XVI-73-1995 kršen dvom o gnezdenju seveda odveč, škrla- tec je pridno nosil hrano v gosto ščavje in vr- bovje med Muro in mrtvico. Po nekajkratnih neuspešnih poskusih sem misel o iskanju gnez- da dokončno opustil. Gosta zarast in vodna ovi- ra sta bili tako rekoč nepremagljivi. Seveda mo- ram dodati, da je to doslej prvo potrjeno gnez- denje škrlatca v Prekmurju. 25. 6. 1994 je v vrbovju Mure pri vasi Beni- ca škrlatec ponovno pel. Franc Bračko, Gre- gorčičeva 27, 62000 Maribor ČIŽEK Carduelis spinus SISKIN - flock of approx. 100 on 18th Decem- ber 1994 at Ljubljansko barje Dne 18. decembra sem opoldne, ko je mraz nekoliko popustil, šel na sprehod po gozdiču južno od Skofljice na robu Barja. Jata čižkov se je najprej spravila na smrekove storže, potem pa so se v več valovih preselili na bližnje jelše. Niso se me bali, tako da so prišli tudi na drevo nad mano. Vneto so skubili jelševe storžke, ta- ko da so luščine padale po meni, skoraj kot sneg. Peter Legiša, Pod brezami 34, 61000 Ljubljana NAVADNI BREZOVČEK Carduelis flammea COMMON REDPOLL - on 9th April 1993 at Ljubljansko barje Dne 9. 4. 1993 sem opazoval ptiče na Ljub- ljanskem barju. V kvadratu 9/46/E2 ob Ižanski cesti, ki na tem predelu drži skozi naselje, je mojo pozornost pritegnil majhen ptič, ki je če­ pel na veji drevesa tik ob cesti. Izkazalo se je, da gre za navadnega brezovčka. Bil je tako zaupljiv, da sem se mu lahko približal na slabe štiri metre. Ptico sem s te razdalje nekaj časa opazoval, potem pa je odletela proti reki Iščici. Podatek je zanimiv zaradi dokaj poznega poja- va te vrste. Tisti dan sem opazoval tudi že prvo kmeč­ ko lastovko Hirundo rustica v tem letu, ki se je spreletavala med hišami. Al Vrezec, Pražako- va 11, 61000 Ljubljana VELIKI STRNAD Miliaria calandra CORN BUNTING-2 singing on 9th May 1993 in the Dravinja valley Dne 9. 5. 1993 sem se odpravil še na eno od svojih številnih opazovanj in popisovanj pti- čev v Dravinjski dolini. Toga dne sem zabeležil dvoje zanimivih opazovanj na poliih in travni- kih med vasjo Makole in gradom Statenberg. Prvo zanimivo opazovanje je bila bičja trst- nica, ki sem jo opazoval v zaraščenem kanalu ACROCEPHALUS blizu Štatenberga. Ptica je bila verjetno na pre- letu, saj ni kazala nikakršnih znakov gnezde- nja ali morebitnega teritorialnega vedenja. V Dravinjski dolini gnezdi močvirska trstnica Acrocephalus palustris ob zaraščenih brego- '611 reke, kjer sem opazoval kar nekaj parov. Ceprav povsem ne izključujem možnosti gnez- ditve bičje trstnice v Dravinjski dolini, pa je za to bolj malo verjetnosti, saj se spričo regulaci- je reke pospešeno uničuje obrečni habitat. Da pa zaradi postopnega uničevanja življenj- skih prostorov ptic vendarle ne bi bilo vse čisto brezupno, sem istega dne opazoval dva (2) po- joča samca velikega strnada, ki sta radostno oznanjala začetek nove gnezditvene sezone. Al Vreze~Pražakovall, 61000Ljubijana Skrivnostna fotografija Mystery photograph Skrivnostna fotografija ptice iz 65-66. številke Acrocephalusa je vsaj v prvem trenutku verjetno zmedla kar nekaj slovenskih ornito- logov. Vendar je bolj kot sama vrsta, ki se pri nas na selitvi redno pojavlja in katere določitev je v normalnih razmerah na terenu lahka, proble- matičen in nenavaden položaj ptice, v katerem jo je fotograf ujel. Tu. nam lahko nekoliko oteži identifikacijo, še posebej, ker nimamo nobene velikostne primerjave. Po značilni obliki, načinu prehranjevanja in dolgih nogah, ki so deloma vidne, z lahkoto prepoznamq predstavnika pobrežnikov Chara- driiformes. Ze tukaj lahko izločimo celo vrsto ptičev, ki s pobrežnikom na sliki nimajo nič skupnega (npr. kozica, deževniki, škurhi i td.) . Precej nam lahko pomaga tudi naslednji podatek; če si natanko ogledamo hrbet tega ptiča, lahko ugotovimo, da gre nedvomno za mlad osebek. Veliko pobrežnikov ima zelo tipična juvenilna krovna peresa, ki jih z lahkoto prepoznamo. Tu. so v celoti temna, zaokrožena in imajo ponavadi izrazit svetel rob. Krovna peresa odraslih imajo temno polje manjše in nepravilne oblike, rob pa velikokrat ni izrazito svet~l oziroma je neenakomerno širok. Ce je kdo v začetku morda pomislil na katerega izmed martincev -nobena izmed vrst, pojavljajočih se pri nas, nima takšne zgornje strani. Večje vrste (črni, zelenonogi in rdeče- 2 O 1