IX. letnik.
V	Gorici, dno 14. novembnj 1901.
46. številka.
l/linja vsaki četrtek ob 11. mi dopoldne. Rokopisi se ne vi;i-čnjo. Nefrankovaiu pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znafln j;\ celo Ido I krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 •5(1 Za Netm'ijo je cena listu ,r> K, za druge dežele izven Avstrije (i K.
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvoriSče sv. Hilarija 5tev. 7.
slovensl
m
za vero dom opsa
Naročnino in ua znanila s prej e m a upravništvo v (iorici, Scmeniška ulica št.!) Posamezne Številke se prodajajo v toha-karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem tc-kališCu nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem hiegu (Riva Como) št. 1-1 pn S vin.
Oglasi in poslanicc se rakuni jo po pdit vrstah, in sicer: C e se tiska enkrat I I vin., dvakiat ll! vin., trilii.it II) vin. Večkrat po pogodbi.
. r .
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan Kaj ( v Gorici
Tiska „i\aro<lna liskama'1 (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Rojaki, volilci!
Društvo »Sloga« jo poizvedovalo mnenje in želje volilcev v raznih volilnih skupinah in okrajih ler Vam priporočil na podlagi dobljenih informacij sledeče kandidate za letošnje deželnozborske volitve.
1. V kmečki h obči na h. ki bodo volile v četrtek dne o. decembra:
J. za sodne okraje: Tolmin, Bovec, Cerkno, Kobarid:
dr. Anton Gregorčič, profesor bogoslovja in državni poslanec v Go-rici ler
Ernest Klavžar, deželni uradnik v pokoju v Gorici;
2. za sodne okraje: Gorica (okolica), Ajdovščina in Kanal:
Ivan Berbuč, profesor na c. kr. realki v Gorici, ter
Blazij Grča, župnik v Šempasu;
H. za sodna okraja: Sežana in in Komen: dr. Josip Abram, odvetnik v Gorici, ler
Anton Černe, posestnik in župan v Tomaju.
II. V velikem post'sI v ti, ki bo volilo v sredo II. decembra:
Anton Jakončič, veleposestnik in zasebni uradnik v (iorici,
Anton Klančič, veleposestnik in župan v Podgori, ler
dr. Josip vitez Tonkli, veleposestnik in odvetnik v Gorici.
III. V trgih, ki bodo volili v soboto 7. decembra, poizvedbe niso
li ----------- - -----------~ - ■
I.ISTKK.
Gostilna „Pri zlatem kozarcu".
(Konce.)
Sedaj pa so se začele bojne priprave za dedščino. Tiliidol je naglotna oživel. — Gostilnice so se začele polniti posebno ona „pri zlatem kozarcu". Vsako jutro in vsaki večer so se zbirali „ne-pivci" in se vadili v pitju. Začetkom so izpivali v enem oddušku čelrllilra, kasneje pol litra, bolj pogumni celo vže cel liter, dalje si se ni upal nikdo.
Krčmar Vinovič si je mel veselo roke. „Če pojde tako dalje, imel bode dr. Zdravljič hčerko Ivanko11, si je mislil, „vendar treba čakati, bomo videli kako bo stvar končala".
Slednjič je prišel slavnostni dan. dan boja in dan zmage. V prvem nadstropju ,,pri zlatem kozarcu", je bila velika dvorana, ki je bila ta dan slavnostno ozaljšana. V7 ozadju dvorane je bil postavljen impozanten oder /. rudečim žametom pogrnjeno mizo. Okrog mize so bili stoli, na katerih so sedeli župan, notar, in nekateri občinski svetovalci.
| Na mizi se je svetil na novo pozlačeni veliki kozartc, ki je imel odločevati v gotovem trenutku žalost in veselje. Notar Anton Meden ju imul prod seboj z r ti-
še povsem končane. Dosedanje izjave naših somišljenikov se glasijo za dr. Josipa viteza Tonklija. Ako ostanejo Iržani pri lem in si izvolijo Tonklija za poslanca, poslane eno mesto v veleposestvu prazno, za ka-lero objavi društvo pravočasno novega kandidata.
Kojitki, volilci! Gasi so resni, ne dajte se begali: volile kol en mož imenovane kandidate, ki bodo resno zastopali Vaše koristi pod slaro zaslavo:
V	s e z a v e r o. d o m. c esarj a.
V (iorici. 11. novembru 15)01.
Društvo „Sloga“.
Za slogo.
II.
Povedali smo, da vzrok našega boja ni nič druzega, kakor načelo. Kadi načela smo razdvojeni v dve stranki. To dejstvo pripoznavajo tudi nasprotniki. To smo lahko ponovno čitali v njih glasilu. Ako hočemo priti do sloge, moramo poprej spoznali kdo ima prav, kdo stoji na pravem stališču. Na čigar strani jo resnica, ta ne more odnehati. Kdor ne dela prav, ta mora spoznati svojo zmoto, inorti odnehati. Ka/.molrujmo.
Slovenski narod je v celoti katoliški narod. Slovenski narod je bil mlati katoliški veri, odkar je zapustil poganstvo. Le za malo časa in le po nekaterih krajih se je začelo širili v Ki. stoletju luteran-stvo. A ni nam znano, da bi bili v onih krajih dospeli do boljše sreče, prav narobe: Zato so hitro oni Slovenci popustili zmoto in se še z večjo odločnostjo poprijeli vere katoliške in se je tudi držali. Za vero in dom so sc naši pradedje podajali v boj, prelivali so svojo kri.
likimi pečati zaprto oporoko i n p a z a ž e I j e n o d o d š č i n o. liliV.u mize je bil drug majhen oder, na njem se je smehljal v zelenju in cvetju velik sod pilzenskega piva.
Ljudstva se je sešlo.ogromno, nikdo ni mogel več v dvorano.
Ura bije deset. Notar se vzdigne in da s tajnim pismom na znanje, da se prične tekmovanje.
Vse je tiho.
Notar prebere še enkrat oporoko in potem dostavi opombo ranjoega Ivana Strosarja:
„ V d e	1 e ž i t i si;	smejo t e k m o-
v a n	j a v s	i m ozki	i /, 't' i h	e g a d o I a.
ki so stari najmanj 25 let in ne p r e k o raci I i 0-1 e t n o d o b o ž i v-
1	j e n j a.
Pijača	je zastonj	onemu,	ki zmaga,
kdor	bi pa	ne megel	spili v	enem od-
dušku polnega „zlatega kozarca41, plača kazni tri krone".
Začeli so nekateri godrnjati in mnogo jih je odšlo. Tri krone so se jim zdele predrage, ker malo jih je imelo upanje, da bi dobili dedščino.
„Kako velika je dedščina“, začeli so vpraševati. Notar jim je pokazal za-pečatjeno pismo in povedal, da sam ne ve, vso premoženje je v vrednostnih papirjih.
Sveto vero je narod slovenski ohranil do današnjega dne. Slovensko ljudstvo v celoti spoštuje vero, živi po veri, kaže svojo vero tudi v javnem življenju. Že pokojni Slomšek je 1. 18(51. klical: ,.Pustite tedaj Slovencem dve reči, ki sli? nam dragi kakor svetlo oči: sveto katoliško v e r o in p a b o s e d o m a t e-r i n o. Pravi slovenski rodoljub, ki govori, da ljubi svoj rod, ljubiti mora tudi njegovo naj lepšo svetinjo in edino blaginjo, ljubiti mora vero! Kdor ne spoštuje tega, kar je narodu sveto, kdor hoče narodu vzeti najvišje in najdražje, vero, ta se je odločil od naroda, zašel jo na krivo pol. In kako je pri nas? Naša stranka je stranka naroda. Naša stranka so bori za svetinji slovenskega naroda: sveto vero in besedo materino. Naše stranke geslo je: „Vse za vero, dom,cesarja11. Mi torej stojimo na stališču slovenskega naroda. Kar je slovenskemu narodu v celoti sveto, to je svetinja tudi naše stranke. Naša stranka hoče to svetinjo narodu ohraniti, v narodu utrditi.
A narodno-napredna stranka je zavrgla prvo svetinjo slovenskega naroda. Javno je izpovedala, da se v verske zadeve ne vtika, da ji ni mar za vero, ki je sveta slovenskemu narodu. A stranka gre v svojem delovanju še dalje! Ona v ljudstvu naravnost spodkopuje vero. Kaj je ,.Soča“ že vsi; pisala o duhovščini! Kako ostudno, kako nesramno jo jo blatila. Zakaj? Da bi spodkopala ugled duhovščine, ljudstvu vzela zaupanje, ter mu tako omrzila tudi vero. In res! Ljudje, ki prebirajo umazanosti „Soče“ in ..Primorca", začeli so zanemarjati verske dolžnosti, m; hodijo k službi božji itd.
S kratka so na opolzli poti, da zgube vero. Koliko podivjanost med mladino je po mnogih krajih „Soča“ provzročila! Kaj so vso pisali o sv. Alfonzu Ligvoriju! Kar so ostudnega pobrali iz raznih vse-nomških brošur, to so v „Soči" razširjali med ljudstvo. Pisali so, da .sv. Allbnz uči
Od vseh navzočih oglasilo se jih jo samo deset, da se bodo poskusili. Po številkah so žrebali, kako se bodo vrstili. Prvi je nastopil črcvljar Hribar. Propadel je, ker izpil je komaj polovico. Za njim poskusil je trgovec Kobal, pa ni šlo. Plačali sta morala vsak po tri krone. Kavno tako se ji; zgodilo učitelju Lebanu in še nekaterim. Ostala sta le še doktorja Zdravljic in Zvitovič.
Nastopil je zdravnik. Kil je sicer
—	častno rečeno — dober pivec, malokoga se je vslrašil, a ko je prejel velik kozarec, začel je obupovati. Vendar poskusil je. Pa komaj je polovico spil in kozarec nekoliko bolj nagnil, pljusknilo mu je pivo po vsej glavi, da je bil ves moker. Zmagal sicer ni, a smeha je bilo ogromno po vsej dvorani.
Slavnostno prime zadnji borilec, dr. Zvitovič kozarec v roke. Sladko ga pogleda, brke si nekoliko poviha in nastavi na ustnice. Počasi in svečanostno pov-živa tako dolgo zaželjeno pijačo, pije in pije, dokler — ne izprazne.
Pozdravili so ga z gromovitimi živio- in slavoklici. Dedščina je dobila svojega gospodarja.
L)r. Zvitovič se vljudno zahvaljuje za izkazano mu čast, potem pa da znamenje z roko, da hoče govoriti. Vse potihne. Sedaj ptiču« slavnostno: „ Zmagal
lagati, krivo prisegali itd. In to o možu, ki gaje cerkev proglasila svetnikom! Kako so pisali o spovednici in zakramentu sv. pokore! Gotovo zato, da bi ljudstvu omr-zili prejemanje svetih zakramentov. V „Sočr‘ so priobčevali spis goriškega pro-tcslanlovskega pastorju. Ob vsaki priliki groze s pravoslavjem. In tako dalje brez konca in kraja. Vse govorenje in pisa-renje narodno-napredne stranke jasno dokazuje, da so se do cela odcepili od slovenskega naroda, kateremu je vera sveta in draga. Oni se resno Irudijo, da bi narodu vzeli svetinjo sv. vi re.
Iz povedanega je razvidno, da se je narodno-napredna stranka ločila od celoskupnega slovenskega naroda. Slovenski narod na Kranjskem in Štajerskem je prt zadnjih volitvah sijajno pokazal, da je veren in mu je vera sveta tudi v javnem življenju. Kdor torej vere ne ceni, kdor celo v narodu spodkopuje vero, ta se je ločil od naroda. Ako hočemo priti do sloge, naj se oni, ki se je ločil od naroda, povrne k narodu. Slovenski narod priznava nauke katoliške vere. Priznajte jih torej tudi vi, in sloga je gotova. Nasprotniki naj puste svoje pogubne težnje in sloga je gotova. Modite verni, kakor je narod naš veren, potem je mir z nami že sklenjen in sloga je dovršena. Ako pa hočete celo drugim vzeti vero, moramo branili vero in spominjali liste, ki so v nevarnosti, naj se varujejo.
Spoštujte narodovo svetinjo, pa smo složni !
Volitve za deželni zbor.
Prošnja.
Somišljenike prosimo, da nam takoj naznanijo izid prvotnih volitev v posameznih občinah. To naj se zgodi tudi, če je izid za kaloliško-narodno stranko nepovoljen.
sem in dedščina je moja. Vendar pa odločujem, prej, ko poznam (ledinsko vrednost, dajo prepustim svojemu prijatelju dr. Zdravljiču, ker upam, da mu na tak način pripomorem k izpolnitvi njegovih želja, da vdobi roko Ivankino, hčerko lukajšnega gostilničarja „pri zlatem kozarcu".
Veselja in častilanja, slavaklicev ni hotelo biti konec.
Ves prevzet od veselja vrže se dr. Zdravljič sodniku v naročje in ga objema, pri tem pa mu tiho šepeče: ,. t i si v resnici zviti Zvitovič, pravi lisjak“.
Notar se zdajci vzdigne, vzame škarje in prereže kuverto, v njej je bila druga kuverta, v tej tretja in potem še četrta. V zadnji kuverti je bila lepo pozlačena knjiga — dedščina.
Notar odpre knjigo in bere naslov: ,,Dobre posledice zmernega vživanja alkoholnih • pijač", — potem jo poda dr. Zdravljiču.
Smeha ni bilo ne konca, ne kraja, ker vsi so spoznali, da je bila vsa de-dinska zadeva vravnana od dr. Zdrav-Ijiča in dr. Zviloviča. Prvi je delal na to, da bi ljudje začeli zopet v gostilnice hoditi in da bi on tako prej postal srečen ženin, drugi pa je hotel ženo Julijo prekaniti, da bi ga odvezala od dane tusluw btsude in bi tako smel zopet piti.
Volilei, pozor!
Libcralci si bodo prizadevali po svoji naravi na razno načine motili vo-lilce. Očitali bodo našim kandidatom razno grehe in sleparstva, kakor so že začeli z g. Klavžarjem. Vi pa, volilei, nič jim ne verujte! Kdo je, ki očita sleparstvo? Dr. Tuma? Ta človek je bil radi kaz-njivega dejanja izgnan iz kranjske domovine! Gabršček? Ta človek mora radi hudega prestopka v dvomesečno ječo s poslom ! Nar o d n o-n a p re d n i zd raž barji? Ti ljudje so samo pri užiluini osleparili goriško deželo za ogromno svoto na leto. Nič jim tedaj ne verujte! Ponujali vam bodo tudi denar, pa ne dajte se zapeljati ! Ne glejte ne na levo ne na desn >! Pogumno stopajte na volišče in volite vsi kot en mož tako, kakor vam v vaš blagor priporoča ,,Sloga*‘ !
Kmetje goriški!
Po celi Sloveniji so kmečke občine obsodile narodno - napredno liberalno stranko. Znano je, kako ogromno večino so dobili ob zadnjih deželnozborskih volitvah katoliško - narodni kandidati na Kranjskem. V ljubljanski okolici sta kandidata katoliško-narodne stranke dobila po 2700 glasov, dočim je liberalni kandidat dobil 191-i glasov. To je znamenje, da so kmetje spoznali, da so liberalci največji sovražniki kmečkega stanu.
Upamo za trdno, da se kmečkim občinam kranjskim, štajerskim, koroškim in isterskim pridružijo tudigoriške kmečko občine. Ako si goriške kmečke občine izvole liberalne poslance, bo to pač največja nesreča, ki jih more zadeti. Na noge tedaj, kmetje goriški!
Kdaj bodo volitve volilnih mož?
V t o m i n s k e m glavarstvu so pričele volitve včeraj dne 13. t. m. in bodo trajale 10 dni. Natančnih podatkov nismo mogli dobili. Prosimo somišljenike, da nam izid volitev takoj naznanijo.
V sežanskem okraju bodo volitve v sledečem redu; 14. t. m. Avber
1 vol. m0ž od H do 4 pop. — Dutovlje
2 od 10'/., do llVa zjut. — Nabrežina 3 od y>/a do 10 zj. — Šumpolaj l od 2 do 2VS pop. — Slivno 1 od 4 do 4'/j pop.
— To,naj 3 od 8 do 9 dop.
15. t. m. Štorje 2 od 8 do 9 zj. — Štjak 2 od 3 do 4 pop.
16. t. m. Lokve 2 od 9 do 10 zj.
— Rodik 1 od 12'/* do 1 pop. — Veliki Kepen 2 od 3 do 4. pop. — Zgonik 3 od 10 do 11 dop.
18. t. m. Komen 5 od 9 do II dop.
— Naklo G od 1 do 3 pop. — Škrbina
1	od 3 do	3‘/a pop.
19. t.	m. Kopriva	1	vol.	mož	od
11'/, do 12. dop. — Skopo l od 9 do
10	dop. — Selo I pd 3' 2 do 4 pop. — Štanjel 2 od 3 do 4 pop. — Temnica
3 od 8 do 9. dop. — Vojščica 1 od 11. do 11 y2 dop.
20. t. m.: Brestovica 2 vol. moža od 9 do 10 dop. — Mavhinje 1 vol. mož od 2 do 3 pop.
21. t. m.: Povir 2 vol. m. od )i do
4 pop.
22. t. m.: Pliskavica I od 8 do 9. dop. — Perje 1 od	11 „ do	2	pop.	—
Gorjansko	2 od 3do	4*	pop. — Ve-
likidol 1 od 11 do 11*/., pop.
Vse po trgu se je mnogo dni smi-jalo, samo sodnikova soproga Julija je jokala. Ni ji bilo toliko radi grozne prevare, ampak, ker se je bala, da se bo soprog preveč vdal pijači in ho tako konec srečnemu . družinskemu življenju. Vendar strah je bil prazen.
Dr. Zvitovič je res razpustil društvo „nepivcev‘ ali »abstinentov*1, vstanovil je pa druitvo „treznosti“. Kdor je hotel biti ud novega društva, moral se je zavezati, da brez potrebe ne bode hodil v krčmo in da se nikdar ne bode vpija-nil. In novo druitvo je bilo v resnici blagodejno.
Kaj pa dr. Zdravljič? No, dobil je imenovano ded še in o, pa tudi Ivanko, ker gostilnica pri zlatem kozarcu41 je bila odslej najbolj obiskovana in Vinovič čim dalje bolj premožen. Pa tudi zdravnik je bil od dne do dne bolj priljubljen in je imel mnogo zaslužka pri bolnikih. Imenitni „zlati kozarec*1 pa so imeli odslej še v večjem spoštovanji, dejali so ga v salonu na vzvišenem mestu celo pod steklo. Samo pri velikih slovesnostih je prišel na mizo, da je vsak gost nekoliko kapljic pokušal iz njega. Kedar bo prihodnja taka slovesnost, častiti čitatelji, 1 vže sporočim, da pojdete tudi Vi po- 1 kujat.	J.	H.
23. I. m.: Gabroviea I od OdoO1/., dop. — Kobiljaglava I od I do I pop.
Sežana M od 10 do I dop.
V	Goriškem o k r a j u bodo volitve v sledečem redu: 18. t. m.: Črnice 3 volilne može od 9 ib) 10 dop. Go-jače I od 3 do 4 pop. — Trebuša 1 od
11	od 1 I /o. — Cepovan 2 od 4 do f>. pop. • 1’odgora 7 od 9 do 11 p red p.
Šl. Ferjan » od 3 do 4 pop.
19. t. m.: Vrtovin I od 9 do 10 zj.
— Kamnje 1 od II do 12 dop. -Skrilje
2	od 3 do 4 pop. — Lokovoc 3 od 9 do 10' predp. — Itanjšicfi I od 3 do 4 pop. — Šempas 6 od 9 do II zj. — Vogersko I od 3 do 4 pop.
20. I. m.: Sv. Križ f> od 9 do 11 zj. — Lokavec 4 od H do f) pop. — Bate
2 od 9 do 10 zj. - Kal 5 od 3 do 5 pop.
21. t. m.: Rihemberg 5 od 9 do II zj. — Dornberg 3 od 3 do 5 pop. — Avče 1 od 10 do_ 11 zj. — Kanal 4 od
3 do 4 pop. — Št. Peter 3 od 9 do 10 zj. — Solkan f) od 3 do 5 pop.
22. I. m.: Gabrije 1 od 10 do 11 zj. — Šmarje 2 od 2 do 4 pop. — Ročinj 2 od 9 do 10 zj. — Ajba 3 od 1 do 2'/, pop. — Šl. Andrež 3 od 9 do
10.	zj. — Sovodnje 3 od 3 do 4 pop.
23. I. m.: Renče 4 od 9 do 11 zj.
— Bilje 2 oil 3 do 5 pop. — Anhovo
3	od 10 do 11 dop. — Deskle 2 od 3 do 4 pop. — Prvačina 2 od 9 do 10 zj. Vrtojba 4 od 3 do 5 pop.
25. t. m.: Kojsko 9 od 9 do II zj.
— Ločnik 4 od 4 do 5 pop. — Miren 3 od 9 do 10 zj. — Opatjeseio 3 od 3 do 5 pop. — Trnovo 3 od 10 do 11. dop.
— Grgar 3 od 2 do 4 pop.
Oče slovenske domovine o slogi.
Dr. Janez Hleiweis je pisal I. 1874. tako-le: ,.Porazumljonje in popolna sprava med slovenskima strankama (ka-toli.ško-narodno in liberalno) se mahoma izvrši s tem, da narodnjaki, ki so zapu stili častitljivo slovensko zastavo z ničnimi pretvezami, se vrnejo zopet pod zastavo nazaj. S pretvezami, pravim, kajti gesla narodnih protestantov, ki ho glasijo: „za omiko, svobodo in napredek'1 itd. so gole Iraze in v tem oziru motijo ljudstvo, ker vsa dejanja slovenskih voditeljev od leta 1848 so in merijo na omiko in blagor našega naroda, na svobodo v razvitku njegovih pravic, v napredek v vsem“.
Ker je pokojni dr. Bleivveis vedno učil, da je katoliško narodna stranka edino prava stranka slovenskega naroda in ker je vedno povdarjal slogo pod staro slovensko zastavo : „vse za vero, dom cesarja*1, zato mu je g. S vet ec govoril I. 1881. na grobu: „Mirno počivaj pod gomilo! Tvoj duh pa naj veje nad nami, kakor angel božji, naj nas navdaja z gorečnostjo in pogumom za narod in delo, za slogo in edinost, d a se bomo tudi z a n a -prej trdno držali Tvojega s t a -r e g a g e s I a : V s e za vero, do m, cesarja, in srčno na d a I j e v a I i delo, katero si Ti priče I-1.
Oče slovenske domovine
o	duhovščini.
Dr. Janez B I e i vv e i s je pisal I. 1874. tako le: „Narod“ in „Soča“ psu-jeta cerkev našo in ves duhovski stan, kateri je za narodni naš jezik gotovo največ storil, — ki je edini pomočnik bil, da se je narodu našemu ohranil in da nas ni pogoltnilo žrelo germansko.
,.Farjev ne volite!" to je klic mla-doslovensko svobode in napredka mla-doslovenskega, ne vede, ko bi narodne naše duhovščine ne bilo na deželi, bi v deželnih zborih naših ne sedel skoro noben Slovenec. Živa priča temu so nekatere volitve v deželni in državni zbor ua Kranjskem in posebno na Štajerskem*1.
Duhovniki hočejo vladati?
Ni je bolj zlobne in ob enem bedaste trditve, kakor je ta. Kje in nad kom naj vladajo duhovniki? Vladajo in ukazujejo ministri, generali, namestniki, glava rji in drugi visoki gospodje. Ali so morda duhovniki ministri, generali, namestniki ali glavarji? Nič tega! Ako se tedaj naši duhovniki bojujejo proti liberalcem, ni še s tem rečeno, da hočejo vladati.Oni hočejo osvoboditi naše kmečko ljudstvo jarma krutega liberalizma. Boj č. duhovščine velja liberalizmu, verskemu in gospodarskemu, ker ta je naj večji sovražnik slovenskega kmečkega ljudstva.
Shod veleposestnikov v goriški ,,čitalnici'.
Na povabilo političnega društva „Sloga*‘sešlo seje v pondeljek v prostorih
goriške Čitalnice11 nekaj neodvisnih veleposestnikov katoliškega mišljenja, ki se držijo nesla: vse za vero, dom cesarja, da bi se dogovorili o bodočih deželno-zborskih volitvah. Pred vrati je opravljal častno stražo lastnik „Soče“, oboro-rožen z debelo palico ; pristaš mu Andr. Kocijančič je pa prišel enkrat celo mrd zborovalce, češ, da ima z enim izmed ujili nekaj govorili. - Predsednik društva .Sloga’1 omeni, da se drži stare navade, ako je poklical na pogovor volilce iz skupino veleposestnikov, četudi v omejenem številu radi razmer, ki so nastale v deželi. Omeni, da izmed dosedanjih deželnih poslancev, ki so zastopali veleposestvo, si je O Gabršček odbral drugo volilno skupino, a dr. Roji c da je izjavil, da ne sprejme kandidature, tako da ostane edini g. K 1 a n č i č, zastopnik bližnje goriške okolico, na katerega se bo ozirati pri sedanjih volitvah. Pojasni dalje, da zapadni Brici so od nekdaj zahtevali svojega zastopnika v dež. zboru in da mod drugimi se za to mesto najglasneje imenuje gosp. Ant. Jakončič, zasebni uradnik v Gorici. Za vipavsko dolino sc imenujeta g. vite/ Jožel'Tonkli ter veleposestnik in župan g. Leopold H o I k o. Podrobno razkaže, da v hribih je razmeroma malo volilcev v skupini veleposestnikov, a najmanj na Krasu. — G. Jakončič, načelnik društva veleposestnikov pravi, da to društvo bi rado posredovalo, da hi se letošnje volitve mirno vršile in da bi se povrnil mir v deželo. — G. Fr. II m e-
I	a k meni, da za vipavsko dolino treba določili imenoma zastopnika in da ne gre imenovati enega kandidata v prvi, drugega pa v drugi vrsti. — G. vitez Tonkli omenja, da se drži vedno istega „ Slogi n egu “ programa ter daje pripravljen sprejeli kandidaturo v skupini veleposestnikov. — „Slogin“ predsednik g. dr. Gregorčič se ne ustavlja izraženim željam. — Gg. A. Klančič in Faganel li pritrjujeta izraženim nazorom \i stavljenim predlogom. — Gosp. A.
B o I k o se s tem ujema in tedaj se proglasi kot sklep shoda, da naj bodo kan-didatje za slovensko veleposestvo gg. Anton Jakončič, Anton Klančič in dr. Jožef vitez Tonkli. — Načelniku društva veleposestnikov se priporoči, naj skuša pridobiti za le kandidate tudi odbornike rečenega društva, katerim naj sporoči, da Anton Muha iz Lokvi na Krasu kol izrečen pristaš in zagovornik liberalno struje na Goriškem nikakor ne more pričakovati, da bi „Sloga*‘ ali katoliško misleči volilei podpirali njegovo kandidaturo, ampak da bi jo smatrali kot bojni klic goriških liberalcev.
— Potem ko je posvetovanje trajalo nad eno uro, jo bilo zaključeno. Sklepi so se sporočili „Slogi" po njenem predsedniku.
— G. A. Monari veleposestnik in župan v Šempasu je pismeno sporočil, da se ujema s sklepi današnjega shoda. — G. A. Zucchiati, veleposestnik in župan v Medani, je poslal svojo vstopnico v znak, da se pridružuje shodovim sklepom. — Od Sv. Lucije je došel hrzojav od g. župnika, ki pritrjuje kandidaturi viteza Tonklija v veleoosestvu. —
— G. Sfiligoj je izrazil, da zastopa mnenje svojih bližnjih rojakov v Brdih, ki se strinjajo s „Slogo*‘. Jasen in dostojen pojav v smislu „ Slogi nega*1 programa.
Sliod v Hreginju.
»Kaj nam pa morejo?«
Nar. pesem.
„Slov. kat. pol. in gosp. društvo za kobariški okraj*1 je v nedeljo 10. t. m. napravilo shod v Breginju. Tu je že meseca avgusta prodajal kobariški kramar svoje liberalno blago slepeč ljudi s svojim prekanjenim jezikom. In da so tam nekateri možje tudi zbegani po nečuveni gonji sedanjih liberalcev, ne da se tajiti; če nekateri možje omagujejo v boju, ki vrši sedaj po goriški deželi, je to le nasledek napačnega poučenja o sedanjem boju od strani liberalcev in pa upliv liberalnega terorizma. Ima pa Breginj tudi lepo vrsto odločnih mož, ki se v sedanjem odločilnem boju zavedajo svojih doižno-stij, in ti možje so na nedeljskem shodu
— bilo jih je 38 — neustrašeno pokazali svojo katoliško zavest. Shodu je predsedoval bivši župan g. Jožef Baloh (Ka-stelan).
Tajnik kat. pol. društva v Kobaridu, Ciril Melod Vuga, je v 1 ‘/* ur« trajajočem govoru zbranim možem pojasnjeval sedanji politični položaj v deželi, kazal je v pogubnost liberalnega rovanja na verskem in gospodarskem polju, pobijajoč liberalne voditelju z ujili lastnimi izja- | vami. Točko za točko so zbrani možje >
poslušali z vidnim zanimanjem in glasno so dajali odduška svojemu ogorčenju nad izdajskimi nameni liberalne stranke, ki more naš narod samo pokopati, če bi se ji posrečilo, uresničiti svoje nakane.
Z glasnimi „da“, so odgovorili možje, ko jih je k sklepu g. govornik vprašal, aii bodo volili može nar. kal. stranke; a z mogočnim „ne!“ so se odzvali po sobani, ko jih je vprašal, ali bi kdaj volili može liberalnega tabora.
Tudi poziv domačega g. župnika, naj vedno in povsod, posebno pa pri volitvah pokažejo neupogljiv katoliški značaj, so pričujoči sprejeli s pritrjevanjem.
Živeli, vrli možje breginjski, stojte torej trdno v vrstah, ki sle jih sklenili preteklo nedeljo! Odločno iu složno nastopile pri prihodnjih volitvah, da skupno pripomorete, če mogoče, nar. kal. stranki do zmage. Vsak stoj trdno za kat. stvar in vsak med vami bodi kat. stvari tudi
— agitator! Bog z vami in sreča junaška!
Mi gremo naprej, mi gremo naprej!
Shod „Sloge“ na Lokvah.
Poverjenik „Sloge“ za Lokve, A. Plesničar, je sklical zaupen shod dne 10. novembra. — Kot govornika sta nastopila čč. gg. Jakob Hejec in Fr. Kodrič.
Prvi je v lepih besedah pojasnil, kako lepo je v družini, v občini, v deželi, ako vlada edinost in mir v njih. — To edinost, ,ta mir pa so nam skalili naši nasprotniki, ki se imenujejo naprednjaki, s tem da hujskajo stan proti stanu, kmeta proti duhovniku. . . . ,,Nam duhovnikom — je rekel g. govornik — se smili ljudstvo, ki gre na limanice takim zapeljivcem... . Imeli smo dva dobra poslanca, ki naše razmere dobro poznata, ki vesta za naše potrebe
— naprednjaki pa nam vsiljujejo zdaj dva druga poslanca, ki .še pri nas bila nista, katerih eden je bogataš-krčmar, drugi pa trgovec.. .. Koga hočete voliti: ali naše ljudi, ali one, ki so proti nam?*1 In volilni možje so odgovorili: „Take poslance hočemo imeti, ki so za nas!" Janez Kolenec je še dostavil: „Za kmeta je tak poslanec, ki n e naklada novih davkov na revno našo zemljo11.
Drugi govornik je, opiraje se na govor dr. Tavčarja, pokazal zborovalcem, kako grdo zaničujejo naprednjaki našega kmeta, češ, da naše ljudstvo se ni zrelo, da je kmet novorojen otrok, hlod, polu-človek, hudobno otroče. . . „Glejle, možje
— je rekel g. govornik —■ ,,glejte, kaj ste, kako vas časle naprednjaki! Za koga boste torej: ali z a - s e ali proti sebi?11 Iu slišali so se klici : „Takih ne maramo! Da so takega norca zbrali!! Taki so za. ..."
Naposled je še domači duhovnik kol predsednik pojasnil volilcein nekaj naprednih šlugerjev, kakor so „farška bisaga*1, „poštenji koviči", razne »obljube*1 itd. — Volilei so bili shoda prav veseli! Bog daj blagoslova!
Shod „Sloge“ v Kačičih.
.Na željo volilcev nakelske županije na Krasu je politično drušlvo ,.Sloga" sklicalo v nedeljo JO. t. m. ob 3. urah popoludne zaupni shod, ki se je imel vr.iti v jedini gostilni v Kačičih. Sklicatelji shoda so si po osebi preč. g. župnika Flznica iz Rodika zagotovili pri gospodarju goii omenje.ie krčme sobo, katera bi jim bila od 3. ure naprej prepuščena za shod. Ko je prišel ta čas, je krčmar v sobi se nahajajočim povedal, da je prepustil od 3. ure naprej sobo sklicateljem shoda, in da naj zatorej vsi oni, ki nimajo povabila, sobo zapuste. To isto je ponovil tudi v imenu sklicateljev shoda preč. g. župnik Klznic. Ali kdo je bil prvi ki se je temu ustavljal in rekel, da ga nobeden ne prisili, da bi on zapustil sobo? To je bil vzgojevatelj mladine ljudski učitelj Albin Štrekelj, človek, ki bi moral biti kakor smo rekli, v svoji občini v izgled mladim in starim.
Vprašamo: ali bi ne nastal lahko v tem slučaju hud prepir in pretep, ako bi naši somišljeniki ne bili trezni, mirni, postavni in resni možje, ki se niso dali ujeti v nastavljene jim zanjke ter so raje »sak prepir opustili in se umaknili ljudem gori omenjene vrste, — vprašamo, ako bi bil nastal prepir in pretep, kdo bi bil tega kriv? Toliko se nam je zdelo potrebno povedati pristojnim oblastvom v premišljevanje in uvaževanje. Torej o zaupnem shodu v prostorih omenjene krčme ni moglo biti več govora. Zato so se obrnili sklicatelj i shoda do gospodarja sosedne hiše posestnika Mihe lira dač a, ki jim je prav drage volje prepustil v ta namen prostore v svoji iiiši, za kur mu bodi na tem mestu izre-
čonu nuj iskrenejša zuhvulu. Tu se jo zbralo nad 80 volilco\ iz raznih oddelkov nakelske županijo in bližnjih občin. To ko ram bili v resnici pravi postavni možje stare brkinske in kraške korenine. Poleg leli pa so je udeležilo shoda tudi nekaj nevolilcov.
Govoril je g K. K I a v ž a r in župnik g. K I s 11 i c. Zborovalci so z velikim navdušenjem sprejeli kuudiduturi gg. dr. Abrama in Černeta, župana v Tomaju.
Za koliko jr Klavžar oškodoval občine?
Klavžar je prehodil celo deželo od enegu konca do druzega, se zanimal za vse njene razmere in potrebe, katere je torej bolje poznal, kakor eden po enem vsi, kar jih je poslovalo v deželni hiši. To svoje znanje je službovaje izkoriščal zlasti v prid slovenskim okrajem in občinam, katere so se zaupno do njega obračale v svojih zadevah in potrebah. To, kar se mu najraje porogljivo očita, da seje namreč mnogo bavil z izvanurad-niini deli, je okrajem in občinam največ has-nilo. Njegove prošnje so bile dobro utemeljene in prepričevalne in so rodile prosilcem bogato žetev. Znano nam je, da je leta 1882. o priliki cesarjevega poseta v Gorici, po visokodušnom po-spešitelju vsega dobrega, ranjkem grofu Francu Coroniniju podal kabinetni kaneliji za občine in zasebnike 14 prošenj, katere so bile vse uslišane. Med njimi sta bili prošnji za most čez Sočo v Pla-veh in za braniško cesto : vsaka je do-nesla po 1000 gld. cesarske podporo, s katerim denarjem se je tako rekoč temelj postavil dotičnirna podjetjema. In ker že o tein govorimo, naj povemo tudi to, da je Klavžar s svetom in peresom in priprošnjo leta in letu podpiral g. Andreja Konjedica v Plaveh, kolikor v to, da se je po dolgem obotavljanju dotič-nih činileljev slednjič vendar-le zgradila cesta čez Gradec in da se je postavil most v Plaveh, kukor je leta in leta na enak način pospeševal prizadevanje r. Janeza Ličena v Bihembergu, da je mogel še doživeti pričetek zgradbe toli za-željene braniške ceste. Z enakim uspehom je Klavžar sestavil Bog ve koliko prošenj cestnim odborom in občinam.
—	Naj omenjamo samo prošnjo, za katero je skrbno nabiral gradiva v tolminskem in kanalskem okraju, da je dokazal potrebo priležne cestne zveze po levem bregu Soče od Kobarida do Kanala. Ta prošnja, katero sta na Dunaju in v deželnem zboru z vso vnemo podpirala zlasti poslanca grof Allred Coro-nini in Gregorčič, je že do zdaj obrodila Gfi.OOO gld. podpore, a bode imela svoje ugodne posledice še potem, kadar se raztegne podjetje na tolminski okraj. Drugo temeljito prošnjo, ki je bila enako prvej tiskana v Gabrščekovi tiskarni, je sestavil Klavžar v korist zapuščenim obmejnim občinam kanalskega okraja. Zaslomba mogočnih pokroviteljev je tudi tei prošnji zagotovila nepričakovan uspeh: 90 odstotni prispevek na približen po-trošek 220.000 gld., torej ogromno svoto 198.000 gld. — Klavžar ni samo sestavljal prošenj, ampak se je ludi brigal za nje, jih priporočal znanim mogočnim pokroviteljem in v prvi vrsti nepozabnemu r. deželnemu glavarju, kateri je vedno radovoljno in navadno z uspehom podpiral obče koristne težnje občin in okrajev. — Gospodje župani, kar jih je bilo po smrti r. Pagliaruzzi-ja v rojstni občini onega Gabrščeka, ki se zdaj tako sovražno zaganja proti Klavžarju, bi o tem lahko marsikaj povedali, zlasti pa o prošnji za izbris znamenite predplače, katero je bila prejela kobariška občina iz državnega zaloga za izmočvirenje doline med Kobaridom in Slaroselom. Ta prošnja, katero je na merodajnem mestu podpiral r. grof Coronini in menda tudi naš dr. Gregorčič, je razbremenila kobariške posestnike za zelo občutljive prispevke, za kojih izterjatev je bila že napovedana eksekucija. — In za bolnišnične stroške da bi bil opehari! Klavžar razne občine? Mi si upamo dokazati nasprotno, da je Klavžar se svojim svetom in podukom odvrnil na tisoče škode od občin, ki jim je pretila zaradi bolnišničnih stroškov. Prašajte zastopnike otaležke občine na Cerkljanskem, kdo jim ji; pomagal, da se jim je pred leti povrnilo nad 1000 gld. prehranitnin, katere so bili iz nevednosti plačali za blaznega Zajca ! Prašajte može iz Štorij na Krasu, kdo jih je podučil in jim pomagal, da so dosegli povračilo nad 800 gld. za blazno beračico Kari* ! Prašajte sedanjega kobariškega župana, po kakem potu in s
kakšno pomočjo jo prišla tamkajšnja občina do povračila nad 300 gld. za blazno Smrekar! In če bi še živel pok. župan šebreljski, Andr. Boječ, bi vam tudi lahko povedal, kako je znal Klavžar pomagali njegovi občini, kakor je vedno rad ustrezal vsem brez razločka.
Kdo je slepar?
V	svoji št. 123. je razglasila „Sočail, da je bilo leta 1874., ko jo bil g. Klavžar tajnik in denarničar cestnega odbora za goriško okolico, 2000 in toliko goldinarjev promanjkljeja in da se je on obvezal, to svoto povrniti. — Mi pa vemo, daje cestni odbor na podlagi pojasnil, ki sojih dali s t a r e j i
odborniki, v svoji seji dne 20.
maja 1887. ta dolg popolnoma izbrisal.
G. Miha Zega in obresti.
Kandidaljc, katere priporoča na-rodno-napredna stranka, so poznani v deželi. Poznan je g. Miha Zega. O njem nam hudomušen Kanalec poroča, da je imel s pripravami za obračun obresti toliko opraviti, da je celo kol župan pozabil ograditi prostor za prešičji trg, in je radi tega glavarstvo trg prepovedalo. Kako pa bode mogel še le vestno vršiti poslanske dolžnosti v Gorici? Kanalci pravijo, da g. Zega naj ostane le pri svojih knjigah dolžnikov.
Izid prvotnih volitev.
Včeraj dne 13. t. m. je volilu občina K a I - K o r i t n i c a pri Bovci. Zmagali so naši sijajno.
Politični pregled.
Seja državnega zbora dne 7.
t. m. — Naučili minister Hartel je na interpelacijo italijanskih poslancev glede igredov proti italijanskim profesorjem in dijakom v lnomostu odgovoril, da vi a d a ni n as p r o t n a ustanoviti i ta-
lijanskega vseučilišča.
Trgovski minister Gali je obljubil, da se bode položaj pomožnih poštnih in brzojavnih slug zboljšal.
Seja državnega zbora dne 12.
t. m. — Jugoslovanski poslanci so vložili nu.ien predlog za ustanovitev s I o-venskega vseučilišča v Ljubljani.
Gospodarski odsek v državnem zboru je dne 7. t. m. enoglasno sklenil, da se mora borzna kupčija s žitom odpravili. Poljedelski minister Giova-nelli je vgovarjal.
Volitve v hrvaški sabor so se
bliskoma zvršile. — Zmagala je vladna stranka z ogromno večino. Združena opozicija je dobila le II mandatov, »čista" stranka tir. Franka le 2 mandata. Neverjetno!
Novice.
Hoj za domovinsko pravico v Gorici. — Goriški magistrat je zavrnil skoro vse prošnje naših ljudij za sprejem v občinsko zvezo z opombo, da prosilci niso dokazali opravičenosti svoje zahteve. Iver so pa malo da ne vse prošnje vtenieljene v zakonu, prosimo, naj vsi prizadeti pridejo v nedeljo ob 111 , predpoldne v sobo ..Katoliškega delavskega društva" v semeniški ulici št. <)., kjer se jim bo povedalo, kako treba napravili rekurz.
\ el. g'. T. Čerin, prof. bogoslovja je zdaj prav nevarno bolan. V pondeljek je sprejel sakrament sv. poslednjega olja. Priporočamo ga v molitev!
Nevarno obolel je preč. g. Jurij Mercina, vikar v pokoju, sedaj bivajoč v Sovodnjah.
Zahvala in prošnja. — Gospica Ivanka Dr ulov k a je podarila šolski knjižici v „Šolskem Domu“ ti slovenskih in 4 nemške zabavne knjig**, primerne za mladino. Prisrčna ji hvala!
Dal Bog, da bi vrla darovalka našla posnemalcev in posnemalk, kujti ta šolska knjižnica je tako silno dboga, da nima knjižničarica kaj izposojevati nčen-kam, ki bi tako rade čitale. Vsakdo pač pozna blagodejni upliv marljivega čitanja dobrih, za mladino primernih, zabavnih in poučnih spisov na vsestranski duševni razvitek nadepolne šolske mladine. Častiti rodoljubi in rodoljubkinje! Pač marsikdo med Vami ima gotovo več za mladino primernih knjig, ki mu leži doma, ne da jih kdo čila. Darujte take slovenske in nemške knjige revni šolski knjiž-
nici v »Šolskem l)onm“ ter privoščilo naši nežni mladini velekorislno zabavo čitanja.
Prošnja .je skromna ali prav prisrčna ; vsako najmanjšo knjižico srčno rada sprejme
L. Koršič, knjižničarica.
Občni zbor c. kr. kmet. družbe v Gorici se bode vršil dne jO. t. m. ob
II.	uri dop. v driižbinih prostorih. Dnevni rini: voliiev predsednika, potrditev dodatkov k 14., 10. in 22. društv. pravil. • ~ Udje se morajo izkazali pri volitvi predsednika z izkaznico.
S Placute v Gorici. — Naznanjam, da so imeli Italijani v nedeljo v prostorih starega laškega Alojzijevišča zborovanje glede slovesnega sprejema novega župnika. Vso zadevo vodi č. g. C a s t e I-litz, vodja deškega semenišča. Vseh zborovalcev skupaj je bilookolu Mnogo povabljenih ni prišlo, ker se ne vjemljejo s to namero. Navzoči so bili tudi vsi cerkveni pevci. Ognjegasec Toman je bil tudi zraven in je rekel, da Inče glude ognjegascev vso poskrbeti. Na shodu so izbrali nekaj mož, ki naj nabirajo milo-dare in vse polrehno uredijo. Sklenili so, da bodi sprcjciu zelo slovesen. Slišim, da se hočejo ludi Slovenci udeležiti in da bodo imeli o tem v nedeljo posvetovanje. —	M.	B.
Dostavek uredništva. -- Mi nismo nasprotni slovesnemu sprejemu č. g. župnika Ziaclia, katerega čislamo, mi celo želimo, naj bi se vsakega župnika lepo sprejelo. Ker se pa do zdaj to .še ni zgodilo, ker jo dalje jasno, da bi slovenskega župnika. tudi če bi bil rojen na Plaču ti, prav gotovo slovesno ne sprejeli, mislimo, da je sedanji slovesni sprejem neumesten. Ta slovesni sprejem bo le gola narodna manifestacija, ki dušno pastirstvo v Gorici le ovira. Ako se enemu kaj napravi, drugemu pa ne, je vernemu ljudstvu v pohujšanje. To je naše prepričanje! Če pa mislijo gospodje, ki prirejajo sedanjo slovesnost, od zdaj naprej vsakega župnika tako sprejemati, tedaj se z njimi vjemljemo in jim čestitamo.
Kar se tiče opombe lista »Popolo* v zadnji številki, da naj bi mi rajši organizirali ljudstvo nasproti slovenskim liberalcem, katere imenuje „llagellum dei“, povemo, da obžalujemo, da se katoliški list nasproti »Primorskemu Listu“ javno tako izraža. Dasi smo siljeni na lake opazke odgovarjati, hočemo vendar za zdaj molčali ter počakati prihodnje de-želnozborske volitve. Videti hočemo, koliko so gospodje ljudstvo organizirali nasproti laškim liberalcem. Takrat bomo lahko govorili!
Od Sv. liiicije. — Tolminski oče-župan je 12. t. m. popoldne obiskal Sve-tolucijskega očeta-župana. Gotovo z namenom, da bi mu ta pripravil za južino Svetolucljske volilce, — a ne bo nič. — Tolminskemu očetu-županu svetujemo, naj vzame v roko novo metlo, pa naj vendar enkrat pomete iz svojega hotela stare smeti in stari prali, da se ne bo gostom gabilo. Naj vsaki dan prezrači prostore, da izgine iž njih tisti kisel in izprijen duh, da mu ne izgine še tistih o gostov. To naj sam osebno dela, ker v družini ga menda nima človeka, da bi to opravljal. Ako pa neee, naj vsaj sname visokodoneči in bahavi napis:
,,Molel Modrijan11, pa naj obesi nad vrata preprosto smrekovo frasko.
S	Krasa smo dobili več pisem, v katerih kraški rodoljubi z navdušenjem pozdravljajo kandidaturi dr. Abrama in g. Antona Černeta, župana v Tomaju.
Kihcinhcrg, dvigni se! — Ob zadnjih državno-zborskih volitvah so v Riheinbergu zmagali liberalci. Tudi zdaj napenjajo vse svojo moči. Žalostno je gledati, kakih podlih sredstev se poslužujejo. Med drugim trosijo med ljudi grdo laž, da hočeta oba dr. Pavlica biti deželna odbornika s plačo vsaki po 4000 K.
Najbolj podlo pa je, kar je pisal zadnji „Priinorec“: Tam okoli Rihem-berga vprašujejo ljudje, kje so tiste svetinjice ali podobice, katere je obljubil dr. Pavlica, ko je peljal romarje v Him. Od tega je že precej časa preteklo, kronice za svetinjice so ljudje tudi plačali — ali svetinjic ni! Ali svetinjice ali pa krone nazaj! Ljudje ugibajo, ali bi ne bilo to mogoče, da bi bili nekateri sinovi prav slični — očetom'1.
Zavednim rojakom povemo, da so romarji svetinjice že davno prejeli. Nekaj pa jih je še na razpolago, ako bi kdo ne bil še prejel. Sicer pa povemo, da je imel odbor za romanje izgube 200 K, katere je Nj. eminenca poravnal.
Toliko resnici na ljubo! Zdaj pa kličemo Kihemhcržunoui:	Odprite oči !
Hihemborg dvigni se i/. liberalstva !
Prejeli smo i/. Kihemherga dopis č. g. A. Gleščiča, kaplana, v obrambo na nesramne napade v „Soči" in „Pri-morcu“. Ker nam je prekasno došel, izročili smo ga uredništvu „Gorice“.
Pijančki okolu „Soce“. — ..Slovenec1 piše v št. 2:‘>8.: „Vrzi mačka kakor hočeš, vedno pade na noge. To je obče priznana resnica. Zatorej o tej lastnosti mačka ne bodemo obširneje govorili. Omenili smo jo samo zaradi toga, ker poseduje Kranjska dež-.la člankarja, kateri v vsakem članku „Slov. Naroda11 padi; na ,,klerikalce* n duhovne.
Te besede vrlega slovenskega dnevnika se dajo po pravici obrniti tudi na pijančke, ki pisarijo v ,.Sočo“. Ti ljudje priobčujejo raznovrstne članke, pa vsaki članek konča z napadom na č. duhovščino. Vrzi mačka, kakor hočeš, vedno pade na noge!
Tatvina. — Na večer 10. t. m. nekaj pred polunočjo so vlomili neznani uzmoviči v prodajalnico g. Vinka Podgornika na Št. Peterski cesti št. (>8. De-nara niso našli, ker se ga ne pušča v prodajalni, pač pa so v naglici odnesli nekaj jestvin. Ko so namreč zaslišali, da domači vstajajo, so jo hitro 'popihali; a sreča je bila zanje, da so jo dosti brzo odkurili, ker drugače bi bili najbrže dobili šo nekaj, česar niso iskali.
Štirje gamsi v jedneni dnevu. —■
Stari orjak Mangart je o priliki godu svojega župana gosp. Martina Černuta istemu
4	divje kozle poklonil. Ker so pa le živali hotele pokusili — preden pridejo v „paco“ — še dobro vipavsko in briško kapljico, kakoršna Ložanom vgaja —• bila je cela družba prav Židane volje.
Glasba. — Naznanjam, da sem vse napeve iz novo Cecilije pravilno priredil za moški zbor. Ker imajo -jkoro vse cerkve na Goriškem le moške pevce, zato mislim, da bi taka prireja Cecilije dobro došla, ker bi tem potom lahko krasne napeve prepevali tudi tam, kjer nimajo mešanih glasov.
Tako upravljanje pesmarice pa na svoje stroške izdati ne morem, ker bi imel poleg mudnega dela računiti gotovo še z znatno denarno izgubo. Ako pa je dotičnikom kaj na tem, da se tako urejena pesmarica izda, naj skušajo to izdajo na kak način omogočili.
V	Gorici, dne 10. nov. 11)01.
Danilo F a j g e I j, skladatelj.
Novo čevljarsko delavnico jo otvoril g. Peter Cotič v Gosposki ulici št. 14. (tik zaloge pohištva gosp. Antona Breščaka). Cenjene čilalelje opozarjamo na oglas na zadnji strani.
Socijalne drobtinice.
O zasebni lasti. — II. Poglej mo kaj bi b i 1 o s č 1 o v e š k o družbo, ako bi odpravili trajno last. Človek je po svoji družabni naravi ud družine, ud občine, dežele in države.
Kaj bi bilo z družino, ako bi odpravili trajno lasi? Stariši bi ne mogli skrbeti otrokom za bodočnost. Ob času bolezni in starosti bi se družine razdirale. Sirotišča, ki .služijo dandanes hi za izredne slučaje, bi bila nujna potreba za vse družine. O smrti bi stariši ne imeli tolažbe, da so otroci dobro preskrbljeni.
Kaj bi bilo z občinami, ako bi se odpravila trajna last? Kod in mir bi izginila, kajti nihče bi rad ne delal za druge in vsak čas bi se morala premoženja znovič deliti, ker bi radi neenake zmožnosti in pridnosti od časa do časa zavladala neenakost. V enem samem letu bi nastala po občinah taka zmešnjava, tako sovraštvo in vojska, da bi ljudje ne mogli skupno živeti. To uči izkušnja!
V	nekaterih malih občinah v Ameriki in Avstraliji so bili vpeljali skupno last. Za koliko časa? Kmalu so se morali ločiti in priznali, da je skupna last radi človeških strasti in slabih nagnenj nekaj nemogočega.
Isto velja ludi o deželah in celih družinah! Ako odpravimo trajno last, le omajamo temelj državi, ki se v kratkem mora zrušiti.
Poleg tega bi pa tudi nobena občina, nobena dežela in nobena država ne mogla imeti določenega ozemlja. — Kakor bi se moralo med posamezniki ene občine neprenehoma deliti, prav tako bi se moralo tudi med posameznimi
občinami, deželami in državami vedno Št. ilelili in premiiijati. Imeli l>i večno pre-	Oj,
piro in vojske!
('.lov k a dr u Aha hi toi la.j hi e/ t raj no lasti m* imela obstoja ali z. dni ,mini besedami: Ljudem, ki tvoiijo lo družbo, mora biti vrojeno pravu: pridobivati si trajno last!
Za k m lok ni s.
A. Zakaj /.miraj trde naprednjaki:
..Mladina je mišit“V
II. Naravno! Saj ..mladost je norost".
A. Zakaj ,.Soča“ na vse preteke priporočajo Zego in Vrtovca /.a deželna poslanca V
H. Zalo, ker sla oba čudolvoruika :
Prvi obrača pri obrestih št. ti narobe v 9; dnini pa zna napravljali iz. mleka —
..šniir".
i
A. Zakaj črtijo naprednjaki župnika Grčo ?
li. Zalo, ker se bojijo »rdave — palice.
.Narodni pregovori in izreki.
(lNabiiil .1. Vuikovi.
Z jezikom seče Turkom ltUiv«*.
Nesel glavo Turku v *cmeii|.
Srečen ko muha na pajčevini.
Muha hrey. glave.
Hrikazala se mu je bikasta zvezda i i Slaboi.
I\ih<r ga najine, ta ga zajme.
Za I e -111 k pameti nima Ima čudne tuljke (krogljiee v glavi.
I )aI je pride )
Podpirana naznanjala slavnemu občinstvu. da sla prevzela na svojo roko
mlin v Prvačini,
ter zaiiotovl|aIa. da bosta vi‘duo skrbela za ločilu III p<i'l>‘llu postre/.ho.
Imata tudi hleve za živino Ibujenim (bližinam se zatorej prav luplu pi i poročata
Fraii<Vskin A. rja n.
Hazglas.
Naznanja se. da
JAVNA DRAŽBA
■zastavil III. četrtleta t. j. mesecev julija, avgusta in septembra 1900.
začne v ponedeljek '•*. decembra IHOl. ter se bo nadaljevala naslednji* četrtke in ponedeljke.
0<1 r«ivns»<4*l.jslVil zastavljalnice
in /. njo združene hranilnice.
\' (! o r i e i. S novembra 151(11.
Podpisana priporočata -davnemu < > 11 -činstvii v (iorici in na deželi mojo nuvo urejeno
v.r-
J 8 K 3 T‘J-
jestvin.
Cotič Peter
čevljar
v <*0H|>0ski ulici hiš. š| II
(tik zaloge pi.ii-l\a g. Mrc-i.ikai
sprejema naročila vsakovrstnih čevljev bodisi tinega ali navadnega izdelka po ugodhili cenah.
Lastnikom konj!
Podpisani naznanjam, da sem si nabavil naj novejše \rste stroj 'A zrač-niin pritiskom
za striženje konj.
S lem strojem se ostriže konja v najkrajšem času lično iu snažno.
V slučaju potrebe zadostuje poziv po dopisnici. Konja ostriženi na lastnikovem domu po jako zmerni ceni.
Za blagohotna naročila se toplo priporočam
Franc Čoš,
Kubije pri (iorici.
i	Nova delavnica
1 cerkvenili posod M M M M M M in orodja.
Gorica, magistratnu ulica St. 8.
['odpisani vsoja si naznaniti preč. duhovščini, da ji; odprl iiovo delavnico it cerkvenih posod ler se priporoča za na- <1 ročbe svečnikov, svetitnic itd. v vsakovrstni j J kovini in v vsakem slogu po najniZjih j j cenah.	$
Kit Se nima ilustrovanib cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrisu raz- (| nili posod in orodja.	81
Priporoča sc tudi za popravljanje J j rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati tako, da dobijo prvotno stanje.
Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah m popravlja že rabljene.
I dani
LFrnc Leban,
srebrar.
®	I®#*#**#!*!**#!*
\' /;i: -I iin.. I i tud; :.i/.11u\ r>llie j i jače n. pl . ti":n« 'ki 1 *-n.i*•• J' * kianj.-ki	lo m vi <■.	<■ uii.i• i 11 *■ j	niovi
lini	i um.	i. i.. I i i • 11 ;i \ u.‘	- ■i'i/.ice	i S*	n! i
Cird-Md ■ u v o kav. :n < ' il Metodovo milo tel d! n. o v 111 -1 • ■ 'ko spadap rc hlairu. Pu.-tri- a h" na in po zmernih cenah.
Z o	I i 11 • 111111 -1 > • • -1	■ a l. • • 111
kojtar «V	K si lin,
trgovca \ Scnicnislii ulici li. ,(\.	|
Anton Pucelj
brit ec.
priporoča p. u. (tlt.-m.slvu svoji bviv-ni(-i na Ji avrnku ii( v rSiolni ulici na -/roli ti (m ai. i •« I:. v i.
0000 $ coooo
Krojaška moj s tr a
čufer <fe Bajt
Got ici. uiic.i sv. Antona st. 7
V llisi .1. Ko,pri n|\t' s« # Hl||
•	111 j • t a
v . k (i v r: f.. i •‘•ifkr :.a mn tke po men, bodi i line ali pa
priproste.
Pri p' 11’" a1 a ■ ~ \ , n i" |a k oni
V (Jul ici in mi d d bno pa č dlilei; - .i• i ,n u. - u •'•lil -1 ed111i11 in ljudskih šol za obilna naročila.
>0000000000
Važno za vsakega!
Razprodaj;.!
Po nečuveno nizki ceni se dobi za samo
I gl. !>.-> nč.
krasna garnitura
obstoječa i/.
14 krasnih dragocenih predmetov
in sicer:
1 ura od niklja Anker remont, (na željo tudi posrebr.) z lepo razrczljanim pokrovom, točim urejena s H-lelnim jamstvom in škalljico
1 krasna "oblin ali nikljasla oklopna verižica s privesom. Parižki sistem.
1 Koldin igla za kravale z imitir. briljanti. 1 par gumbov za manšete, znamka ,.Ga-rantie“.
1 garnitura (o komadov) gumbov za srajce in ovratnike.
1 par uhanov iz pristnemu srebra, uradno puncir.
I noldin prstan s krasnim kamenom.
1 žepno ogledalo v etviju.
\ seli 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-liemont vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. s povzetjem ali po naprej poslanem denarju tvrdka
Hrmlor Hnrviz
Krakovo - Stradom 17. - Krakovo.
Kavno isto s pozlačeno ('oblin uro, ki /.bite barve ne spreminju. stane i> j»l. f»0 kr
Neodgovarjajoče sprejemam v H dueli n.i/.ij in povrnem denar, vsled česar nima kupec nik.i-kcjja rizika.
Bogato ilustriran cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in Iranko.
kwvinrTwTw rw_.w^
H
F
^ Teodor Slabanja, j
srebrar,	Jt
^ v Gorici, ulica Moreli 12,	^
li priporoča prečasl. duhovščini za p* izdelovanje cerkvenih posod in Ca M orodja. Pripravo cerkvenega o- 1^ ■ I rod ja olajšuje revnim cerkvam ^ Es s lem. da daje ludi na obroke. IS ” Obroke si pa proč. p. n. gospod U
" fi
ftnton Jporc,
klobučar m oosltlničar v S<»11 n m i i š k j ulici, ima liuo.alo zalo»o rnznnvrslnih M | Mnlmkdv in luči v svoji krčmi prisl-j na domača vina ler postreže Imb j / jako iikiisiiiini jedili. Postrežba in (•(Mic jako solidne.
^ naročevalec sam lahko določi kvur'r1,nir'r,nj'»r',nTir1,nr
^	Lekarna
"IS..................
Prave in eiliue žel kapljice
z znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teli kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo ral n o prebavljanje, če se dvakrat na dani po jedno žličico l\.u« en., znamka) |J0pjj(. _ Okrepi
ielntec, store, tla zgine v l ’ i '/'rin ixasii omotica in Si-■' •'mi lenost (nirtvost). Te kap-j i c i ■ ludi store, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
I i raju sc v vseli glavnih le-!. ''i.iM na svetli. Za naročitve in ] -iijatve pa jedino le v lekarni
j ( ItlKTOFOliETTI V
(-.t	v (iorici.	»T
5
Karol Draščik,
peko\ski mojster na Komu v (iorici odlikovan z častno diplomo najvlšjefla priznanja jubilejne razstave na Dunaj« I. 1898. in v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, ludi najlineje^a, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke ihl.
\ sa naročila izvršuje ločno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojini rojakom v mestu in na deželi najiiljudneje.
3GOGOCXXXXXXXXXX
„Krojaška zadruga11,
vpisana zadruga z omejeno zavezo v Dorici,
(iosposka ulica hiš. šlev. 7. VELIKA ZALOGA vsako vrstnega lnaniifiikliimoga blaga /a. ženske in moške obleke, za vsak slan in vsak lelni čas v luijvečji izl)(*ri, kakor: sitkno, platno, prte-nino, CliilTon, oksforl, srovico, vsa-kovrslne |>re|>roge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jager itd. itd.
Vse po naj nižjih cenah.
Cene so stalne Ure/, pogajanju.
xxxxxxxxxxxxxxx
■i-K *?	•
' '*bi&
<:	^	J//, '//
4.. \ '/■ \ . 4 'V
■SV	'>
\\\ % % 's. 'U. ^
O Vt,.
V A
#
i I
Tvrdka
| Konjedic&Zajec |
| v Gorici pred nadškofijo št. 5 |j
priporoča svojo bogato zalogo: najboljšega štajerskega železa, železne, pocinkane, porinjene in e.inkaste ploščevine.
Okove /.a pohištvo, sluvbe, vodne žage, vse potrebščine za obrtnike, kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradnike za jesensko in zimsko dobo.
• Nagrobne križe, peči, sledilna ognjišča, cevi, p red pečni k e.
Stavbeniki pozor!
Vedno sveži Portland in Koman cement. Edina zaloga železnih nosi-teljev (traverz), e.evi za stranišču /. vsemi pripravami.
§
v kilg. po 4-90 K
Za pristnost jamčim z 2000 K
Priporočani se prečasl il i duhovščini, slavnemu |>. n. občinstvu. Sveče za pogrebe po zelo nizki ceni. Med |iilaner in navadni po zelo nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem	T	Tr-
J. Kopač,
svečar v Gorici, ulica sv. Antona 7.
xzxzxzxzx=xxzxzxzxzxz
Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica
v (iorici.
j^uton ^Gpušie
krojaški mojster in trgovec v Vrtni ulici št. ‘26.
Izdeluje vsakovrstne inožktf obleke |io vsakem kroju ler za vsaki slan.
lina ludi bogato /alo»o domačega in an-glcžkega Mitkna vseli vrst za vsak letni čas.
Izdelke iz lastnega blaga jamči.