DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 108 Obdržali bomo uveljavljeno prakso, da Ëlani Društva po plaËilu Ëlanarine prejmejo publikacije, ki jih izda SED, brez dodatnih finanËnih obremenitev. Med promocijskimi dejavnostmi pa poudarjam le ureditev (2007) in nato sprotno ažuriranje društvene internetne strani. Ob predstavljenih programskih vsebinah pa bo ena pomemb- nejših nalog mandatnega obdobja, zlasti v letu 2007, skrb za ureditev pravnih podlag SED ‡ tu je mišljen predvsem statut, ki ga je treba uskladiti z zakonom o društvih in novim statu- som SED kot društvom v javnem interesu na podroËju kulture in raziskovanja. Slovensko etnološko društvo je bilo v zadnjem mandatnem obdobju, ko ga je vodila dr. Breda »ebulj Sajko, pobudnik tesnejšega sodelovanja med sorodnimi strokovnimi društvi ‡ dobro utirjeno sodelovanje želimo nadaljevati tudi v nasle- dnjih dveh letih. Velika pozornost bo namenjena tudi regionalizaciji, tako v širokem, upravnem vidiku ter njenem vplivu na delovanje SED v prihodnje, kakor tudi v notranjem, organizacijskem smislu. Društvo bo tudi v naslednjem mandatnem in programskem obdobju delovalo po ustaljenem redu; seje IO SED bodo vsako tretjo sredo v mesecu ob 14. uri in bodo, kot v preteklih letih, javne. Društvena pisarna je odprta vsak Ëetrtek med 11. in 13. uro. Ob koncu želim poudariti, da predstavljeni programski okvir dopušËa tudi širitve, v kolikor se bodo med Ëlani SED poka- zale iniciative zanje, vendar ob predpostavki, da so dodatni projekti financirani iz drugih virov. Naj zatorej izkoristim to predstavitev programskih smernic tudi kot povabilo vsem Ëlanom k Ëim aktivnejšemu sodelovanju v predstavljenih programih kakor tudi k sokreiranju novih vsebin in usmeritev delovanja Slovenskega etnološkega društva. Datum prejema prispevka v uredništvo: 6. 4. 2007 Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 Alenka »erneliË Krošelj MURKOVANJE 2006 Podelitev Murkove nagrade in Murkovega priznanja 2006 Pred 20 leti oziroma leta 1986 je bil v Glasniku SED, let. 26, št. 1‡2, objavljen Pravilnik za podeljevanje Murkovih nagrad. Ob 125-letnici rojstva Matije Murka, enega izmed zaËetnikov znanstvene etnologije na Slovenskem, je bil leta 1986 pravi Ëas tudi za ustanovitev stanovske etnološke nagrade. Pravilnik o podeljevanju se je spreminjal, tako so prvi nagrajenci prejeli Murkovo priznanje, med letoma 1994‡1999 smo slavili preje- mnice in prejemnike Murkovega priznanja in listine, leta 1999 pa je bila ob Murkovem priznanju kot najvišja stopnja nagra- jevanja uvedena Murkova nagrada. Leta 2004 je bila ponovno podeljena Murkova listina, namenjena tistim, ki skrbijo za strokovno podprte naËine ohranjanja etnološke dedišËine. Prvo Murkovo priznanje je bilo podeljeno leta 1988, prire- ditev pa je poËasi dobila tudi ime. Etnologinje, etnologi in druga javnost smo zadnjih nekaj let vabljeni na Murkovanje. Leta 2006 so nas sprejele kolegice s slovenske obale, pode- litev pa je bila v baroËni palaËi Belgramoni-Tacco, ki spada med najlepše baroËne arhitekture v mestu, v njej pa domuje naš takratni gostitelj Pokrajinski muzej Koper. V palaËi, ki je bila zgrajena v 16. stoletju, so se muzejske zbirke zaËele oblikovati leta 1910. Prvi sedež muzeja je bil v samostanu sv. Klare, po prvi svetovni vojni pa je bil prenešen v sedanje pro- store. Direktorica muzeja je kolegica etnologinja Tina Puncer Novak, ki nas je prijazno sprejela in pozdravila tudi v imenu ObËine Koper. Slovensko etnološko društvo je v njegovih dopolnjenih 31. letih vodilo sedem predsednic in šest predsednikov. Najdlje ga je v dveh štiriletnih mandatih vodila dr. Duša Krnel Umek z Obale, prav tako v dveh loËenih mandatih pa ga je do konca marca 2007 vodila tudi dr. Breda »ebulj Sajko, ki je prisotnim namenila uvoden pozdrav in misli ob obletnici ‡ 20-letnici obstoja stanovske etnološke nagrade. Prireditev je povezovala avtorica priËujoËega poroËila, pope- strili pa so jo Šavrinski godci, vokalno-instrumentalna skupi- na, ki deluje kot sekcija pri Kulturnem društvu Franceta Bevka v Šmarju pri Kopru. S pesmijo so oznaËili zaËetek in konec slovesnosti in jo razveseljevali tudi med samo prireditvijo. Skupina, ki skrbi za del bogate kulturne dedišËine Istre, je bila ustanovljena leta 2000. Zbrali so se tisti, ki nekaj znajo ‡ vsi Ëlani pojejo in igrajo na domaËe izvirne ljudske instrumen- te, kot so se nekoË oglašali v ljudski glasbi Slovenske Istre: rimoniko triještino, škent, istrski bajs, klarin, pero od ruja ipd. Posebno pozornost posveËajo izdelovanju tradicionalnih ljudskih glasbil in zvoËil iz kanele (nonole, pišÊale, piskalÊe, Škrgadice ipd.), ki so bila v teh krajih pogosta, in igranju nanje. Doma so iz šavrinskih vasi v zaledju slovenske obale: Koštabone, Svetega Petra, Šmarij, PuË in Gažona. Namen delovanja skupine je odkrivati bogastvo in lepoto ljudske pesmi Slovenske Istre ter povrniti dostojanstvo nareËni besedi in igranju domaËe mužike, saj njihov repertoar sestavljajo ohranjene pesmi v slovenskem, italijanskem in hrvaškem nareËju. Z ljudskimi glasbili spremljajo petje kakor vËasih na svatbah in ob pustu. Igrajo tudi glasbo za razliËne plese, kot so šaltin, dopaši, šetepaši, mazolka ipd. Slišite jih lahko tudi s pomoËjo zgošËenke in kasete z naslovom Štiri goce godejo. Njihov vodja je Marjan Bažec. Poleg številnih nastopov v Sloveniji so Šavrinski godci gostovali tudi v Italiji, Hrvaški, Avstriji in NemËiji. Posebno odmeven je bil njihov nastop v palaËi OZN v New Yorku leta 2002. Ker je Murkovo nagrado v letu 2005 prejela mag. Inja Smer- DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 109 del, je bil slavnostni govor njena Ëastna dolžnost in naloga. V letu 2006 se je iztekel štiriletni mandat Komisiji za pode- ljevanje Murkovih nagrad, priznanj in listine, ki jo je vodila KoprËanka na delu v Ljubljani, doc. dr. Ingrid Slavec Gradi- šnik. Njeno mesto je zasedel dr. Marko Terseglav, ki spremlja SED oz. je njegov Ëlan že od ustanovitve, med letoma 1981 in 1984 pa je bil tudi njegov predsednik. Z besedami nas je vodil iz preteklosti v sedanjost in razkril odloËitev Komisije. Nagrado in listino sta podelila skupaj s predsednico SED, dr. Bredo »ebulj Sajko. Najprej so na oder prišli dobitniki Murkove listine, Etnograf- sko društvo oraËi ‡ OkiË (Štajerska), Murkovo nagrado pa je prejela doc. dr. Mojca Ravnik. VeËer smo konËali tako kot se pritiËe slovesnim dogodkom, v klepetu s kozarËkom in krožnikom v roki. S prejemnico Murkove nagrade in prejemniki Murkove listine pa smo veËer po prihodu v Ljubljano konËali v kavarni Slo- venskega etnografskega muzeja. Datum prejema prispevka v uredništvo: 15. 4. 2007 Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 Prof. dr. Marko Terseglav 20. PODELITEV MURKOVE NAGRADE IN MURKOVE LISTINE KOPER, 9. NOVEMBER 2006, BARO»NA PALA»A BELGRAMONI-TACCO, POKRAJINSKI MUZEJ KOPER, OB 17. URI Komisija za Murkovo nagrado in priznanja pri SED se je v nekoliko spremenjeni sestavi (prof. dr. Marko Terseglav kot predsednik, in Ëlani: prof. dr. Slavko Kremenšek, dr. Maja Godina Golija in dipl. etnol. in muzealka Ivanka PoËkar) sestala 13. 10. 2006 in pregledala vloge in utemeljitve za Murkove nagrade, priznanja in listine. Komisija je prejela tri pisne utemeljitve: dve za Murkovi nagradi in eno za Murkovo listino, ostala pa je brez vloge za Murkovo priznanje, ki tako letos ne bo podeljeno. Zato je Komisija najprej obravnavala nekaj dopolnil k Pravilniku o Murkovih nagradah, ki jih bo na letni skupšËini SED predstavila IO SED. Nato je prebrala prispele vloge in soglasno sklenila, da Murkovo nagrado 2005 dodeli doc. dr. Mojci Ravnik (Inštitut za slovensko narodopis- je ZRC SAZU) za njeno dolgoletno, vsestransko in bogato zanstvenoraziskovalno delo v etnologiji. Murkovo listino je namenila Etnografskemu društvu OraËi iz OkiËa za ohranja- nje etnološke dedišËine kraja in širše haloške okolice. Murkovo nagrado 2005 prejme doc. dr. Mojca Ravnik. Utemeljitev: Mojca Ravnik, doktorica etnoloških znanosti, docentka in višja znanstvena sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, spada v generacijo, ki ji je bilo v zadnjih treh desetletjih namenjeno ustvarjanje osrednjega toka slovenske etnologije. To vlogo je opravljala in jo opravlja kakovostno. Sodi med glavne poznavalce kulture vsakdanjega življenja v Sloveniji in zamejstvu. Njeno pojmovanje etnologije, njene metodologije, teorije in prakse poznamo iz razprav, monogra- fij, referatov in diskusij. Njena bibliografija šteje 186 biblio- grafskih enot, od strokovnih Ëlankov do knjig. Med izvirnimi znanstvenimi Ëlanki pa so najpomembnejši tisti, ki odkrivajo njene temeljne raziskovalne teme, kot so obmoËja na mejah etniËnega ozemlja (Istra, BeneËija, Porabje, Prekmurje) in etnološka poglavja o stavbarstvu, identiteti ter o družini in sorodstvu. Poleg tega je Ravnikova med slovenskimi etnologi gotovo naredila najveË za raËunalniško obdelavo besedil. Manj znano je tudi, da je nagrajenka napisala scenarij za dokumen- tarni film flIstrski kruh« (1993) in je kot strokovna voditeljica sodelovala pri številnih video dokumentih Avdiovizualnega laboratorija ISN ZRC SAZU. V Ëasu (1998‡2002), ko je bila predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje, je bila njena zasluga med drugim tudi ta, da je spet steklo delo za Sloven- ski etnološki leksikon, ki je izšel leta 2004. Za ta Ëas pa so pomembni inštitutski projekti, pri katerih je sodelovala ali jih vodila (Raziskava družinsko-sorodstvenih odnosov v vaških okoljih Slovenije; Etnološka kulturna dedišËina; Temeljne raziskave slovenske ljudske kulture; Informatizacija neoprije- mljive dedišËine za etnologijo in folkloristiko idr.). Njeno celotno strokovno delo je sila razgibano in raznovrstno, iz vsega pa zna potegniti nove poglede na etnologijo. Po diplo- mi na Oddelku za etnologijo FF (1970) se je tam zaposlila kot bibliotekarka in se zaËela izpopolnjevati v etnološkem znanju najprej v Parizu, na Ecol des Hautes Etudes (1970/71), nekaj let pozneje, po magisteriju v Ljubljani (1978), pa še na Inštitutu za etnologijo švedske Univerze v Lundu (1979). Prav njena magistrska naloga (1978) je v veliki meri doloËila njeno nadaljnjo raziskovalno pot. V ljubljanskem predmestju Galjevica je raziskovala sorodstveno skupnost in je svoje izsledke objavila v knjigi Galjevica (1981). Z delom je poka- zala, da je kultura vsakdanjega življenja enako zanimiva in znanstveno relevantna v mestnem in ne le v ruralnem okolju in da je sodobna etnološka metodologija enako uporabna pri raziskovanju in vrednotenju vseh kulturnih pojavov, ne glede na družbeno in etniËno raven. Njena knjiga predstavlja, poleg Kremenškove Zelene jame, kljuËno delo t. i. mestne etnologije in sodobne kulture vsakdanjega življenja. Mojca Ravnik se je tako rekoË podala v skoraj vse oblike raznovrstnega etnološkega dela, zato ne Ëudi, da je pet let (1983‡88) delala kot etnološka konservatorka na MedobËin- skem zavodu za varstvo naravne in kulturne dedišËine Piran. Po odhodu na Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU (1988) je svoja recentna in pretekla spoznanja poleg številnih