tem itak vse prišlo v komu* nistični raj in pod enega go* spodarja. Demokracije pa tega ne morejo, če naj po* meni demokracija predvsem spoštovanje sprejetih ob* vez, spoštovanje mednarod« nih pogodb, samoodločbe narodov in enakopravnosti.
Po odgovori] Sovjetske zveze in po objavi zgoraj omenjenih izjav, je vpraša* nje Trsta tam, kjer je bilo pred objavo tristranskega predloga o priključitvi Svo* bodnega tržaškega ozemlja k Italiji. Formalno se res ni ničesar spremenilo, praktič* no pa marsikaj. Če namreč podrobno pogledamo v tr* žaško politično življenje, moramo na žalost ugotovi* ti, da se je sožitje med obe*
ma narodoma, ki živita na tem področju, pa tudi med zastopniki različnih stran* karskih ideologij, močno poslabšalo po nepremišlje* nem predlogu velesil. Saj so opirali svoj predlog baš na nemožnost mirnega sožitja med narodi in ideologijami področja, kar so uradno priznali. Nerazrešljiva u* ganka je, kako so si za'miš* Ijali ureditev teh trenj so* cialnega in narodnega zna* čaja v sklopu italijanske re* publike? Ali morda po fa* šistiČnem vzorcu, Odrekati pravico do enakopravnosti vsem Slovencem in Hrva* tom! Zdaj ko so vsaj delno dosegli svoj cilj, si lahko mane j o roke in se radujejo nad svojim načrtom. Go* spodje, demokracija pa s tem ni pridobila! Napravili ste le uslugo šovinistom iz skrajne levice in desnice: komunistom in fašistom. U* metno ustvarjanje takega nemogočega položaja, ki je zgrajen na razpihovanju na* rodne in ideološke nestrp* nosti, pa ni nikak uspeh, še najmanj pa uspeh demo* kratskih načel. To je popol* noma negativen uspeh, ki se bo bridko maščeval! Temu pravimo tudi: zidanje na pesek.
Zavezniška vojaška u* prava bi morala delovati nepristransko v korist vse* ga prebivalstva področja, ki ga ima v svoji upravi. Ustvarila je in povečala so* vraštvo in antagonizem. Do skrajnosti je razvila itali* janski šovinizem.
Kakor koli že gledamo na dogodke preteklih dni, ne moremo nikakor dobiti1 trd* nega oprijema za demokra* tična načela, v katera veru* jemo in za katera se dosled* no borimo. To ne služi stvari demokracije in svo* bode, pa tudi ne stvari miru in pomirjenja na tem izpo* stavljenem ozemlju Evrope.
POLITIČNI OBZORNIK
Angleščina za Slovence
Rad. postaja Trst II., ki qj}daja na valovni dolžini 203.6 m, je v torek otvorila približno 3 mesečni tečaj angleščine. Oddaje so vsak torek in petek od 19. ure do 19.15. Za lažje razumevanje tečaja je izdala poleg tega učni priporno* ček, ki ga lahko osebno dvigne ali naroči po pošti pri; A. I. S. Reading Room, Trsit, ulica Tren* to 2.
Po italijanskih volitvah
Londonski tednik Spek* tator piše v svojem komen* tarju o italijanskih volit* vah, da je »najznačilnejši dogodek narodne sodbe po* lom poizkusov Togliattija in Nennija, da bi obdržala pod ‘Svojim vplivom mase velikih industrijskih cen* trov kot sta Milan in Ve* rona«.
Časopis nadaljuje:
»Nedvomno bo demo* kratski blok imel močno večino, ki bo lahko onemogočila vse ustavne poizkuse, potisniti Italijo z demokra* tične poti, ki jo je tako odločno izbrala.
Toda največjega zaskr* bljenja ne povzročajo u* stavni poizkusi. Splošno znano je, da postanejo ko* munisti najbolj nevarni ravno ob porazu ali pa ob nevarnosti poraza. Prepri« Čanje, da ne morejo zmaga* ti z razlogi bi lahko zavedlo komuniste, da sežejo po orožju. Opogumili bi jih lahko iz inozemstva, toda materialno pomoč bi težko dobili in brez te pomoči ne bi mogli spraviti resno v zadrego budne vlade.
Italijanska zmaga pome* ni tudi znaten napredek v konsolidaciji zahodne Ev* rope, ki edino lahko od* strani nevarnost komuniz* ma. Od te zmage bo imela korist tudi Francija, ki je v prisrčnih odnošajih z Italijo; vsi francoski demo* krati so sledili z veliko bo* jaznijo italijanski volivni kampaniji. Ta zmaga bo istočasno pobuda za za* hodno Nemčijo in Avstrijo in povod za zadoščenje v Združenih državah, ker jamči ameriškim davkopla* čevalcem, da bodo žrtve, ki so združene z izvedbo Mar* shallovega načrta, dejansko dovedle do politične stab’* lizacije in gospodarskega zboljšanja Evrope.
Ustanovitev nemške vlade
Razgovori, o odnošajih med zavezniki in zahodno Nemičijo so dospeli do od* ločilnega trenutka. V Lon* donu se je sestala konferen* ca zahodnih sil, ki naj naj* de obliko vlade za zahodna področja Nemčije in ustva* ri mehanizem, ki bi jamčil uspešno sodelovanje.
To je potrebno, da se bo zahodna Nemčija lahko pol* no udeležila obnove Evrope to stran železne zavese. Za* hodna Evropa in Združene države morajo skrbeti, da bodo zahodna področja Nemčije gospodarsko oz* dravela, ker le na ta način bodo lahko izpolnila svojo nalogo v evropskem gospo* darstvu. Z drugimi beseda* mi se to pravi, da mora Za* hod skrbeti za gospodarsko obnovo Nemčije.
Dogodki zadnjih tednov pa so dokazali, da je taka obnova nemogoča brez u* stanovitve nemške vlade. Nemška vlada pa bi morala ščititi koristi Nemčije, kar bi jo lahko tudi dovedlo v nasprotje s kakšno zahod* no silo.
To je težko vprašanje. Nobeno pravilo ga ne mo* re rešiti, temveč le stalna budnost in ozko sodelova* nje med zavezniki
Proti komunističnim režimom v vzhodni Evropi
Ameriški tisk poroča, da so politični voditelji vzhod* ne Evrope, ki živijo v pre* gnamstvu, prosili Varnost* ni svet, naj razišče zadevo o sovjetskem »napadu« na Bolgarijo, Madžarsko, Ju* goslavijo, Romunijo, Polj*
sko in Albanijo. Spomenico sta osebno izročila članom Varnostnega sveta bivši poljski ministrski predsed* nik Stanislav Mikolajczyck in glavni tajnik bolgarske agrarne stranke dr. Dimi* trov. Ta spomenica pa ni* ma uradnega značaja, do* kler je ne podpre kaka država, ki je članica Zdru* ženih narodov. Poročajo pa že, da bo zastopnik države Cile Herman Santa Kruz naprosil Varnostni svet, naj preuči pričevanje pregna* nih političnih voditeljev v zvezi z obtožbo proti sov* jetskemu vmešavanju na Češkoslovaškem.
Omenjeni politični vodite* Iji pravijo v svoji , sporne* nici, da so se sovjeti na Če* škoslovaškemi poslužili na'* čina podjarmljenja države in zavzetja oblasti, katerega so že prej izdelali pri svojih izkušnjah v drugih državah vzhodne Evrope.
Podpisniki te spomenice trdijo, da takšno sovjetsko delovanje namerno ter traj* no krši listino Združenih narodov. Da bi mednarodna kmetska zveza podprla svojo zahtevo, da mora Varnostni svet izvesti pre* iskavo o napadalnem dej a* nju Sovjetske zveze proti omenjenim državam je na* vedla .5 točk: 1) komuni* stične stranke v Evropi so agenture Sovjetske zveze in aktivno delujejo za dosego spremembe političnega sta* nja v Evropi. 2) Sovjetski diplomatski predstavniki se vmešavajo v politične zade* ve evropskih držav. 3) Sov* jetom podrejene lutkovne vlade se držijo na oblasti s terorjem politične policije. 4) Sovjetska zveza je areti* rala in poslala v svoje zapo* re veliko število državi ja* nov iz vzhodne Evrope. 5) Pogodbe, ki jih sklepa Sov* jetska zveza z državami vzhodne Evrope so del sov* jetskih agresivnih načrtov ter ogrožajo mir.
Vsi člani osrednjega od* bora mednarodne kmetske zveze — 6 po številu — so izjavili, da so pripravljeni nastopiti kot priče pred Varnostnim svetom. Ti čla* ni so Dimitrov, Mikolaj* ezvek, predsednik hrvatske kmetske stranke dr. Vladko Maček, predsednik madžar* ske kmetske stranke Ferenz Nagy, zastopnik romunske narodne kmetske stranke Grigore Buzesti in predsed* nik zemljoradniške stranke dr. Milan Gavrilovič, Spo* menica navaja imena 29 drugih ljudi iz vzhodne Ev* rope, ki imajo iz prve roke poročila o tamkajšnjih raz« merah in ki so pripravljeni nastopiti kot priče pred Varnostnim svetom. Ome* njena spomenica je že dru* ga pritožba mednarodne kmetske zveze proti Sovjet* ski zvezi naslovljena na Združene narode. Prvo pri* tožbo so vložili vzhodno* evropski politični voditelji konec lanskega leta, ko ie zasedala Glavna skupščina Združenih narodov.
Poročila morajo imeti svobodno pot po svetu
»Lousville Courier Jour* nal« piše: Resnica je moč Združenih držav v besedni vojni ali v mirovni molitvi. Medsebojno razumevanje drobi stene nezaupanja in predira železno zaveso, s katero je totalitarizem za* gradil vse svoje narode. Če bi Američani mogli pritis* niti na čudodelni gumb ter dopovedati Evropejcem in Azijccm to, kar mi mislimo, potem ne bi bilo nikake ne*
varnosti za vojno. Rusi, Če* hi, Kitajci, Grki Poljaki ter vsi ostali bi tedaj vedeli, kaj si v Združenih državah želimo. Vedeli bi, da si v Združenih državah ne želi* mo vojne in da nočemo do* pustiti nikakih napadov. Vedeli bi, da želimo nuditi svetu možnost za obnovo, da želimo, da bi mogli ljud* je brez bojazni uživati svo* je pravice, želimo, da bi na svetu zavladal mir, katere* ga nihče ne bi mogel zrušiti.
V	resnici pa nimamo takega čudodelnega gumba, da bi mogli svetu dopovedati na* še želje, imamo pa kratko* valovne radijske postaje. To postajo dnevno uporab* Ija zunanje ministrstvo za svoj informativni program. Poročila, ki jih daje »Glas Amerike« tujim državam, morajo biti resnična. Poslu* šalci se morajo prepričati in priznati, da so ta poročila resnična, nepotvorjena, toč* na in popolna.
»Posebni veleposlanik" za Evropo
Senatni odbor za odnosa* je s tujino je soglasno odo* bril imenovanje bivšega tr* govinskega ministra W. Averella Harrimana za posebnega veleposlanika Združenih držav v Evropi, ki ima nalog upravljati ev* ropski obnovitveni načrt. Senat bo odobril imenova* nje, kot predvidevajo, prve dni prihodnjega tedna.
Ameriški tisk odobrava imenovanje dosedanjega tr* govinskega ministra Ave* rella Harrimana za poseb* nega ameriškega veleposla* nika v Evropi. Tisk poudar* ja posebne Harrimanove u* sposobljenosti za ta polo* žaj, ker je bil svoječasno veleposlanik v Londonu in v Moskvi in je v veliki me* ri sodeloval pri pripravlja* nju ameriškega prograima za podpore. Mnogo listov tudi poudarja željo, da bo= sta Harriman in ameriški upravnik za gospodarsko sodelovanje Hoffman tesno sodelovala v bodoče, kakor sta doslej.
Bidault o položaju
Dne 25. aprila je franco* ski zunanji minister Bidault govoril na kongresu franco* ske republikanske stranke. Pozval je vse francoske po* litične stranke k čim večji edinosti. »Stranke — je re* kel Bidault — niso vse v dr* žavi. toda ni si mogoče za* mišljati demokracije brez strank. To smo videli v dru* gih državah, kjer je prene* hanju strank sledilo prene* hanje svobode.« Bidault je zato mnenja, da bi moralo priti do sprave med stran* kami, ki so sporazumne vsaj v osnovnih načelih.
Jugoslovanski proračun
Namestnik jugoslovan* skega obrambnega ministra general Gošnjak je na seji obeh zbornic objavil bilan* co vojnega ministrstva, ki znaša 16 milijard in pol di* narjev, kar tvori 13,2 od* stotka državnega prora* čuna.
V	obrazložtvi proračuna je Gošnjak izjavil: »Sovraž* nik nam pošilja preko seve* ro * zahodnih meja v državo saboterje in teroriste. Zato rabi Jugoslavija močno in moderno armado, da bo lahko kos mednarodnemu položaju.« Dejal je, da je anglo*ameriško vmešavanje
v	Grčiji povzročilo, da mo* ra ostati Jugoslavija v stal* ni pripravljenosti. Tudi an* glo * ameriška politika v Ita* liji — je dejal Gošnjak — je naperjena v glavnem proti Jugoslaviji.
Leto II. - btev. 18
DEMOKRACIJA
Stran 3.
PO VOLITVAH
Upravičeno lahko trdimo, da pomenijo državne volitve v Italiji važno razvojno točko za našo slo« vensko manjšino. Tudi mnogi po* steni italijanski možje priznavajo, da so komunisti izvajali največji pritisk na slovenske volivce in da so kljub temu slovenski volivci zadovoljivo glasovali proti komu* nistom.
Tako priznanje odgovarja resni* ci, kajti vedeti je treba, da niso imeli slovenski volivci prilike sli* šati niti enega slovenskega, na de* želj pa niti italijanskega, protiko* munističnega govora. Časopis ima sicer svoj dober učinek, toda ni* koli takega kot živa beseda z možnostjo ugovora in tolmačenja.
Koliko velja in zaleže živa be* seda na političnem shodu priča dejstvo, da je Vrh sv. Mihada, kjer je SDZ priredila že, davno pred volitvami shod 3 debato, gla* soval, kakor Vrhovci trdijo 90°/o proti komunistom. V absolutni večini niso Slovenci glasovali, za komuniste, ker so v mestih skoro kompaktno odrekli glas komuni* stom, po vaseh pa, kjer je bil pri* tisk zelo hud (in kjer so tudi z vi* jače igrale svojo vlogo, beležijo komunisti večino. Toda poglejmo Števerjan: 55°/o za komuniste in 45°/o proti; Sovodnje, Vrh z Do* lom in Gabrdje 837 glasov za ko« muniste in 415 proti; Štandrež 727 glasov komunistom in 674 neko* munistom.
Ali so te večine za komuniste zadovoljive, če pomislimo, da slo* venski volivci hiso imeli protiko* munističmih slovenskih volivnih shodov?
Slovenski volivci so vrgli zad* nje tri dni pred volitvami sloven* -ske protikomunistične lepake sa* mo po nekaterih vaseh. V Štan* drežu jih ni bilo, ker so »tovariši«
stražili noč in 'dan; v Sovodnjah istotako; v Števerjanu pa so vse lepake »tovariši« raztrgali in stav* be pomazali. Žugali so tudi zelo hudo, obljubljali najemnikom zfem« ljo in spremljali zlasti stare vo* livce in volivke na volišče ter jim do zadnjega zabičevali, naj prečr* tajo lik Garibaldija na glasovnici. V Števerjanu so obljubljali lju* dem, da bodo oni, komunisti, pla* čali ves davek, ki ga mešajo kmet* je letos plačati.
Končno je izid volitev pokazal, da je slovenski kandidat na ko* munistični listi dobil le 4.149 prt* ferenčnih glasov. 'To pa zato, ker so imeli pravi komunisti tajno po* velje, naj dajo preferenčni glas le pravim komunistom, čeravno so javno sklenili, naj ga dajo dr. Alermolji. Dr. Mermolja je za ko* muniste le sopotnik, zato so ko* munisti poskrbeli, da so bili izvo* Ijeni le pravil komunisti:	Prato«
longo, Beltrame in Bettiol, ki so dobili 29.174 odnosno 32.231 in 24.058 preferenčnih glasov.
V	našem okrožju je izvoljenih devet poslancev demokristjanov, trije komunisti in dva socialista Saragatovca. Štirje senatorji de* makristjani, en socialist Saragato* vec in en komunist. ‘Značilno je, da ima Goriška radi računskih kombinacij, dva poslanca in ene,ga senatorja komuniste, vse druge stranket paj samo enega poslanca in sicer demokristjana.
Dolžnost nas veže, da priznamo slovenskim volivcem čast, ki jim gre, ker so *s svojim pravilnim za* držanjem v najtežjih okoliščinah, pokazali, da se znajo tudi sami orientirati. Za naprej pa bodo še bolj korajžni in se bodo otresli strahu, ki ga je komunizem nagr* madil. Slov. dem. zveza si odpira široko polje političnega, socialne* ga in kulturnega, dela.
DVA TEŽKA INCIDENTA NA NEJI
Na Ravnah pri Livku pod Ma* tajurjem so Titove obmejne stra* že v podeljek 26. it. m. ob 10. uri zjutraj streljale na -italijansko pa* truljo in ubile enega vojaka, tri pa ranile. Truplo ubitega vojaka Titove straže niso hotele izročiti. Bi ga pa izročili proti pismeni iz* javi, da je ipadel na jugoslovan« skem ozemlju. Gre namreč za sporno točko. V četrtek 27. t. m. se je podala na kraj incidenta mešana	italijansko* jugoslovanska
razmejitvena komisija, da preišče zadevo. Istega dne, v ponedeljek
26.	t. m., je Titova obmejna stra* ža na Koroškem, na prelazu Lju* belj, streljala na skupino treh Angležev, dva častnika in ženo enega od dveh ter ubila poročni« ka Burkesja, njegovo ženo in po*, ročnika Marlc\va pa odpeljala v i Jugoslavijo. Tudi v tem primeru i niso Titove oblasti še izročile trupla ubitega poročnika ,in vrnile interniranca. In tudi v tem prime* iu trdijo, da se je skupina, Angle* žev nahajala na jugoslovanskem ozemlju. Tudi če je trditev Tito*
vi	h oblasti resnična, da sta se namreč italijanska patrulja in skupina Angležev nahajali na ju* goslovanskem ozemlju, 'moramo oba dogodka najstrožje obsoditi. Ni dovoljeno streljati kar tako, na mrzlo kri, niti na vojake niti na civiliste za navadno prckora* oenje meje, ki je jbilo na vsak na* čin izvršeno pomotoma.
Na drugi strani pa je gotovo, da obmejne straže ne streljajo, če niso dobile takega ukaza od zgo* raj.
Smrtni incidenti na meji odjek* nejo v svetu zelo neprijetno. In svet obsoja take dogodke. Mi ve* mo in trdimo, da se taki težki incidenti niso dogajali na jugoslo* vanski meji pred Titovim reži* mom, zato pripisujemo vso kriv* do sedanjemu komunističnemu rc* žimu, ki se z narodom nikakor tne istoveti. Najstrožje obsojamo te* roristični režim, ki se ne izvaja samo nad jugoslovanskim naro* dom, ampak tudi proti sosednjim državam na meji za vsak malen* kosten prestopek. In celo proti zaveznikom. Slovani smo vselej
poznali in gojili gostoljubljc, bili ponosni na Dušanov zakonik, ki je pravila gostoljublja uzakonil, tako da nas je tudi v tem oziru ves svet cen,'l in spoštoval. Niti v dobi divje krvne osvete se niso Slovani pregrešili proti pravilom gostoljubja. Pravilo velja od pam* tiveka, da vlada med vojaki na meji, v času miru, medsebojno spoštovanje in razmerje dobrih in prijaznih sosedov. Vojaki niso kritfi, in v času miru ne odgovar* ja jo z glavo za morebitno zmoto malenkostnega pomena. Bolj je narod ponosen, srečen in vesel, da Angleži občudujejo slovensko zemljo in naravo ini. jo radi obi* skujejo, kot pa da užaloščeni be* žijo proč od nje. Bolj je narod za* dovoljen, da vlada med italijan* skimi im jugoslovanskimi vojaki na meji razumevanje in medseboj* 110 spoštovanje, kot |pa da| za vsa* ko malenkost padajo mlada živ* Ijenja.
Toda komunizem miru in razu* mevanja med državami in narodi ne mara. Razumevanja med naro* di pa komunizem ne bo preprečil, zlasti ne, ker jugoslovanski narodi obsojajo njegovo slabo ravnanje in zavračajo njegovo krivično po* četje.
V	petek 30. t. m. je bila ina Ravnah nad Livkom mešana ita* lijansko*jugoslovanska komisija, ki je preučila, kako je prišlo do ža* lostenga dogodka 26. t. m.
Iz Slovenije
Kdor laže...
V	svojem bobnečem-go« voru o državnem, proračunu je minister Kidrič povedal da je FLRJ dosegla v pre* hrani življenjski standard 102,28 % v primeri s 100 v letu 1939. Če računamo k prehrani propagandno kr* mo, bi tej številki verjeli; ker pa vemo, da ljudje še koruze nimajo in da dobe* sedno stradajo, vemo, da je vse to laž. Matere so nas učile: Kdor laže, ta krade; in kdor krade, pod vešala pade!
Svoboda dela
Pred zakonodajnim odbo* rom Zveznega sveta in Sve* ta narodov leži osnutek sprememb in dopolnitev k zakonu o državnih usluž* bencih. Po tem osnutku u* službencu ni več mogoče odpovedati službe; na od* poved mora namreč pristati oblast. Za samovoljno za* pustitev službe, za katero je bila~do sedaj predvidena sankcija odpustitev, so pa uvedli disciplinske kazni. Z uveljavljenjem tega zakona bo ukinjena v Jugoslaviji ena temeljnih svoboščin — svoboda dela.
Pametni starši
»Slovenski poročevalec« se pritožuje, da je v.Lenda*
vi	še precej staršev, ki ne puste svojih otrok na mla* dinske sestanke.
C K K P J
Centralni komitet komu« nistične partije Jugoslavije ali manj zamudno: CKKPJ je izdal za prvi maj 153 pa« rol ali manj učeno gesel. Ta gesla naj delovno ljudstvo ponavlja samo pri sebi ali pa v zboru, in to tako, da eden vpraša, zbor pa odgo« varja. Na prmer: Kdo naj živi? Tovariši: Tito naj ži« vi! Ali pa: S kom pometa« mo? Z vohuni, špijoni in saboterji pometamo! Neka« tera od teh gesel so navdu* šujoča, druga grozeča. Na primer: Ljubimo svojo ar« mado, kakor jo ljubi tova« riš Tito! Živela herojska borba kitajskega ljudstva! Živeli graditelji avtomobil* ske ceste! Ali pa: Za vohu* ne in izdajalce ni, mesta v naši sredi, v enotnem kolek* tivu! Delajmo, kakor da bo sto let mir, toda pripravljaj* mo se, kakor da bo vojna jutri!
Znati je treba
Ker je zadrugi v Ormožu zmanjkalo bonov po 10 di« nar jev, je morala prenehati z nakupom jajc. Zadrugarji pa so le našli pot iz zagate. Ker so bili na razpolago le boni po 100 dinarjev, so razglasili kmečkemu ljud* stvu, da kupujejo le po 83 jajc skupaj, kar velja 100 dinarjev. Ne kupujejo več, ne kupujejo manj, le 83 jajc, ali 166 jajc, ali 249 ,ajc in tako dalje.
SLOVENCI V ARGENTINI
Poročali smo že, da je na po« budo beguncev, ki so v zadnjih mesecih preteklega leta dospeli v Argentino, začel z novim letom izhajati v Buenos Airesu štiri* najstdnevnik »Svobodna Sloveni* ja«. V svoji številki od 15. marca poroča ta list, da so si Slovenci v Buenos Airesu ustanovili dru« štvo, ki se imenuje »Društvo Slo* vencev«. Novo društvo ima že svoje prostore, ki so bili blago« slovljeni v nedeljo 7. marca ob navzočnosti velikega števila naših rojakov, ki so se zbrali iz vseh
predelov argentinske prestolice. S svojo prisotnostjo so podpričali, kako zares so si želeli imeti sre* dišče, kjer se bodo združevali in shajali in se še naprej v skupnih prizadevanjih krepili v načelih, ki so jih gnala v tujino. Društvene prostore je blagoslovil g. Janes Hladnik, katerega je še pred voj* no (poslala v Argentino jugoslo* vanska vlada, da bi bil v pomoč jugoslovanskim izseljencem. Pred* sednik novega društva je dr. Miloš Starc, bivši narodni poslanec v Ljubljani.
Veselje do dela peša
Minister Lidija Šentjurc je govorila, da veselje do prostovoljnega dela močno peša. Lidija pove: na en di* nar kredita je bila leta 1945 ustvarjena s prostovoljnim delom vrednost petih di* nar jev, leta 1947 pa le treh dinarjev.
Tudi »Messaggero Vene* to« od 29. aprila se sporni* nja »Demokracije«. To pot se je užalil zaradi članka o tako zvanem tržaškem ple* biscitu in pravi, da so Slo* venci »nasprotni italijan* skim koristim«. Izpadov proti Slovencem seveda ne manjka.
N a j p r v o opozorimo »Messaggero Veneto«, da je nekoč pisal, da pozna vse jezike, samo slovenskega ne! Tudi na to je revež po* zabil! Ker pa se vidi, da je šele pri začetnici, mu mora* mo popraviti, da se »Demo* kracija« piše s »c«, ne pa s »t«.
V	stvari kot taki pa mo* ramo ugotoviti, da je čla* nek o tako zvanem trža* škem plebiscitu precej po* manj kij iv, ker prihaja v na* še uredništvo sedaj mnogo pisem naših čitateljev, ki nam nudijo neizpodbitne dokaze, da imajo prav, ko trdijo, da je plebiscit kot tak brez vsake podlage in umetno prirejen. Tako nam piše Hrvat g. A. M. 28. apri* la: »Kako se je vršil plebi* scit: »voto«? Brez vsakega legalnega popisa in kontro* le. Da potrdim Vaše izjave v omenjenem članku (glej »Demokracijo« od 23. t. m. op. ur.J) Vam dokumentiram z dejstvom, da sem imel priliko razgovarjati se s človekom;, ki je sam dal 18 (osemnajst) podpisov. Istran .je.
Zopet drugi nam zatrju* jejo, da so podpise pobirali tudi pri beguncih iz Istre, kateri so podpisovali za so* rodnike, ki so v Jugoslaviji. Na papirjih za plebiscit je bilo natiskano, da gre za Julijsko krajino, ne pa za Trst. V tem slučaju je šte* vilo 195.000 podpisov še bolj zgrešeno kot za Trst sam, ker je vsakemu znano (ra* zen morda, piscem v »Mes* saggero Veneto«), da so v Julijski krajini presegali Slovani z znatnim številom Italijane.
Mi branimo čast in pra* vice Slovanov na STO, ker zagovarjamo njihove kori* sti. Mi ne bomo molčali in dovoljevali, da se bodo po* navijali kar tjavdan D’An* nunzijevi plebisciti na Reki, kjer jih je po svoje izvedel enajst ali celo trinajst.
Kako pa ne bi želeli biti svobodni na Svobodnem tr* žaškem ozemlju, ko vidimo, kako težka usoda bi nas za* dela, če bi prišli zopet pod oblast politike, ki jo zasto* pajo ■fti zagovarjajo »Mcs* saggero Veneto« in njegovi sovrstniki.
Težko zvenijo temu listu naše trditve, da v Titovini preganjajo nekomuniste i* talij anske, še bolj pa slo* venske narodnosti, ne pa Italijane zaradi njihove na* rodnosti! Vemo, da »Mes* saggero Veneto« tega ne bi rad vedel. Saj smo mi že večkrat ugotovili, da bi Ita« lijani njegove vrste' radi vrgli na breme Slovanov odgovornost za delo komu« n isto v. V tem oziru vržemo mi na italijanski narod od* govornost za kruto in divja* ško početje fašistov napram slovanskim narodom. S to razliko, da se Slovani krče* vito upirajo komunizmju,
KRIZA ZAHODA
Londonski dnevnik »I imes« v zelo dolgem članku razpravlja o globljih vprašanjih in o krščanskih vred* notah, za katere gre danes, ko doživljamo »krizo za* hoda«. Na široko je razširjeno mnenje, da je današnja socialna kriza zahodne Evrope tako globoka, kot je je bila globoka kriza grške djužbe v četrtem stoletju pr. Kr.
Krščanske cerkve, oziroma njihovi zastopniki, ki so se te dni zbrali v Albert Hallu v Londonu, da bi kot zastopniki krščanske skupnosti podprli idejo zahodno* evropske zveze, bodo imeli priložnost podati diagnozo omenjene krize. Bistveni značaj te krize je notranji, ne zunanji. Kominforma in politbiro nista vzrok za duhovno stisko, v katero je zašla zahodna Evropa. Ta notranja kriza, ki jo danes doživlja zahodna Evropa, izpostavlja zahodno Evropo nevarnosti, da se zastrupi z religijo komunizma. Zato ni dovolj, da Evropa obto* žuje komunizem, ko se rušijo njeni nasipi in se majejo njeni temelji. Njena prva naloga je, da obnovi ter okrepi svoje notranje temelje. V dobi medenih tednov med Sovjetsko zvezo in zahodom si je zahod delal ve* liko utvar glede dvoličnega uporabljanja besede »de« mokracija«. Podobna dvoličnost je nastala v uporabi besed »zahodne vrednote« ali demokratski način živ* ljenja«.
»Times« nato preide od razmotrivanja evropske tradicije na današnje dogodke in pravi: »Tragedija italijanskega socializma je v tem, da Nermi noče ali ne more uvideti tega, kar sta uvidela Saragat in Silone, to je, da italijanski socializem nima bodočnosti, razen v sodelovanju s krščanskimi demokrati, pa naj zahte« vajo besedni protesti ali protiklerikalne pogodbe kar koli. Francoski in nizozemski socialisti vedo, da je nji* hova usoda povezana z usodo krščanskih strank. Pre« pričani so, da je mnenje, da bi mogla socialna demo* kracija s svojimi lastnimi silami jamčiti politično bo* dočnost zahodne Evrope prav tako zgrešeno in neprak« tično, kakor mnenje, da bi mogle zahodnoevropske krščanske stranke z lastnimi silami braniti zahodne vrednote s strojnicami proti delavcem. Priznati mora* mo, da bodo britanski socialisti in konservativci, ev* ropski socialni demokrati in krščanski demokrati ali skupno obstali ali skupno propadli.
Krize ne bo mlogoče premagati zgolj s političnimi pakti, koalicijami ali z močno zahodnoevropsko zvezo, ki bi sodelovala z Združenimi državami. Taka politika bi pač mogla rešiti vprašanje političnih odnošajev s Sovjetsko zvezo, ne bi pa mogla sama po sebi ozdraviti bolezni, ki je več kot zgolj politično*gospodarsko na* sprotje. Ruski filozof Nikolaj Berdjajev, ki je pred kratkim umrl v Parizu, je na koncu svojega življenja napisal globoko in preroško študijo o izvorih ruskega komunizma, in rekel: »Danes je krščanstvo ponovno poklicano, da ščiti človeka pred sužnjostjo starih koz* mičnih in novih tehničnih sil. To more storiti le po* mlajeno krščanstvo, ki bo zvesto svojemu preroškemu duhu in se bo usmerilo h kraljestvu božjemu.«
Na splošno prevladuje občutek, da v zahodni Evropi še živi krščansko izročilo, čeprav morda prihaja do izraza na posveten način, to je v veri v poštenost, dostojnost, socialno pravičnost ali v prepričanju, da posamieznik ne živi zgolj zato, da bi služil državi in v prepričanju, da o mišljenju in delovanju ne odločajo popolnoma le materialne gospodarske sile. Mnogi, ki sicer odklanjajo teologijo, vendar priznavajo moralo, ki izhaja iz krščanske teologije. Krščanske cerkve nu* dijo za 'reševanje sedanjih težav pripomočke, katerih noben praktičen državnik ne more prezreti. Razne po* litične ideologije zahodne Evrope so močno izčrpale vire svoje politike. Vlade zahodne Evrope ne morejo zgolj z zunanjimi sredstvi siliti svojih podanikov k disciplini, ki je potrebna za obnovo. Če bi tako ravnale, bi zašle v totalitarizem. Z izjemo zelo ozkega okvira ne morejo dvigniti ljudi k potrebnemu gospodarskemu naporu, ker nimajo primernih sredstev, s katermi bi lahko poplačale izredno nadarjenost in napor. Le splošna in doslej nepoznana samodisciplina lahko reši zahodno Evropo. Vse to pa predpostavlja sodelovanje med kristjani in drugimi dobrimi Evropejci. Vsak kristjan pripada k svoji cerkvi, toda v interesu sodelo* vanja je treba pozabiti na notranje razlike, ki zatem* njujejo in motijo sodelovanje.
kar pričajo nešteti procesi v Jugoslaviji s smrtnimi ob* sodbami, medtem ko so bili italijanski trgi polni naroda, ko j ko je radio napovedo* val Mussolinijeve šarlatan* ske govorance. In ali želi »Messaggero Veneto« da ga spomnimo, kako so ita« lijanski dijaki meseca maja 1940. stavkali in na pohodih po ulicah izlivaH žolč proti Angležem in Amerikancem ter kričali: : »Vogliamo la guerra contro 1’ Inghilterra e T America.«
Na vse to je »Messagge* ro Veneto« pozabil. Mi pa ne. Mi smo tu, da povemo tudi Angležem in Ameri* kancem vso resnico, zlasti dejstvo, da »Messaggero Veneto« in njegovi sovrst* niki niti od daleč ne želijo uspešnega boja proti komu* nizmu in njegovo likvidaci* jo. Razumljivo, saj smo že
povedali enkrat: »jeguljasta, politika«. Če bi komunizma ne bilo, bi Amerikanci ne pošiljali kruha in premoga, in tudi Marshallovega načr« ta ne bi bilo...
Treba molzti, dokler je čas, ker potem, pravi »Mes* saggero Veneto«, »bomo imeli opraviti z ljudmi kot so pri »Demokraciji«: beli Slovani.«
Končno zaupno povemo ljudem okoli »Messaggero Veneto«, da smo imeli in imamo vsak dan priliko sli* šati tudi ugledne italijanske tržaške meščane, ki mislijo trezno in resno. Tudi oni so mnenja, da mora Trst osta* ti svobodno ozemlje. Poleg tega so volitve odkrile, da leži v nedrjih Italije osem milijbnov italo*komunistov. Tu glej in opazuj nevar* nost, »Messaggero Veneto«, ne pa pri Slovencih.
\
ZANIMIVOSTI
Mednarodna socialistična konferenca
Na mednarodni sociali* stični konferenci v Parizu so soglasno sprejeli nasled* njo resolucijo: »Zastopniki evropskih socialističnih strank, ki so se zbrali z na* menom, da bi vzporedili
tajnih komunističnih organizacij v Južni Ameriki«. Iz dokumentov je razvidno, da iso komunisti or* ganizirali podrobni načrt za prido* bivanje delavcev h komunistični 1 ideji v rudnikih čilskega solitra na področju Antofagaste.
Kako je v sovjetski Nemčiji
Poročilo ameriške vojaške upra* ve v Nemčiji pravi, da je v zad*
tudi velike skupine oseb, ki želijo obiskati sorodnike in zaradi dol* goveznosti sovjetske birokracije ne morejo čakati na dovoljenja.
Srebrna poroka angleške kraljeve dvojice
Dne 26. aprila so v Veliki Bri* taniji proslavili srebrno poroko kraljeve dvojice. Ministrski pred* sednik Attlee je v svojem slav*
svoje delo za evropsko jetskega področja 146 tisoč Nem* združitev, izjavljajo, da je cev. Vsi ti begunci-so nrekoračili
njih 15. mesecih pribežalo iz sov* nostnem govoru v spodnji zbor*
nici izrazil upanje, da bo-lahko
v združeni in svobodni Ev* ropi prvi predpogoj za združenje vsega sveta. V tem okviru je mogoče prej doseči mir in vse druge go* spodarske, socialne, politič* ne in kulturne cilje delavcev evropskih držav.«
Koferenca je nadalje sklenila, da bodo ustanovili v Parizu stalno organizacijo socialističnih strank z nalo* go, da preuči vse možnosti za ustanovitev Združenih evropskih držav. Naloga te organizacije bo:
1) da bo poročala vsem evropskim socialističnim strankam o vseh delih in pobudah, ki se tičejo gospo* darske in politične združit* ve Evrope:
2) da ustanovi stalno or* ganizacijo socialističnih strank, ki so pristale na Marshallov načrt ali na bruseljsko pogodbo; ta or* ganizacija naj bi preučila izvedbo Marshallovega na* črta ter vzporedila vsa so* cialistična gibanja v pravcu evropske združitve.
> 4rjU(»4-ft
Sovjetsko zlato v Ameriki
Trgovinsko ministrstvo v Washingtonu je objavilo, da je Sovjetska zveza ne* davno od svojega depozita pri newvorški federalni ban* ki odtegnila zlata za 4,490.910 dolarjev.
To je prvi dvig, ki ga je Sovjetska zveza izvršila po
mejo brez dovoljenja sovjetskih oblasti in so prišli na ameriško področje pc, hrano. 14. tisočem beguncev je ameriška policija sta* vila vprašanje, zakaj so ilegalno prešli mejo in od tega jih je od* govorilo 5 tisoč, da so sestradani.
Uradni statistični podatki doka* zujejo, da je bil dotok Nemcev iz sovjetskega ozemlja najmočnejši
v septembru 1947. Ameriški krogi j social-d»mokrati 736 tisoč in 630 sedežev;
demokristjani . 600 tisoč in 517 sedežev; liberalci.... 541 tisoč in 395 sedežev; komunisti . . .162 tisoč in 99 sedežev; narod, demokrati 70 tisoč in 56 sedežev; stranka delavcev 15 tisoč in 9 sedežev; druge stranke . 26 tisoč in 23 sedežev Nekomunistične stranke so po teh
kraljeva dvojica proslavila svojo zlato poroko v svetu, v katerem bo vladal mir in iz katerega bo za vselej izgnana vojna.
Volitve v Nemčiji
Hesenski notranji minister je objavil naslednje izide splošnih občinskih volitev na Hesenskem: Posamezne stranke so prejele naslednje število glasov:
menijo, da je bil takrat dotok be* guiicev zato največji, ker so ba.š takrat popisovali ljudi za obvezno delo in pa zaradi tega, ker je bila žetev slaba. Kmalu nato se je do* tek znižal zaradi zime in pa zara* di poostrenega nadzorstva na me* podatkih prejele 1630 sedežev, ko-ji. Poleg ljudi, ki iščejo hrane, so munisti pa 99 sedežev.
timske Matere	božje.	Dne	13. t.	m. j sloves, ko so se zgrinjale množice	! katerimi zemljevid Julijske krajU
smo	Jo slovesno	sprejeli	med	nas.; iz bližnjih in daljnih krajev. Tudi	j ne, Slovenije, ,slike Cankarja, Prc*
tokrat je bila štivanska cerkev	šema in Gregorčiča. Vse to je
premajhna. Priromalo je veliko	bilo le malo časa na zidu, ker je
število ljudi iz vse devinske de*	sedaj Cankar skupno z Gregorči*
kanije, da pokloni poslovilni po*	čem zaprt v šolski omari, dočim
zdrav čudodelnemu kipu. Sloves*	so zemljevidi kratko malo izginili.
V procesiji smo nesli čudodelni kip skozi razsvetljeno in ovenčano vas v domačo cerkev. Množična je bila udeležba, kljub raznemu raz* diralnemu prigovarjanju m ogab* nim klevetam, ki so jih širile ljud* stvu dobro poznane osebe. Pri okrasitvi cerkve in vasi so ljudje naravnost tekmovali. Kakor v pravljici se je dvigal iznad vasi z žarometi razsvetljen grad. Marši* kdo se je iznenaden zazrl v ne* katera okna, kjer so tudi gorele svečke, dočim bi, po mnenju ljud* stva, bolj pristojala peterokraka rdeča zvezda. Čudimo se tem ne* dosledncžem! Značajni ljudje se tudi v dejanjih ravnajo po svo* jem prepričanju. Hvala Bogu, da je pri nas takih licemerccv le bed* na kopica. Dva dni smo imeli fa* timsko Marijo v naši sredi. Noč in dan so se ljudje vrstili v roma* nju, ne da bi bila niti za trenutek cerkev prazna. 15. zvečer smo pa kip v procesiji spremili v Sesljan. Nato se je fatimska Marija 24. zvečer iz Mavhinj vrnila v Štivan, nekdanjo znamenito božjo pot. Preteklo nedeljo bi bil zgodovinar lahko uvidel nekdanji štivanski
nost se je spremenila v apoteozo. Iz tisočerih ust so se neprenehoma glasile pesmi, ko se je procesija počasi vila proti meji našega ozemlja. Navdušenje je bilo gan* Ijivo. Marsikako oko se je orosilo, ko smo čudodelni kip izročili so* sedni jameljski župniji. Da smo lahko izrazili svoje krščansko pre* pričanje ni bilo treba masovnih se* stankov, naganjanj, groženj in tekanja plačanih agentov. Zdravi čut našega ljudstva je premostil vse zapreke in pokazali smo, kako pojmujemo »svobodno voljo«.
To naj bo- v tolažbo vsem pra* Hm demokratičnim Slovencem, raznim »tovarišem« pa y resen opomin.
„Šopek cvetlični"
Članica tržaške Marijine družbe je izjavila:	»Cvetlični	šopek« je
krasen. Osvežil bo lepe spomine na čase šmarničarskega delovanja v Trtu.
Vesti
Tržaškega
Vesti
Goriškega
Jugoslovani protestirajo
ZVU na an.glo*ameriškem pod* ročju Svob. trž. ozemlja jc izda* la vrsto ukrepov, po katerih je zabranjen dohod na prvomajni* ške manifestacije z drugih pod* ročij, tudi iz področja STO, ki je pod jugoslovansko upravo. ZVU je izdala te odredbe, ker hoče ohraniti red in mir. Jugoslovanska vojaška uprava na Tržaškem o* zemlju jc proti tem ukrepom pro* testirala pri ZVU.	/
Radi orožja
Civilna policija je aretirala 19
Začasna omejitev prometa
Od ene ure dne 27. aprila 1948 so policijski in vojaški oddelki, ki nadzirajo prehod oseb preko mej britaosko»ameriške cone Svobod* nega tržaškega ozemlja, začeli iz*
ne zbirke živil (»Thanksgiving Foot Collection«), Teh 250 ton ži* vil so zbrale katoliške cerkve in šole v Združenih državah za naj* revnejše razrede potrebnih ljudi ter jih bodo tem' ljudem razdelili brez razlike plemena, veroizpovedi ali političnih idej.
Zgradba vodovoda
Sporočamo, da so proglasili raz* lastitev nekaterih teremovj ki leže na tržaški visoki planoti v coni, ki jo upravljajo anglo*ameriške sile, za nujno potrebno in obče* koristno za zgradnjo vodovoda. Načrt za zgradnjo vc^dovoda štv. FTT 241, katerega je izdelal Teh* nični oddelek, je odobrila Zavez* niška vojaška uprava. Ta načrt bodo razstavili pri oddelku za jav* na dela ter pri tehničnem uradu in si ga lahko svobodno ogleda vsakdo, kogar zanima.
Za semenišče
izbruhu vojne.	Sovjetska	letnega Ernesta	Vodopivca in 17
zveza ima V Združenih dr* letnega Demetrija Mikolaja. Vo* žavah zalogo zlata in do* dopivcc je imel na svojem stano* larjev za skupno nad 74 mi* j vanju v ulici Vignetti št. 40 stroj* lijonov dolarjev.	nico in 226 nabojev. Ko jo našla
Izvoz Združenih držav V policija pri Vodopivcu pod poste*
Sovjetsko zvezo je padel iz lio Strojnico, je izjavil, da ni nje* mesečnega povprečja 8°va, pač pa ,od Mikolaja, ki sta*
12,400.000 dolarjev v letu nuic v ulici Servola št. 23.
1947. na okoli 7 milijonov 500.000'v januarju in 5 mili* jonov 200.000 dolarjev v fe* bruarju 1948. Ameriški u* vbz iz Sovjetske zveze pa je za polovico manjši kot vrednost izvoza iz Združe* rtih držav v	Sovjetsko
zvezo	vrsevati začasne	omejitvene ukre*
pe za nadzorstvo prometa. Ta j nepooblaščenim osebam, ukrep je bil potreben radi jasnega namena določenih posameznikov in skupin oseb za izigranje do*
. -1	r j 	ločE, ki jih je izdala Zavezniška
bilo v Londonu množično . .,	,n.D	,
,	i	.	.	,	.i	vojaška uprava 27. marca 1948 gle*
zborovanje, ki je otvonlo , 1	,	.	.a	.	„
i---------------------izgraditev	e Proslave L maja. Izvedem so
koraki, da se preprečijo neprijet* nosti za ohičajne potnike in da se omogoči običajni promet živil in drugega blaga čez mejo. ZVU po* novno opozarja občinstvo, da ne bo dovoljeno nobeni skupini, ki bi prišla izven britansko*ameriške cono vstopiti v to cono, da bi sc udeležila proslav 1. maja. Nadzor* s'tvo cestnega prometa proti bri* tansko*ameriški coni Svobodnega tržaškega področja bo omejeno na stražnice 1, 5. 7, 8, 12. in 15. Vse druge stražnice bodo do nadalj* njega za promet proti coni zaprte.
Na stražnicah *5, 7, 8, 12 in, 15 bo sko akcijo. Zborovanja SO promet proti coni omejen dnevno sc udeležili poglavar angle* ! ocl 5 do 20 ure. Razen tega sc ške cerkve . canterburvški bo vršilo strogo nadzorstvo vseh nadškof, nadalje katoliški potnikov, ki bodo prisgeli na tr* nadškof iz Westminstra ter žaško področje z železnico ali po poglavar protestantske cer*, morju, kve v Angliji.
Pomoč najpotrebnejšim
Povsod rovarijoj
Ameriška katoliška agencija za Poročajo, da so čilske oblasti! vojno podpor;.iško službo javlja, odkrile važne komunistične doku*: prebivalstvu Svobodnega tržaške*: mente, med katerimi je bilo tudi ga ozemlja, da bo preko krajevnih
pisirio naslovljeno na jugoslovan* katoliških organizacij razdelila Redka jc vas, ki bi se ne bila
Za krščansko enotnost
V nedeljo 25. aprila je
kampanjo za mednarodnega življenja na temelju krščanskih načel. Na zborovanju so govorili verski in politični voditelji iz vse zahodne Evrope. Gi* banje ima namen dati po budo kristjanom, da zgra* dijo zahodno zvezo evrop* skih narodov na krščanski podlagi ter da dajo poguma narodom vsega sveta za premaganje sedanjih težav. Imenovano novo gibanje je mednarodnega značaja ter predstavlja splošno krščan*
Odbor za zgraditev seme* nišča v Trstu obvešča ob* činstvo, da bo pobiral ovoje s prispevki samo v tistih cerkvah in na tiste dni, ki so za to določeni. Odbor opozarja občinstvo, naj ne izroča svojih prispevkov
Zavetišče za starčke v Miljah
Z odobritvijo Zavezniške voja* ške uprave je misija Združenih držav za podpore tujini darovala vsoto 60 milijonov za ustanovitev modernega zavetišča za starčke v Miljah. Od te vsote bodo upora* Kili 40 milijonov lir za poravnavo stroškov dela, 20 milijonov lir pa za nakup pohištva in ostale opre* me zavetišča.
Za tržaško okolico
Misija Združenih držav za pod* pore tujini je nakazala vsoto 5 milijonov lir Damskemu klubu 351. ameriškega pehotnega polka, da hi ta klub lahko nadaljeval svoje dobrodelno delo v Zgoniku, Repentabru, Devinu, Nabrežini in na Opčinah. Denar bodo upora* bili za naslednje namene: za 200 plenic 2 milijona lir: za otroške klinike 296 tisoč lir: popravilo 200 parov otroških čevljev 300 'tisoč lir:	za dobavo živil sirotišnici
»Marianum« do 30. junija 1948
Stanovanja za žrtve vojne
Opozarjamo naše čitatcljc na zakon od 10. 4. 1947 štev. 261, ki določa pomoč za popravo in zgradbo stanovanja »osebam, ki sc smatrajo brez stanovanja in ki so vsled vojne stanovanje zgubile ali pa so prisiljene začasno stanovati v pokvarjenih in zdravstveno ter moralno neprimernih prostorih, ali pa tudi tistim, ki so se zaradi vojne morale izseliti iz lastne ob* cine in se ne morejo vrniti radi pomanjkanja stanovanja*. Toza* devna navodila in pojasnila dobijo prizadeti na tehničnem uradu (Genio Civile).
Vojna škoda
V odgovor na tozadevna vpra* šanja sporočamo vsem prizadetim, da ima finančna intendanca ukaz izplačevati predujme na račun vojne odškodnine po redu, kakor so bile prijave vložene. Sedaj rc* šujejo še prijave iz leta 1944. Za oškodovance iz ozemlja, ki je bilo priključeno Jugoslaviji ni še no* bonih navodil za izplačilo preduj* ma. Predujme izplačujejo le ti* stim, ki lahko predložijo nov it a* lijanski državljanski list in bivajo v Italiji.
Praznik dela
V soboto prvega maja bomo v Gorici praznovali prvi maj, praz* nik dela, z javnim shodom in kon* certom.
Stoletnica bitke pri Pastrengo
da mila, da so lahko zopet tu, bo* do to sovraštvo razumeli, če jim povemo, da je bil ta človek pred vojno pri goriški kvesturi, znan fašist iin prava nesreča za sovašča* ne iz Mirna, Rupe in Peči.
Da bi lepše kontroliral mladino njegovih let, sc je Tomažič vrinil v razna športna društva in tam prisluškoval, kaj se mladina pogo* varja. Kjer koli se je pokazal, so ljudje bežali pred njim, kot pred nesrečo. V letu 1942. je baje pri* šel v zapor radi špekulacij z usnjem ali nekaj sličnega, in tam se je seznanil z prvimi partizani ali njih simpatizerji, ki so bili za* prti radi njih političnega delova* nja. Prebrisan fašist je takoj spo* znal, da se fašizmu bliža konec in da je skrajni čas, da obrne plašč po novi burji in obleče mesto črne, rdečo srajco. In res je tako tudi napravil. Danes je dosegel v jugoslovanska komunistični državi čin majorja, in njemu je prepu* ščena vsa obveščevalna služba v Goriški okolici. Gn zaslišuje vse ljudi, ki jih obmejni stražniki do* bc v roke ali so sploh aretiranj in pri tem zasliševanju se silno za* nima, če ujetniki poznajo razne znane goriške Slovence, ki za časa fašizma niso klonili, ampak ostali zvesti načelom demokracije in ; slov. narodu. Zanima ga zlasti »Demokracija«, 'kdo sodeluje pri listu itd.
Če ti nesrečneži slučajno pozna* jo te naše ljudi .in so imeli z nji* mi celo kako boljše znanje, potem se Mirko znese nad njimi, da je joj.
R u p a
Verjetno ni bilo učiteljicam prav, da bi ju prvaki slovenske kulture gledali pri izvrševanju njunih šol* skih dolžnosti. Zemljevidi so pa spominjali preveč na matično dr* žavo in zato je bilo bolje spraviti jih na varno. Pravijo, da so to slovenske učiteljice .. . (zaključuje zlobno, lažnivi dopisnik »Soče«!)
Resnica je sledeča: Prešeren ni bil sploh nikoli snet, Cankarja sva pa sneli, ker izdeluje učenec Fon* tana okviir, ki ga, do sedaj ni imel, dočim sva Gregorčiča nedavno sami kupili in je tudi v okviru. Zemljevidi niso bili nikoli odstra* njeni, dejansko pa sva zadnji dan pouka —< radi volitev — enega po* sodili učencu radi učenja. Pripo* minjava, da se krajevni »funkcio* narji« poslužujejo stavbe, v kateri je tudi šola, za razne sesitanke, pri katerih imajo dovolj časa, da pre* gledujejo stvari, Id se jih prav nič no tfičejo. V razredu si je dobro znani »funkcionar« sposodil šolsko tablo, na katero je po končanem sestanku napisal pod »nepoznati«: »Lepa draga mlada ■*	imela bi ga rada.«
Toliko v vednost lažnivemu do* pisndku »Soče« in prebivalstvu Jamelj.
Dopisniku bi že preje odgovo* rili, žal sva šele pred dnevi slučaj* no zvedeli za obrekljivi dopis!
Zorn Rožica in De Cillia Darinka »učiteljici v Jami j ah
Ameriške vojne ladje v Neaplju
V soboto 1. maja) bo priplula v neapeljsko pristanišče skupina ameriških vojnih ladij, med njimi težka križarka »Rochester«. Po treh dneh bodo ladje zapustile Neapelj.
Vohunski proces v Bratislavi
V četrtek 29. t. m. so zaključili v Bratislavi politični proces prot; 17. Slovakom, Id so bili obtoženi vohunstva v prid neke tuje drža* ve. Med obtoženci je bil tudi Ivan Ursanv, bivši podpredsednik če* škoslavaške vlade obsojen je bil na 7 let ječe. Ostali obtoženci so dobili od .6 do 18 let, samo glavni obtoženec Oto Obus bo pa sedel 30 let.
Danes so na Oslavju pri sporne*, niku padlih svečano proslavili sto* v nedeljo 25. aprila smo praz* letnico bitke pri Pastrcngu, kjer novali pri nas prvič sv. Marka, so prvikrat nastopili karabinerji v našega farnega patrona. Udeležba boju proti, Avstrijcem.	j	je	bila	povoljna	pri	jutranji	slo*
vesnosti in pri popoldanskem bla*
Službo dobijo
Razpisanih je 40 mest za stente na poizkus v hišah za prev* zgojo mladoletnih. Predpisano je spričevalo pete gimnazije ali teh* ničnega zavoda ali pa enakovc* ljavni študijski naslov. Pojasnila daje državno pravdništvo.
Major OZNE v Solkanu
goslovu. Rupenske in pečanske družine, ki so po končani cerkve* asi*! ni svečanosti odšle na kratek spre*
Obsojena glasba
Dimitrij Šostakovič, znani ruski skladatelj, sc je kot zadnji opra*-vičil komunistični partiji in sov* jet.ski javnosti zaradi pogreškov-kj jih je po mnenju partije napra* vil v svojih skladbah. Znano jc, da je partija ponovno in ostro kritizirala skladatelja Muradelija. ker je (njegova opravičila niso za* dovoljila. Tudi odgovori znanih skladateljev' Kačaturjana, Šebali* ! na, Prokovljeva, Miakovskega in Popova, ki so bili prisiljeni, da sc opravičijo, so le delno zadovoljili komunistično usmerjene kritike. Šoštakoviš pravi med drugim v svojem -opravičilu: Skušal bom najti novo ustvarjalno pot, ki naj bi me približala realistični umet* nosti sovjetskih narodov. Upam, da bom tako na pravi poti«.
hod, so imele priliko opazovati v Gabrijah pri Tinkotu žalostno sedmino po pokojni »Fronti«. Sed* mine sc jc udeležil ves generalni štab, manjkala je številka U. Ob zvokih neke privlečene godbe so veselo proslavljali sedmino po 18. aprilu. Kljub vsej žalosti niso po* zabili pošteno zaliti spomin ne* srečne pokojnice.
Ljudje, ki imajo smolo in so na kakršen koli način padli v roke obmejni jugoslov. straži, se mo* J A M L J E rajo seznaniti z Mirkom Tomaži* |
čem. majorjem Ozne v Solkanu, j »Spoštovani g. urednik! Prosiva
390 tisoč lir in 2 milijona za na* 1 d clovek je P0*1*1 znan radi | ,,as Ja ^ Vg$em . /|j/u ob-
strastnega sovraštva, ki .ga čuti do
kup nove opreme za sirotišnico.
Devin — Štivan
skega generala Jugomirja Iliča. 250 ton živil, ki so bile nakazane Obveščevalna agencija čilske vla*; lani decembra Svobodnemu trža* dC jc označila Iliča »za vodiltelja| škemu ozemlju iz ameriške zahval*
žc oglasila v »Demokraciji«. Iz enakomernega vaškega življenja nas je prebudilo le priromanje fa*
vseh onih naših ljudi, ki so bili za časa fašistovskega režima v Italiji znani kot narodno zavedni Slovenci in so bili radi tega stalno pod nadzorstvom policije. Zakaj vse to? Vsi ljudje, ki so bili že v njegovih rokah in jim je bila uso*
vite sledečo izjavo:«
»Soča« je v štev. od 10. IV. 1948 r.a 6. strani v koloni »Iz naše de* žele« v poročilu iz Jamelj priob* čila lažnivo trditev, v kateri na* vaja, da je prosvetno društvo preskrbelo za šolo nekaj učil, med
Politični humor:
»Kakšna je razlika medi Ozno H čokolado?«
»Nobenet Obe zapirati!«
Stranke v Jugoslaviji
V Jugoslaviji so tri stranke: narod, ki strada, manjšina, ki vlada ui reakcija, ki se nada.
Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije«
N. N. iz Trsta 300 lir; N. N. ;z Genove 70 lir: mesečni prispevek 500 lir; slovenska dekleta 1000 lir. Vsem srčna hvala!
Odgovorni urednik: Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici