The Oldest and Most Popular Slo'cene Newspaper in United States of America
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v chicagi;
zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši »n najbolj.
'priljubljen slovenslci
list v Združenih Državah Ameriških.
štev. (no.) 137
chicago, ill., torek, 18. julija — tuesday, july 18, 1933
letnik (vol.) xlii
Evropa dolži ameriko neuspeha svetovne gospodarske konference v londonu. — mac-donald užaljen. _ evropa je pričakovala da ji "uncle sam" odpusti vojne dolgove.
London, Anglija. — Londonski dnevniki so v soboto prinesli velike napise, da se je konferenca izjalovila. Člankarji odkrito priznavajo neuspeh konference, povdarjajoč, da konfe-]'enca ni izvršila doslej niti ene-Sa svojega načrta za izboljšanje Svetovnega gospodarstva.
Izmed vseh evropskih državnikov kaže največjo nevoljo proti predsedniku Rooseveltu, angleški prvi minister MacDonald.
izjavlja, da je pri posetu ^ashingtona dobil od Roosevel-^ gotove izjave glede stabiliza-c'ie valut. Predsednik Roosevelt je svoj načrt za tem popolnoma preuredil. Postavil je za n<\)prvo rešitev, mednarodna trgovska vprašanja, carinska y_)n-ašanja, itd. Vprašanje stabi-lzacije valut in vprašanje vojnih dolgov pa je postavil za "^Zadnje točke, ki pridejo v ^•Pravo na gospodarski konfe-Jnci- S tem torej je vsa evrop-p a ^'Plomacija v kaši- Kajti Vj'°Pa je mislila, da na tej konferenci premotijo ameriške diplomatics zastopnike, da bi jim naj prvo črtali vojne dolgove, nakar bi še le pristali na igro glede mednarodne trgovine in na razna carinska vprašanja. Predsednik Roosevelt pa je vso zadevo zasukal. Najprvo rešimo trgovska in carinska vprašanja, da vidimo, kaj je Evropa pripravljena dati Ameriki na svetovnem trgu in še le za tem bo-nio govorili o vojnih dolgovih, stališča ameriških interesov to čisto pravilno. Pretkani evropski diplomaciji, pa seveda to ne ugaja. "Uncle Sam" je po stal za nje "prekunšten', ker se da več skubsti, kakor se je doslej.
. Konferenca bo zaključena 27. •1l,'ija. Do takrat pa se bodo vr-stile suhoparne razprave. Edin m°goč uspeh bi imela konferen-°a> če bi predsednik Roosevelt spremenil svoje stališče, kar pa Za enkrat ni verjetno, da bi.
-o-
kev. john c. smoley
Je
ZLOČIN NA TRŠKI GORI
angleški fašisti se vadijo
.•hbupm«
na potu iz stare domovine j^Zaj v Ameriko. On je odšel ^sko leto na oddih v stari /Xi misleč, da tamkaj dobi ^Praven f*ra leta
Ufa, ki vlada tako "modro" je
ustvarila račje>
Razmesarjeno truplo zidarja Antona Žigona v gnojni jami.
Novomesto, Jugoslavija. —
V pondeljek dne 3. julija so prinesli kmetje, ki so prišli v mesto na sejem novico, da leži na Trški gori pri Klemenčičevi zidanici v gnojni jami ubit človek. Orožniki iz Kronovega so takoj odšli na kraj zločina, kjer so res našli ubitega moškega. Pri ogledu in preiskavi so ugotovili, da je ubiti okrog 40 leta stari zidar Anton Žigon, doma iz Renč, italijanski državljan. Orožniki so uvedli takoj nato intezivno poizvedovanje za zločinci, ki so nesrečnika, kakor se je moglo ugotoviti na truplu, strahovito razmrcvarili. Po vsestranskem poizvedovanju so v teku dopoldneva dobili za zločinci pravo , sled, ki je vodila v Ždinjo vas, kjer so okrog 1. ure pop. areti-ali oba ubijalca in ju takoj odvedli v zapore novomeškega o-krožnega sodišča. Aretiranca sta 34-letni posestnik Jožef Pangre in 27 letni posestnikov sin Anton Doblihar, ki sta pri zaslišanju zločin že priznala in tudi o-pisala, kako sta usmrtila Žigona. Ubiti Zigon, ki je bil zaposlen z delom na Trški gori pri zidanici gospe Perkove iz Novega mesta, je naletel ponoči okrog 11. ure na Pangreta in Dubliharja, ki sta se vračala domov s košnje o-krog trškogorske cerkve- Zakaj sta ta dva napadla Žigona, še ni pojasnjeno. Dejstvo je, da sta mu prizadela s topim predmetom dva silna udarca na glavi, nakar sta ga še živega vlekla po kamenitem gorskem terenu, ga vrgli parkrat preko neke kame-nite ograje, nato pa zavlekla v gnojno jamo pri Klemenčičevi zidanici, kjer je nesrečnež poln ran končno izdihnil. Na kraj zločina je popoldne odšla tudi sodno-zdravniška komisija, ki je po ogledu izvršila raztelese-nje pokojnikovega trupla v šent-peterski mrtvašnici.
-o-
Vsaka stvar na svetu, pa bodi še tako neumna, najde svoje posnemalce. Slika kaže sku pino mož in fantov na Angleškem, ki so se vpisali v fašiste, nosijo črne srajce in se za fašizem navdušujejo.
Iz Jugoslavije.
NEVIHTE RAZSAJAJO IN STRELE UŽIGAJO; NA GROSUPLJEM JE STRELA ZAŽGALA TOVARNO MOTVO^ ZA. — TRILETNI OTROK DVE NOCl BREZ VARSTVA V GOZDU. — SMRTNA KOSA IN DRUGO.
Tovarna motvoza v plamenih | terem se je nahajal, sicer bi
PREDAVEC RANJEN IN PREMINUL
Konflikt se dogodil v Dugem-selu blizu Zagreba. Veliko vznemirjenje med Hrvati.
Dunaj, Austrija. — Poročilo iz Beograga, omenja, da se je Jožef Predavec hrvatski politični voditelj zapletel v neki privatni prepir v Dugemselu blizu Zagreba, v katerem je bil usodno ranjen.
Predavec je na to podlegel ranam in Hrvatje dolže režim, da je to pravi politični umor. Veliko vznemirjenje se širi po vsej Hrvatski vsled nenadne smrti hrvatskega političnega voditelja. Predavec je bil, odkar je interniran Dr. Maček začasni vodja hrvatske seljačke stranke, dokler se Dr. Maček ne povrne. Predavec je bil vnet pristaš za popolno hrvatsko autonomijo.
-o-
REV. p. ANZELM MURN
prostor za Toda slavna
svoja dikta
v domovini tako oz-da za svobodoljubnega Umerikanca ni mesta pod nje-jnm okriljem. Preč. g. bo go-°v° kaj več povedal o raz-Grah doma, ko se povrne med j^s. Tudi njemu klicemu: do-)l'°došel nazaj med nas!
-o-
ruski parnik se
potopil
Jaroslavl, Rusija. — Sedem-e«et ljudi je utonilo, ko se je ^ekucnii tukajšnji prevažalni Jarnik na reki Volgi. Parnik je n' prenatrpan tovarniških de-VceVj kj g0 ge vragajj jz neke-va izJeta in prevelika teža je pomočila, da se je preobrnil. Re-^ 0 se jih je le komaj 56 potni-
polletna seja glav. odbora k.s.k.j.
Prihodnji teden se vrši v Jo-lietu v jednotinem domu polletna seja glavnega odbora K. S K- Jednote.
-o-

AMER. SLOVENCA"!
v dosmrtno ječo
Chicago, 111. — Proces proti Veri Kari, rojeni Grilc, v zadevi umora svojega moža, se obravnava danes v ponedeljek in izid še ni znan, ko gre to poročilo v tisk. Pet oseb je bilo obtoženih zapletenosti pri tem umoru, ki se je izvršil pred enim letom. Dva—John Milo-šič in Ivan Grilc, svak umorje-nega—sta že obsojena v dosmrtno ječo. Zdaj pride na vrsti dva češka fanta, Fess in Vselka. Fess je aktualno ustrelil Karla, ko je bil — kakor je izpjovedal pred sodiščem -najet od Milošiča, Grilca in Karlove žene za ta čin.
'! bivši župnik slovenske cerkve sv. Štefana v Chicagi se je te dni povrnil iz starega kraja in se nahaja začasno v New Yorku. Preč. g. se je zdravil v raznih zdraviliščih v starem kraju in se je, kakor čujemo zdrav in pokrepčan povrnil nazaj v Amriko. Preč. g. kličemo: dobrodošel!
slovenski posetniki
V petek in soboto so obiskali naše uredništvo: Mrs. Fanny Keršmanc, iz Mi.spet, L. I., NX; Mrs. Helena Kaplja in Mrs. Rose Ovca, iz New Yorka; Miss Janoškar iz New Yorka in Mrs. Marinček iz Los Angeles, California. Vsem hvala za prijateljski obisk.
-o-
KRIŽEM SVETA
—	New York, N.Y. — Vin-cenzo Pizzo, 25 let star, je bil ustreljen v svojem lastnem au-tomobilu v Brooklynu od sopotnika, ki ga je Pizzo sprejel na vožnjo na svoj automobil- Vzrok umora ni pojasnen.
—	Instabul, Turčija. — V okolici Changiri mesteca se je pojavil močan potresni sunek, ki se je čutil v turško prestolico Angoro. Smrtnih slučajev ne zaznamujejo, nastala pa je velika panika med ljudmi, ko so se sunki parkrat ponovili.
—	Tokio, Japonska. — Via da je dala aretirati načelnika japonske kmečke patriotične stranke, v kateri se snuja, kakor govore poročila uporno gibanje proti vladi. Oblasti so prišli na sled načrtom, s katerimi so mislili strmoglaviti vlado.
—	Paris, Francija. — Francoska vlada izjavlja, da bo plačala Angliji svoj dolg v znesku 32 milijonov funtov v prihodnjih par dneh, kljub temu, da rok posojila poteče še le 1- novembra letos. Vidi se, za Anglijo ima Francija denar — za Ameriko pa ne!
-o-
ITALIJANSKI LETALCI
V CHICAGI
Preleteli 6100 milj iz Italije, preko severnih pokrajin v Chicago.
Grosuplje, v drugi polovici junija. — Med silno nevihto, ki se je pojavila nad Grosupljem, je strela udarila v glavni električni vod, kar je dalo povod, da je v enem glavnih objektov "Tovarne motvoza in vrvarne d. d." nastal kratek stik. Komaj pol ure za tem je nočni čuvaj Miha Javox-nik o pazil, da je tovarna v plamenih. Ogenj se je naglo širil, ker je bilo v enem objektu mnogo gorljivega blaga. Ravnatelj in nočni delavci so skušali, da ogenj pogasijo, pa jim ni uspelo. Silni plameni so se med močnim dežjem dvigali nad tovarno in pretili, da uničijo celo poslopje. Prvi so prihiteli na lice mesta gasilci iz Ponove vasi, Šmarja, Škofljice in s Police. Prišli so pa tudi gasilci iz Ljubljane, in tako se je posrečilo, da so ogenj lo kalizirali in se ni razširil na ostale objekte tovarne. Škode je skoro milijon dinarjev. Naj-
Ch»cago, 111. — V soboto ob 6 uri zvečer so pristali na mi-' chiganskem jezeru pred chica-ško jezerno luko italijanski letalci 96 po številu, ki so dospeli z 24 morskimi letali iz Italije pod vodstvom fašističnega generala Italo Balbo.
Mesto Chicago jim je priredilo zelo pompozni sprejem. Generalu Balbo so izrazili sprejemne Častitke razni zvezni, državni in mestni uradniki. Po radio je časti tal generalu vojni tajnik
večja škoda za delavce je pa! to, ker nekaj časa ne bo dela.
-o-
Strela ubila kolesarja
Nenadna tragična smrt je zadela komaj 271etnega Franca Nučiča iz Jazbine pri Šmarju pri Jelšah. S svojim svakom se je nahajal po opravkih v Mariboru. Domov grede ju je pri Teznu ujela nevihta, ki se je nenadno razbesnela nad Mariborom in okolico. Da ui-deta dežju in nevihti, sta pognala svoji kolesi v dir. V hi pu se je zabliskalo in strašno
od strahu umrl. Pripovedoval je potem, da se je bal ljudi, ki so kričali po gozdu cele noči in zato se jim ni oglasil. Najbolj pa da se je bal šolskega psa, ki je vso noč stal pri njem in šele zjutraj izginil. Bog ve, kakšna zver je bila, otrok je pa mislil, da je pes.
-o——•
Smrtna kosa
V mariborski bolnici je umrl Franc Veršič, viničar, star 87 let. — Pri D. M. v Polju je umrl Ivan Snoj, posestnik in trgovec iz Spodnjega Kašlja. — Na Studencu je umrl Ivan Keber, po domače Bajdevčev šuštar, star 75 let.
-o-
Ogenj
V Velikem Gabru, tako poročajo iz Št. Vida, je nedavno ogenj uničil gospodarsko poslopje Alojzija Zupančiča. — Goreti je začelo, ko so vsi spali, zato ni bilo mogoče drugega rešiti kot živino, nekaj voz in mlatilnico. Zgorela je tudi kašča in drugo manjše poslopje. Hišo so gasilci obvarovali. Zažgal je najbrže kak tujec, ki je iskal prenočišča. -o-
iz Pittsburgha, Pa. in mornari-j pQČil0j Nučič je obležai na ški tajnik iz Washingtona. Ge-|tleh zadet od strele) ki je u. neral Balbo se je v svoji zahva- darjla na sredo cestei narav_ li izrazil, da prihaja v imenu II nogt y koiesarja. Njegovega
SMRTNA KOSA
So. Chicago, 111. — V nedeljo okoli četrte ure popoldne je tukaj umrla Mary Milak po težki bolezni. Pokopana bo v sredo 19- julija, na St. Mary pokopališče. Doma je bila pokojna iz i Brusnic na Dolenjskem. Večni mir njeni duši.
nova slovenska ženska organizacija
Glasom .poročil iz Eveletha, Minnesota, se je te dni tamkaj ustanovila nova slovenska ženska organizacija. Nameni in cilji te nove organizacije za enkrat še niso točno znani. Upati je, da tozadevno pojasnilo pride • kmalu v javnost.
Duca Mussolinija- Noben pa ni preje, ko so čestitali Balbu omenil Mussolinija, kar je značilno, namreč, letalski uspeh čislajo, ne čislajo pa fašizma.
Italija je s tem letalskim po-setom dosegla veliko reklamo. Italija pri propagandi za svojo siavb ne štedi in zato je vedno v ospredju.
-o-
newyorčani prirede iz let V chicago Glasom poročil se pripravljajo newyorški Slovenci na veliki skupni izlet na svetovno razstavo v Chicago. To zadevni izlet ima v svoji režiji znana potniški pisarna g. Leo Za-krajšeka. Newyorske rojake že v naprej prisrčno pozdrav jamo in jim kličemo iskren dobrodošli v Chicago!
---o--
! zaposlenost V JEKLAR NAH NARAŠČA
svaka je od pahnilo v stran, kjer je obležal nepoškodovan. Vsaka pomoč, ki so jo nudili Nučiču, je bila zaman. -o-
Huda nevihta
Nad Jesenicami je divjala nedavno huda nevihta, med katero je udarila strela v električne naprave in napravila mnogo škode. Strela je udarila tudi v dimnik in nato skozi dimnik v kuhinjo na Javorni-ku in tam vrgla na tla delavca Mlakarja, katerega je tako o-mamilo, da se ni celo uro zavedal. Odbilo je polovico dim-inka.
Ker ga niso marali za zeta
Pred mariborskim senatom se je zagovarjal 331etni posestnik Franc Žnidaršič iz Sp. Korene, obdolžen, da je zane-Otrok se je izgubil	til požar pri posestniku Jože-
Iz Studenca pri Sevnici so tu Štoberju. France je pove-se odpravili otroci invalida To- dal, da je zažgal v jezi, ker mazina v gozd po jagode. —!ga niso marali za zeta in pa,
junaški mož
Altamont, Kans. — Isaac Mc-Carty, blagajnik banke v tem mestu, je včeraj, ko so prišli v banko bandit je se naglo skril v zasedo in ko so bandit je zapove-dali klijentom in vsem drugim da se vležejo na tla in pokore povelju banditov, je ta začel iz skrivališča streljati na bandite in enega usmrtil- Drugi bandit zagrabi McCartyovo ženo hoteč jo rabiti za kritje. Ropar je med tem bil prepričan, da so streli padli od zunaj banke in ni vedel za skrivališče. Skriti blagajnik pa je z kerubinlto pomeril
na roparja in mu pognal kroglo ko pred ropom in rešil svojo že-v srce. S tem je obvaroval ban- ,no
Med njimi je bil tudi komaj triletni Francek, ki je postal truden in začel sitnariti, da so ga ostali otroci napodili domov. Otrok se je res vrnil, a je zgrešil pot in zašel v goščavo. Dva dni in dve noči so stariši v skrbeh iskali otroka, pomagali so sosedje in celo gasilci, ki so iz nekega vodnjaka pri nekem vinogradu' izčrpali vso vodo v domnevi, da je morda otrok padel v vodnjak, a vse brez uspeha. Lehnarjeva ženica iz Studenca, ki se je vračala iz Sevnice, je zaslišala tretji dan po tem dogodku iz goz
Chicago, 111. — Po statističnih da slaboten otroški jok in ta-
poročilih za mesec julij je zaposlenost v jeklarnah na osrednjem zapadu narastla z 23 na 65% normalnosti. Znamenja kažejo, da se industrija živahneje giblje v vseh panogah.
ko so potem našli fantiča že skoro čisto onemoglega in vsega opraskanega sredi najgo-stejšega trnja. Ubogi starši skoraj verjeti niso mogli svojim očem, ko so zopet dobili svojega ljubljenčka. Sreča o-trokova je bila, da se ni zavedal strašnega položaja, v ka-
ker ga je stari Štobar nagnal s palico. Obsojen je bil na štiri leta robije.
-o——
Dolenjski kmet živi od upanja Običajni semnji, tako pišejo s Krke, so še vedno v znamenju krize. Živimo v vednem upanju, da bo morda vsaj letos konec slabih letin, ki trajajo skoro vsa povojna leta. krompirjev pridelek je bil skoro vedno dober, včasih izredno dober, a ga je težko spraviti v denar. Draginja vedno večja, denarja pa od nikodler. Crešnje so vse lepe cvetele, a nato je namesto dežja prišel sneg, ki je veliko škodil. Zadnje dni maja nas je obiskala še povodenj, ki je napravila veliko škode. Kdaj bo konec vednih katastrof?
-o-
"Amerikanski Slovenec" vodi kampanjo proti depresiji, pomagajte mu!
Neuspeh gospodarske Konference - Umor na Mi gori
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski t list v Ameriki.
p" Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja j>n tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:	Subscription;
Za celo leto _...._______-.______________________$5.00	For one year ...................................$5.00
Z» poj leta ___________________________ 2.50	For half a year -----------------------------2.50
Za četrt leta _______________________________ 1.50	For three months ............................ 1.50
Za Chicago. Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto____________„..$6.00	For one year .................................$6.00
Za pol leta_______3.00	For half a year________________3.00
Za četrt leta________________1.75	For three months ______________________ 1.75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je b de četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov iMfdništvo pe vrača.	_
POZOR!—Številk* poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker 8 tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chiygo, Illinois, under the Act of March 3. 1879.__
ZA ODLIČEN ZBOR!
Chicago, 111.
IV.
Kakšna važna pravjla imaftio pri našem zboru? Nobenih, to se pravi nič drugega, kakor vsakemu pove lastna pamet ali "Common horse sense".
Zbor je odgovoren pevovodji, ta pa župniku. Denarnih prispevkov za pevce ni nobenih- i Kazni ni nobenih' Župnik bo nagradil zbor s tem, da mu bo pri-1 pravil proste zabave jn veselice, toliko večkrat in toliko boljše, kolikor boljše in kolikor večkrat se bo zbor udejstvoval predvsem
v cerkvi, pa tudi na odru v korist župnije. Nobeden ne j?v>re zastopati zbora, če ))i zato pooblaščen od župnika ali od pevo-vodje. Od pevca se ne pričakuje drugega, kakor fil.a pride na vajo kadar je treba, in se tam .obnaša kakor je primerno za olikanega človeka in cerkvenega pevca; enako glede nastopov v cerkyi in na odru. K&dar ne more priti, naj se prej opraviči.! Dostojni pevci so in bodo vedno postopali tako, drugi pa njs.o vredni posebnega upoštevanja dokler se tega ne naučijo. Pevci so opozorjeni, naj se ne vtikajo v razne druge postranske delavnosti, ki bi jih ovirale glede pevskih vaj in nastopov. Kdor se ne šteje toliko pevca, da bi mu bilo petje razen družine |n doma in dela, s katerim si služi kruh, najbolj važno, bi brez dvoma bolj koristil zboru in fari, ko bi ga sploh ne bilo pri zboru. Enako tisti, ki zato pride naokrog, da bo kaj pokomandiral ali pa našel kak "trubel"-
Treba bo najti pota, kako bi bilo mogoče o priliki vsaj rfialo posebej nagraditi tiste pevce in pevke, ki zaradi svojega vnetega sodelovanja najbolj zaslužijo to ime. Vodili bomo zapisnik, kolikokrat pride vsak na vajo in k nastopom. Morda se bo našlo kaj naših trgovcev in drugih rojakov, ki bi bili pripravljeni dati za Božič kakšne nagrade pevcem in pevkam s posebno dobrim rekordom. Brez dvoma bi to zelo ugodno vplivalo na zbor, obenem pa napravilo zvezo med zborom in naselbino še intim-nejšo.
(Več jutri.)
Ivan Račič.
---o-
SMRTNA KOSA
Indianapolis, Ind.
Dolgo ni nobenega dopisa v Amerikanskem Slovencu iz naše naselbine. Ne vem, kaj je za en vzrok. Morda boste dragi bralci mislili, da smo preveč zaposleni, ; pa nas je še vedno veliko brez
Angleška previdnost
Angleški finančni minister Mr. Neville Chamberlain je v torek podal zelo previdno izjavo v angleški poslanski zborni ci glede svetovne finančne politike, s katero ima opravka Anglija.
Na svetovni gospodarski konferenci sta dva tabora. Enega vodi Francija in ostale evropske države, ki so vzdržale do slej zlato valuto. Na drugi strani pa je Anglija, h kateri se lahko po 4. marcu prišteva tudi Združene države, odkar izvajajo inflacijo. Kljub temu pa, da je Velika Britanija opustila še pred letom in več zlato valuto, se ne želi postaviti izrecno in odločno na stran Združenih držav.
Anglija zavzema pozicijo neke srednje poti in skuša biti v gospodarskih odnošajih prijateljica Franciji in Združenim državam. Zato je angleški finančni minister v torek izjavil: Sledili bomo gospodarski politiki Združenih držav, toda previdno in le do gotove daljave.
Ta njegova izjava jasno pove, da Anglija bo hodila pota, ki bodo njej v prid in se ne bo ozirala na nobeno drugo stran.
Tako vidimo, da v London niso prišli zastopniki 56tih narodov iz nobenega drugega razloga, kakor da gleda vsak, da bi okoristil svoj narod in svojo državo, ki jo zastopa. Vsi bi radi dobili — zgubiti noče nič nobeden. Ker pa to ni mogoče, da bi vsi dobili in zgubil nihče, zato londonska konferenca ne bo nič drugega kakor kopija stare igre, ki jo je svet ponavljal do zdaj.
Brezposelnost
Kaj pomeni brezposelnost, smo temeljito preskusili vsi sloji v Združenih državah, kakor so jo tudi vsi sloji po drugih delih sveta. Brezposelnost pomeni velik gospodarski zastoj, ki je čim širši in večji, čim širša in večja je brezposelnost. Akc mase ne delajo in zaslužijo, nimajo sredstev za trošek za svoje potrebščine, Ves promet zastane. Trgovec začne čutiti, kaj kmalu izdelovatelj, ker ne dobiva ve.č naročij, itd. Kmalu je udarjena vsa dežela z veliko krizo.
Tako krizo še zdaj preživljamo, dasi se v nekaterih krajih razmere nekoliko izboljšujejo, toda silno počasi napreduje, to izboljševanje. Dosedaj, kakor govore statistična poročila, zavzame zaposlenost komaj 58 odstotkov normalnosti. V Evropi pa trdijo, da zavzema zaposlenost nad 70 odstotkov. Ako so ta poročila resnična, tedaj Združene države zaostajajo za Evropo glede zaposlovanja.
Združene države so bile resnično najmanj prizadete od svetovne vojne izmed vseh večjih narodov y proporcjji. Pa vendar je gospodarska kriza nas najbolj občutno oplazila. Dokazi so na dlani. In vendar nihče tega vzroka ne zna pojasniti.
Govorimo in razpravljamo vse vprek, da je vzrok temu nadprodukcija, kar je sicer res. Prihajajo še drugi nasveti, kot od strani tehnokratov, ki podajajo nasvete za omejevanje brezposelnosti, toda nihče doslej še ni podal temeljitega zdravega nasvftta, ki bi bil zdravilo za vse bolezni gospodarske krize.
Sedanja zvezna administracija se veliko prizadeva, da dvigne deželo-izTcrize in deloma dobro uspeva. Brezposelnost polagoma pada in dobra znamenja so na vidiku. Ako bomo
TARZAN IN ZLATI LEV
(Metropolitan Newspaper Service")
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
DENAR
pošiljamo v Jugoslavijo in druge deje sv®' ta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve dinar stalno raste in se cene pogosto spreminj*' jo. Računarnp po ceni onega dpeva, ko de' nar prejmemo. Včeraj so bile naše cene!
Dinarji:	Za izplačila v dolarjih
Za $ 3.00 ............ 125 Din	Zd $ 5.00 pošljite....$ 5-?
" $ 5.00 ............ 215 Din	Za $10.00 poŠljite....$10-»
" $10.00 ............ 455 Din	Za $15.00 pošljitc....$l6'
" $10.90 ............ 500 Din	Za $20.00 pošljitc....$2l-0
" $20.00 ............ 935 Din	Za $25.00 pošlji te....$26^
" $21.40 ............1000 Din	Za $40.00 pošljite.-^41'
" $50.00 ............2375 Din	Za $50.00 pošljite—-$51-
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
US3 by	IV; !JurroUfffc». Inc .VI ri±hu iflorvsrl
Sjkogi gosto džunglo se je istočasno majestič-no bližal veliki črni Ipv- Ni bil lačen, ni bil na lovu, ampak počasi je korakal napycj in vonjal pp .teh. jBil je to lev Džabaljda, ki jo ušel v Tarzanov] odsotnosti ? farme in je sledil Tarzano-ve stopinje vse širom džungle. Njegova pot, ga je v ravno teh trenotkih privedla do visoke stene. Ko je lev stal ob steni in prisluškoval :'n duhal, je prišlo iz notranjosti poslopja levja rjovenje. . .
Poglejmo kaj se je godilo točasno v četverp-kotnem stolpu. Tarzan je bil v usodnem tre-notku zapodjl z vso $yojo močjo veliko težko sulico, ki je priletela v leva v dvorani, ki so ga imeli Bolganiji za kralja Numo, da je levu pre-bodla prsni koš in lev se je kmalu mrtev zgrudil na tla in obležal nepremično. V istem času je že Tarzan planil h La in jo potegnil iz rok zamorcev. Med Bolganiji in zamorci je nastala prava panika in zmešnjava. . . .
Zamorec, ki ga jc za zakuliso pregovoril Tarzan, da bo njemu pomagal je stal ob njemu. Drugim zamorcem pa zakripi Tarzan v ogtrem poveljujočem topu: "pristopite k teipu in piu pomagajte in vsi bote rešeni te vražje sužnosti. Prehodite s sulicami tiste tri Bolganije, ki sede na tronu! S.nrt njim! Zamorci so bili trenotno osupli, toda ukaz Tarzana j? tako uplival, da so se mu na mah pridružili in so s sulicami prehodil tri Bolganije, ki so sedeli na prestolih.
Zdaj je v četverokotnem stolpu nastalo grozno divje rjovenje goril in krik zamorccv. Zamorci, ki so se pridružili Tarzanu so zdaj vedeli, da morajo stati ob Tarzanu, ali pa jih Bolgani pobijejo. Tarzan pa držeč La v eni roki skoči k mrtvemu levu, izdere sulico in zažene strašen gorilski krik iz sebe, kar je trenotno osupnilo celo velike Bolganije, ki so se bližaj ka}cih 50 po številu. Tarzan ponovno zažene izzivalni krik. . . Kaj pride zdaj?. . .
John Jericti
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) }849 W. CERMAK RD.	CHICAGO, U'1"
r Wr*n S
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
AMERIKANSKI SL'OVENEC
šli to pot, borno v doglednem času izgazili iz krize. Toda, kdo ve, če ne bomo zdrsnili kaj kmalu zopet s hriba v dolino ? Zakaj se ne bi skušalo najti trajne baze za primeroma dobro listal jeno svetovno gospodarstvo? Ali je človeška družba kvalificirana za kaj takega? Ali ji je gonja za dobičkom prvo in splošno blagostanje sveta pa zadeva druge vrste?
jSssa, I	_
dela- Res se obrača na boljše, a i komaj vidno. Največkrat je pri- i bližno tako, pe je človek že bolj v letih in še bolj v potrebi, težje : mu je dobiti kako zaposlitev. : Novega pa ni posebno veliko < pri nas, zjalsti ne veselih novic. Žalostnih se pam pa ne maijjka. Smrt nas prav pogostoma obiskuje in je skoro v enem meseci; upjhjijja življenje štirim. Pryi jc bij A. K.ovflčič. — Prugi je bil Frank SjiHT.icJ. Ubit je ftj} pri avtomobilski nesreči. Pri tej nesreči je bilo več oseb hwdo ranjenih ifi so še sedaj pod zdravniško oskrbo ter tudi niso še vsi izven nevarnosti. — Nadalje je umrl Alojz Fabjah, ki ni imel tykaj sorodnikov, pač pa je imel j brata v Cfrieagi in polbrata V| Jolietu. — Ravno ko to pišenj je j urnrl star naseljenec &ocj&p. Kflopovšek. On je ver let bival v Sheboyg#))y, Wis. Žena mu je umrla pred šestimi meseci in sta bila najstarejša paseljenca, oziroma fazana. Pokojni zapušča tri hčere |n tri sinove ter več sorodnikov, znancev prijateljev, ki so »ju napravili j ako lep pogreb.	je iudi k več pod-
pornim društvom. BJag mi) bodi spomin ir, lahk<) mu zemlja a-mer iška.
Bolanih je pa pri nas velike rojakov. Eni se nahajajo v bolnišnicah, drugi se zdravijo doma. Na operacijo se je morai podati Anton Struna. Prav težko operacijo je prestal, kajti mož je star že 75 let. Srečen bo, če jo bo odnesel. Toži samo to, da mu je dolg čas, zato je prav vesel, če ga pride kdo obiskat. Kateri imate čas in priložnost le obiščite ga, vam bo prav hvaležen-
Vidite, tako je pri nas. Smrt nam pobira samo može in jaz se že bojim, ker moj mož je že dolgo bolan, da še mojega zmanjka, kar pa nič rada ne vidim. — Še to naj povem, da nič kaj rada ne pišem o žalostnih rečeh in bi veliko rajše zapisala kaj bolj veselega. Sem pač takega temperamenta in nisem nikdar žalostna in zamišljena. Bom pa drugič kaj bolj veselega napisala. — Za sedaj pa končujem in želim vsesm bolnikom ljubega zdravja, vsem bralcem pa pošiljam pozdrave, posebno pa Mirnope-čankam.
Rojakinja.
-o--
ČESA VSE ČLOVEK NE DOČAKA
Pueblo, Colo.
Prav ničesar nisem pričakovala, še manj pa slutila, kaj se na skrviaj pripravlja za moj ] rojstni dan, 2. junija- — Proti
večeru se pripelje moj sin s svo- i jo soprogo in 9troci, pa sem jih 1 uprašala, kam so neki namenje- < ni. Pa mi je ona odgovorila, da 1 so se pamepili, da obiščejo sq- i rodnike v mestu in da so se pre- J mislili, ker se bojijo da bo de- ' zevalo, zato da gredo sedaj k Cento vim. Še vi pojdite z nami, 1 mi je rekla. Jaz sem se seveda i izgovarjala, ona me je navsezadnje vendar pregovorila, da i sen) se odločila, da poj dem. Ko : sem se napravljaja, so se med i tem ča.spm preoblekli še moji sinovi in hčere, čemur sem se ču- i dila in sem jim rekla, da se vsi vendar ne moremo peljati. Tedaj so mj sjnovi odgovorili, da bodo šli peš. Vprašala sem še moža, ; če gre z nami, pa )ni je odgovp-rij, da nima časa, ker mora paziti na vodo — je r^vno zaljval peso- — Njemu je pa starejša hči majo poprej povedala, kaj bo nocoj pri Centovih, ker ona je namreč že dolgo poprej za vse to vedela- Vsedemo se in se peljemo, a ko pridemo tja, ni bilo' nikjer nobene kare. Luč je pa bila samo v kuhipji, kjer sta sedela Mr. in Afrs. Centa, in pa pod streho. Voščim jima dober večer, onadva me pa pospremita v obed.nico, kj se je mahoma raz-svetila i)) tam vidim yse polno sorodnikov in prijateljev ter prijateljic, k| me pozdravljajo.
Vprašala sejp jih, Če imajo ■'ohcet" iii kje je nevesta, pa so i))i odgovorili, da je nevesta ravnokar prišla in ta sejn jaz sama. Maio tesno )?)j je bilo pri srcu od presenečenja i)) nisem vedela kaj bi počela Tedaj pristopi k meni Mrs- Okorp, ki mi poda listek, |z katerega sem spoznala, da srce moje sestre Mrs. Therese Centa, ni moglo mirovati, dokler se ni žrtvovala za me in me nocojšnji večer presenetila s tem, da me je počastila za moj 50. rojstni dan, na katerega je povabila svoje in moje sorodnike in prijatelje. Obž$lov#la je le, da ne more zaklicati preko širnega oceana, da bi se z nami povese-lili še oče in mati. Voščila mi je nadalje še drugih petdeset let, da bi bila zdrava, srečna in ve-1 sela. To se mi je tako. milo storilo, da so mi solze zalile oči. Šele ko sem se umirila sem videla, de. je res vse za me pripravljene Vsi so mi nato po vrsti časti-tali za moj rojstni dan in ko sem se še nekoliko okoli razgledala, sem videla mize, ki so bile obložene z vsemi najboljšimi jedili, med katerimi ni manjkalo naše siovenske potice, niti krofov in kaj vem še kaj vse. Da niti "Birthday- kejka", na katerem je bilo 50 svečk, ni manjkalo, katerega je spekla Mrs. Josephine Erjavec, moja sestrič-na, za kar se ji najlepše zahvalim. V drugi sobi je pa bilo vse polno krasnih daril. — Pa tudi žlahtne kapljice ni manjkalo, katero so prinesli s seboj tisti, ki so jo še imeli doma. Imeli smo ta večer kar štiri muzikante, naš koloradski slavček John Germ, Frank Blatnik, Anna Jamnik in Victor Ursich, ki so tako lepo igrali, da smo morali biti veseli in se zabavati do ranega jutra.
Ne bi rada, da bi se komu za-
Torek, 18. julija 1933
nerila, pa bi listu vzelo tudi ve-iko prostora, zato mi oprostite, :e ne bodo priobčena imena ude-ežencev. Zapisana pa bodo imela vaša v n)ojem srcu in zapom-lili sg jih bomo vsi, tako moj soprog, kakor tudi moji otroci i Prav prisrčna vam hvala in za-1 ivala dragi sorodniki in prija-j ;elji za vse, }tar ste darovali za ta večer, kakor tudi za darila, tatera mi bodo ostala v trajnem spominu. Posebno lepa hvala tu-ii tem, ki so poslali svoja darila, pa se niso mogli udeležiti te-?a veselja. Največjo hvalo in zahvalo sem pa dolžna svoji sestri Theresi Centa, ki se je za me toliko trud,ila in tako lepo vse skupaj spravila. Bog te živi draga sestra in Bog živi vse in Bog yam stotero vse povrni. -— Vam hvaležna
Mrs. Joha^si Pritekel. --o-
TO IN ONO IZ SO. CHICAGE So. Chicago, 111.
Kar dolgočasno je, tako pravijo naši naročniki Amer. Slovenca, če ni vsaki teden vsaj enega dopisa iz naše naselbine. Ker je pa Novinar, tako vsaj nekateri mislijo, podpisal kontrakt, da bo priobčeval razne novice iz So. Chicage, je torej njegova dolžnost, da po roča. — Zadnjič sem poročal
0	hudi vročini in veliki suši, ki je zadela n^tše vrtove, sedaj pa že lahko poročam, da sta nam sveta apostola Peter in Pavel pripeljala obilo dežja, ki je namočil presušeno zemljo. Seveda po taki vročini ni bilo brez nevihte. Zlasti po parkih je bilo polomljenega veliko drevja. Pa tudi po na ših vrtovih ni bjlo popolnoma brez vsake škode. Nekatere je voda zalia, da bi se lahko s čolnom vozil po njih, pa tudi drevje je bilo ogleščeno in zelenjava ter cvetice zbite v tla.
Zadnji četrtek meseca junija je "Jugoslav American Citizen Political Club" praznoval svojo prvo obletnico. Ta večer je bila slavnostna seja, ki se je vršila v naši eerkveni dvorani, na kateri je govorilo več govornikov, ki so klubu čestitali na uspehih, ki jih je dosegel v enem letu. Omenjeni klub je namreč v enem letu svojega obstanka že toliko napredoval, da šteje pad 500 članov. To praznovanje prve obletnice je klub praznoval tudi na ta način, da je bila po seji domača prosta zabava vsega članstva in gostov v dvorani. Serviral se je okusen prigrizek, ki je bil brezplačen. Vsak udeležnec je bil z uspehom proslave popolnoma zadovoljen in potrjep, da klub v resnici vrši svoje dejo }n hodi po poti, katero si je že v začetku odločil. Klfb ima svoje redne mesečne seje vsak zadnji petek v mesecu in sicer po stopoma, enkrat y naši slovenski dvorani, enkrat v Hrvat skem domu in enkrat v srbski dvorani na Commercial Ave. Izjemoma se je omenjena seja vršila v četrtek namesto y petek, da se je lahko vsak po-
1	služil tudi mesnih okrepčil.
-- - j
Omenjeni klub je prav dobe [lub in se rojakom priporoča la pristopijo vanj, da tako ol 'olitvah lahko skupno naste )|mo in tako laglje več dos' jemo.
Jugoslovanskih proslav sv« ovne razstave dne 2. juljJ ,mo se i)deležili tudi iz n^ laselbine. Ker je popold" itrašilo, da se bo vsak čas i'sl iež, je to marsikaterega o' /rnilo od udeležbe jugoslovai ;ke proslave, ki se je vršila Stadionu. Nekateri so kij8 ;emu' šli, za kar se niso prJ lič pokesali. Povedali so, ^ ie bilo veliko lepega za vide' — Več naših rojakov se j«j ^ ii udeležilo večerne jugoslo1 proslave, ki se je vršila 2. j£ ija ob 8. uri zvečer v Piiia*' ivorgni na Ashland Ave. 1 prireditev je bila res nekaj pričakovanega. Veliko je Ž i>ilo pisano v tem listu in irugih listih o tem, pa bo1 raeen.o še jaz potrdil, da je 1> lo res lepo. O Mr. Šubeljnu t| Sem, da je pevec, ki ga naš1 Amerikancev nikdo ne doseŽ1 Pel je že tako, da je moral b1 vsak zadovoljen. Pel je za v' sele in žalostne, za pobožne1 posvetne, da je vsak lahko d1 bil svoj del. Škoda, da nir"' mo prilike ga še večkrat sl$ ti. — Mr. John Grd|na je P tako čaral, da je vse strme'1 Najprej je začel kar po zrak loviti ribe, katere je dal v ' naprej iz nič pričo prano vod' v kateri so veselo plavale. P' pirnate dolarje je pa kar 1 navadne cigarete potegnil. ^ čem vam, da je bilo v resi"' vredno gledati. Joj, če bi ^ Grdina naučil mene samo t' kako se denar lovi po zrak'* kakor je to delal on, ki si je par minutah nabral pol k^' ka samih srebrnih dol^rjeVi' bi bil jaz vesel, to bi bilo v $ Chi.cagi veselo! — Pa, vred11 je bilo vse to videti.
Mr. John Novak, tukaj ^ bro poznani rojak, je P. kratkim dobil iz starega kr» žalostno sporočilo, da m" na Bačjejli selu prj Trebnje umrl brat France Novak v rosti 47 let. Omenjeni fflM1' Novak je mnogim v So. CM go dobro poznan, ker se ■ nahajal v So. Chicagi tri le'' Ravno pred začetkom svet" ne vojne se je podal ves v^ v stari kraj, da prevzame t" spodarstvo. Komaj nekaj te' nov se je veselil svobode doma in že je moral na jev poziv zapustiti rojstno ^ šo, očeta in vse domače tel'' na vojno. V vojni si je na^ pal kal bolezni — jetiko, ki pa šele čez leta začela ufl'c vati njegovo zdravje, in ' krat s toliko hujšo silo. B'1 resne obolelosti je že nek časa pešal, pa se je mislilo,: je to posledica dela in skr pri gospodarstvu in druž'1 pa je bila bolezen, ki ga ničevala. Ko je bolezen v vie dozorela, se je vlegel in m"1 celo v bolnico, kjer mu pa 1 so mogli nič več pomagati-Prišel je zopet domov in v ® (Dalje na 3. strani.)
(S3)
ITS
t Tvoj nedeljski tovariš. |
množice na prostorih sve tovne razstave v chicagi
TEDENSKI KOLEDAR
2 1	Ponedeljek — Sv. Kristina, devica.
25	Torek — Sv. Janez, st. Apostol.
26	Sreda — Sv. Ana.
27	Četrtek — Sv. Pantaleon, muč.
28	Petek — Sv. Nazarij in somuč.
29	Sobota — Sv. Marta iz Betanijc.
30	Nedelja — Sv. Abdon in Senen, muč.
Rev. J. C. Smoley:
SEDMA NEDELJA PO BINKOŠTIH
Kristus Gospod nas svari pred krivimi preroki. To svarilo \elja tudi za naše čase. Je tudi sedaj veliko krivih prerokov, ki širijo napačne nauke, češ, da ni Boga, da ni večnosti, da je s smrtjo vsega konec, da naj vsak živi, kakor mu ljubo in drago. Te nauke razširjajo z govori, knjigami, časniki. Taki nauki so. pa nesmi&elpi Jn hudobni.
1.	So nesmiselni. Pravijo, ni Boga. Odkod se je pa vzel sv.et? Odkod solnce, mesec, zvezde, odkod rastline, živali, človek? Krivi preroki uče: Vse to je postalo samo od sebe. Nesmisel! Ko bi nam kak učenec pokazal knjigo in rekel, da se je knjiga sama spisala in tiskala, bi se mu smejali. Ko bi nam kdo rekel, da je ta ali ona velikanska stavba se postavila sama, bi ga imeli za norca. Ko bi nam kdo pokazal uro in trdil, da so se kolesca sama sestavila, bi mu rekli, da ni pri pameti. Krivi preroki pa trdijo: Svet in vse se je samo naredilo!
Poglejte na polja, iz malega semena zraste rastlina; kdo jfi dal semenu moč, da je vzklilo, odkod je bilo prvo seme?
Trdijo nadalje, da je svet večen. Vprašajmo se: Ali so 1'astline, živali, ljudje od večnosti sem? Niso, ne morejo biti, zakaj ? Ker je dokazano, da naša zemlja ni bila vedno taka, kakor je sedaj, da je bila vroča, da se je tekom tisoč- in tisoč leti j ohladila, da prej ni moglo biti nikakega stvarstva na njej
Vsa priroda nam pravi, da je Bgg. Svet je kakor knjiga, vsaka zvezdica je takorekoč črka v tej knjigi. Svet je velikanska zgradba, in ta zgradba nas uči, da je bil graditelj vse-Kamogočen; svet je kot velikanski stroj, in ta stroj nam pravi, da je bil ujetnik nad vse moder, da je sestavil tak stroj, in ta Umetnik je Bog. Pa ne samo priroda nas to uči, Bog sam se je človeštvu razodel. Kazodel se je prvim staršem razodel se v Jezusu Kristusu, s svojimi čudeži je pokazal božjo moč. Tako krivo učenje je pa tudi
2.	hudobno. Zakaj? Ker s takim učenjem sleparijo liudstvo. Sami dobro čutijo, da lažejo, da ni tako, kakor uče. Videti je to v času nevarnosti, posebno pa ob smrti. V zadnjih tvenutkih pa sami iščejo Boga, sami priznavajo, da so lagali, 1)11 smrtni postelji priznavajo, da je Bog.
Nemški pisatelj Heine, eden največjih brezvercev in bo-fotajcev, jp napisal v svoji oporoki sledeče: "Umiram, verujoč v enega, večnega Boga, Stvarnika svete, kojega prosim u-smiljenja za svojo neumrjočo dušo. Žal mi je, da sem v svojih spisih tako grdo govoril o svetih rečeh."
Na smrtni postelji je priznal, da je ljudi zapeljeval in slepil. Dokler je človek zdrav, dokler se ga ni roka božja dotaknila, širijo predrzno svoje brezverstvo. So kakor hirdiči ki bi radi človeku iztrgali vero iz njegovega srca in ga potisnili v večno pogubo.
Zato se jih pa varujte! Prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, pa so volkovi! In kjerkoli in kadarkoli pride k vam tak kriv prerok, recite z .Gospodom: Poberi se satan!
Ohranimo si vero; držimo se Kristusa, ki je za nas trpe', in umrl. "Gospod, k komu pojdemo?" je rekel nekoč sv. Peter. K krivim prerokom ne bomo hodili po vero, držati se pa hočemo te, ki nam jo je zapustil Kristus Gospod, ta vera nas to osrečevala tu in v večnosti.
nič, tudi v Krškem, in isti dan.|	Maribor
-o----j V Mariboru bodo popravili
S strehe je padeJ	in prenovili staro spominsko
V ljubljansko bolnico so j Marijino znamenje, ki je po-pripeljali 49 letnega d.ejavca' stavjjenq oa Glaynejjn tjrgu. Valentina Kollnjana iz Preba-' Znamenje je že na fcem, da če\'a pri Kranju, ki je delal pa J popolnoma razpade; »e^j so strehi tovarne v Gašteju in pri j nabrali potrebne prispevke, tem padel s strešnega stola na' da ga popravijo, tla.
Ped*
V duševni zmedenosti i g vadi bede si je hotela prerezati vrat ljubljanska mestna uboga, 831etna Marija Pirnatova. Dobili so jo v zadnjih zdihlje-jih in jo spravili v bolnico, kjer je izdihnila.
--O-—
Strup jje pil
2.Ul.etnj ključavničar Stanko Jurraan iz Trbovelj je hotel iz tega sve-ta. V ta namen je pil neko strupeno kislino, a so ga zdravniki rešili. Vzrok neznan
--o-
Žalcigra Na nepojasnjen način je prišlo pri Sy. Jerneju na Pohorju do žalostnega slučaja. Pri posestniku Matevž'/ Ribiču se je nahajal kot najemnik in
Prizcr n^ slijci kaže, kako ljudstva v velikem številu posečajo svetovno razstavo, na ka-tpri se vidijo čuda zadnjega "stoletnega napredka".
Radovljico modernizirajo
Radovljico na Gorenjskem sq pričeli letošnjo pomlad pre- . urejevati in pripravljati, da bo dnmar Anton Valant" lladl ne' bolj ugajala turistom. Že ]aji-!kega zaeska je mfid WW1 in sko poletje so pričeli z delom1 gospodarjem vladalo že dalje kopalnega bazena, ki je postal,časa naPfito r«merje. Ko mu pravo moderno kopališče. VoJ^ Ribičeva v poravnavo neke-
Ida je napeljana iz Begunjšči-
SLOVENSKI RUDAR 9 MESECEV
V RUSIJI
(Slovenski rojak Burja, ki •le z ženo odpotoval iz Nemčije v Rusijo za kruhom, popisuje kako se mu je tam godilo.)
Lani sem se seznanil z nekim Gospodom od Nemško-ruskega trgovinskega zastopstva v Berlinu, ki mi je na vse načine hvalil sovjetsko Rusijo in mi
spela na nemško obmejno postajo Tilsit, kjer reka Memel meji Litvo od Nemčije. Po pregledu potnih listov smo jo zopet o ikurili proti Letiški. Znova pregled najinih dokumentov. V Dunabergu sva zapustila berlinski voz, se presedla v letiški vlak, ki je naju pripe-
kot rudar moram še danes dalje v zahodno Sibirijo, kraj Andržerskaja, Ki je oddaljena od Moskve 3600 kilometrov. "Torej se še ozreti ne smeva po mestu?" Kratek odgovor: "Ne bo časa!"
Na sibirski železnici
Istega dne sva se znašla na severnem kolodvoru in sva prisiljena nadaljevala pot. Prejel sem to pot 140 rubljev za nakup hrane. Tam, kjer imajo tujci v Moskvi svoje skladišče za živež, sva tudi midva kupila za štiri dni hrane: kruh, nekoliko salam, sladkor in čaj. Ni ti pa mogoče kupiti kolikor hočeš, le določeno količino dobiš. Ob osmih zvečer prejme-va vozne listke in mestne karte. Hitro zneseva prtljago na voz, oddava karte snažitelju voza, prej me va posteljnino in hajdi. Vozila nas je velika in čudna lokomotiva skozi sledeče .večje postaje.: Jar osla v Wjatka, Perm, Sverdlovsk (Jckaterinenburg,) Tjumen, Omsk, NoVisibirsk, Andržer-t-.kaja. Med vožnjo se nama ni pripetilo kaj važnega. Romala sva celih pet dni.
V rudniku Su.dženlca
Andžcrskaja leži v majhni dolinici in je rudnf.ški revh daleč na okoli. Daleč na okoli pa se razprostirajo tudi nrpre. gledni gozdovi, največ smreke in breze. Proti vzhodu, na ravnini stoji vasica Sudženka, oddaljena eno in pol ure od postaje. Tukaj sta dva jaška (Schahta,) kjer kopljejo pre mog. Zaposlili so me takoj in obljubil mi dobro plačo. Osta la sva samo štiri mesece, ker v tem času sem se že bil naveličal in — kar sem hotel — tudi dosegel. Med prostim časom sem pridno zasledoval, se se znanjal z rudarji, kulaki, ki so v pregnanstvu, kolektivisti in drugimi. Neki dan me pokliče tovariš Ladekin, upravitelj
rudnika in mi naznanil, da bom premeščen z enega dela na drugo. Kratkomalo odklonim in p vem, ad bom odpotoval. Na vse načine so si prizadevali, da bi še ostal. Ko so pa videli, da ni nič, so pa sklenili, da mi zadrže moj potni list, ki je tačas ležal v Novosibir-skem na zunanjem oddelku. Delovne in socialne razmere bom omenil drugič.
Nazaj v Evropo!
D očim dose daj še nisva poznala prometnih razmer, sva jih pa sedaj toliko bolj občutila. Kdor hoče potovati po železnicah, mora imeti dovoljenje dotičnega podjetja, tako-zvano komandirovko, ker drugače mu ne dajo vozne karte. S težavo sem dobil dve karti do Sverdlovskega ■ (Srednji Ural,) razume se, da je treba dobro mazati. Omeniti moram tudi, da vlaki prihajajo v veliko zamudo po več ur, celo po več dni. Ljudje, ki čakajo na vlake, so v strašnem siromašnem stanju, nimajo ne hrane in ne strehe, še manj poštene obleke. Razumljivo je, da jih tako mnogo pomrje. Ker je samo ena železnica, se da lahko razumeti, da je na vsaki postaji na sto in sto ljudi, ki ne morejo naprej. Transibirska železnica je dolga iz Moskve doVladivostoka 9333 km. V dveh dnevih sva srečno prispela v Sverdlovsk. Imel sem zopet veliko dela, da sem. mogel dobiti vozovnico za na Gubaho (tudi na Srednjem Uralu.) Voz, ki so naju naložili nanj, je obratoval Sverdlovsk sova ju Sojikamsk. Guaha je tudi I'udjinKi revir, samo majhen in leži ob reki Kozv.i. Po?'.wjm»i je zelo gorata in obrašče^a ?. gozdovi. Sklenila da tukaj oataW'Yi}. preko zime in da se na p«.,; si lad vrneva. Mogoče bi bila ostala, ko bi naju ne bili tako bičali s hrano. Naj navo-d c «•• ; ;;led ! O božičnih prazni-
li i j;., ko sem moral dej /1, ni sva inv.vl.a drilgega. kak').' ;>< 1 piuh- moke (1 pod 16 kg.) Zopf'1 nama ni črtalo drugega kakor vrniti se tja, od koder sva prišla, namreč čez mejo. Tudi tukaj je bilo dosti opravila z različnimi elementi, naj-bljše mi je šel na roko rudniški ravnatelj po rodu Ceh N., ki mi je dal zelo natančne podatke o vseh panogah več lot nazaj. Z večnim nadlegeva njem sem tudi prejel svoj potni list z dovoljenjem, izdanem v Bereznikih, da smeva čez državno mejo. Že sem bil pozabil na mojo košaro, ki je sirota rabila celih devet mesecev, pre-dno je naju našla, ker je bila ostala na Bigosovem. Odpotovala sva 25. januarja 1933 in Prispela v Moskvo 29 januarja. Po petih dnevih letanja sem srečno uredil vse stvari, tako da sva 4. februarja ob 1933 zapustila rdečo prestolnic « in se odpeljala po isti progi, kakor sva sem prišla. Med potjo se mi je žena močno prehladi-la, da seje po poteku dveh dni od mene za večno poslovila.
Burja.
ŠIROM JUGOSLAVIJE
Ogenj
V Središču ob Dravi je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Franca Tropa. Ogenj se je oprijel tudi stanovanjske hiše, ki je tudi zgorela in so si domači komaj rešili življenje.
-o-
Kap
Kap je zadela gospo Amalijo Zrimšek, soprogo uradnika pri katasterski upravi v Krškem. V pol ure je bila živa in mrtva. — Na podoben način je zadela kap Marico Va-
če in teče po ceveh, katero po potrebi tudi segrevajo. V načrtu imajo tudi ozkotirno železnico, ki bi vezala radovljiško postajo s Poljčanami, pozneje pa še z drugimi vasmi
proti Breznici in Tržiču. -p-
Faijtje med seboj
Na Muljavi so se med seboj spoprijeli fantje. Pri tem sta bila huje poškodovana Štefan Šemrov in posestnikov sin Leopold Kutnar, ki sta morala v ljubljansko bolnico.
-o-
Trden tod Pred nekaj tedni so pokopali v Logatcu Marijo Možina, po domače Kralovo Mico z Broda-Bila je najstarejša Logačan-ka in je dosegla starost 9S let. Delala je vse življenje trdo, pa je kljub temu dočakala lepo starost.
-o-
Mladina
Poročajo iz Maribora, da so mladi zljkovci neke noči s po narejenim ključem odprli garažo neke trgovke T. B. in vze-' li v.en luksuzni avto, s katerim so se odpeljali ven na deželo in se seveda po svoje zabavali Zjutraj je policija našla avto na neki ulici, ki je bil ves zamazan in obtolčen, kar je znamenje, da so se tički večkrat prekucnili v jarek. Trgovka ima nad 15 tisoč škode.
-o---
Mrtvega so našli Iz Krke poročajo, d«* so nekega jutra, ob potoku Višnji ca, našli mrtvega Franca Kuh-lja. Ležal je na bregu, poleg njega pa njegov zvesti spremljevalec — psiček. Zveqer se je vračaj z Muljave in na ozki b*rvj padel v vodo. Toliko moči je še imel, da se je izvlekel iz vode na breg, kjer je izdihnil. Najbrže ga je zadela kap.
ga dolga odvzela nekaj obleke, je to Valanta tako razburilo, da je snel s stene puško in Ribičevo ustrelil, da je bila na mestu mrtva, nakar je pobegnil.
-T-O-7
Radi rane
Posestnik Ivan Šečerko in njegova žena iz Ločkega vrha je bil zaposlen v vinogradu sedlarskega mojstra Ivana Po-Ijanca iz Ločkega vrha pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Zakonca sta se nekaj sporekla in Poljane je skušal miriti, kar je Šečerka tako ujezilo, da je Poljanca malo ranil z nožem v hrbet. Radi rane je Poljane po treh tednih umri.
iZ SLOV. NAM.
(Nadaljevanje z 2. strani)
jmači hiši je izdihnil svojo du-|šo v roke svojega Stvarnika. Zapušča žalujočo soprogo, 8 mladoletnih otrok, 771etnega očeta, tri brate, katerih dva sta v Aemriki, in šest sester in več drugih sorodnikov v starem kraju in v Ameriki. Naj mu sveti večna luč, ostalim pa naše sožalje.
Novinar.
-o-
Zmota. — "Obtoženec, ukradli ste svojemu sosedu iz žepa denarnico z 20c. Zakaj ste izvršili to tatvino?"
"Zmotil sem se, gospod sodnik ; mislil sem, da ima več."
VOLSTEAP
pripovedoval, kako so delavci ljal na prvo rusko postajo Bi-
lri kmetje zadovoljni s sedanjim komunističnim režimom.
sem mu naznanil, da bi se •^z sam na lastne oči rad pre-Px'ičal, mi je pa začei ugovar-•l^ti, češ, da ni tako kakor v femčiji ali IZolandiji. Dejal •le> da ni še vse urejeno, ker Ru-^'ja se šele gospodarsko dviga. Vztrajal sem, da hočem yi-^i in slišati, kaj tam ljudje govpiijo. Po dolgem pregovar-Jilnju mj je obljubil,da mi preskrbi potrebne listine, ki bom z njimi mogel neomejeno podati po državi. Mislil sem, je tam vsakdo svoboden, da ^hko potuj p kamorkoli hoče. 'i žali Bog se je zgodilo ra-v*io narobe. . Pne 30. aprila 1932 sva kre-z ženo z berlinskega "šle-^iskega kolodvora" na pot k /•hodnim Slovanom. Brzovlak enakomerno drdral v tiho
DVA DVOJČKA, KI STA SE SESTALA PO 24 LETIH
Je
gosovo.
Strog carinski pregled je trajal zelo dolgo. Ker je tukaj besedo '"gospoda" zamonila beseda "tovariš," naj tudi jaz nadalje tako pravim. Pristopil je k meni tovariš, ki mi je iz ročil dve vozovnici v Moskvo. Ker pa tudi nisva imela ruskega denarja, je nama dal še 37 rubljev za na pot. ,Še inti večer kreneva dalje, drugi dan ob dveh popoldne sva prispela v glavno mesto Moskvo.
Na "beloruskem kolodvoru" je naju že čakal zopet drug tovariš, menda Žid, ki je naju odvedel v kolodvorsko 1'fcsta vracijo, kjer sva prejela kosilo in se nekoliko oddahnila. Med tem časom mi je mož natanko razložil, da v Rusiji ne gre tako, kakor pri nas, da bi človek samo proučeval in se seznanjal z različnimi stvarmi.
n°č. Drugi dan zjutraj sva pri- Jasno mi je povedal, da jaz
NA PRODAJ
je farma od Federal Land Bank. Obsega 80 akrov, 42 akrov je oranih. Izvrsten kraj. Samo $100 nakupa. Cena je $3400. Zemlja dobra ip je živina na farmi. Vodnjak na farmi in dobra poslopja. Pišite za pojasnila na P$J#ner Vin-ger, Greenwood, Wis-
Slika kaže dva brata dvojčka, ki pa nosita vsak svoje ime. Eden se piše Frederick Nestor, drugi Edwin Iske. Imena imata adoptirana po svojih ljudeh, ki so jih adoptirali v zgodnji mladosti in jim dali svoja imena. Podobna sta si pa tako, da njuni ženi Imate težavi ju ločiti enega od drugega. Slika kaže, ko ženi ravno ugibate med seboj, kateri je od katere.
Slika kaže Andreja J. Vol-steada, bivšega kongresnika in očeta znanega suhaškega zakona, radi katerega se je rodilo toliko gorja y tej deželi. Volstead je bil pa te dni od-slovljen, kakor tisoče drugih le vrste agentov. Zadnjih 8 let je bil tudi pravni svetovalec urada za uvel javi jenje prohibicije. Zdaj je šel. — Amerjkanska prislovica, "da ima vsakdo svoj dan," še vedno drži.
.* .""j;1: ■^■PP
7 dni do JUGOSLAVIJE
NAJHITREJŠIMI PARNIKI NA SVETU
EUROPA
BREMEN
POSEBNI VLAK ob parniku v Bremerhavenu jamči najbolj udobno potovanje v LJUBLJANO. Izborne železniške zveze tudi ^Cherbourga. — Ali "potujte z ekspresnim parnikom COLUM-
Za podrobnosti vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali
NORTH GERMAN LLOYD
130 W. RANDOLPH ST., CHICAGO, ILL-i
Društvo
'SV. JERONIMA'
ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA.
Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 članov v obeh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke pd 16. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob Z. uri popqldne v lastnem prostoru.	t
Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Houstw, Pa-Tajnik JOHN BEVEC, Box 16. Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strgbane, Pa.
Torek, 18. julija 1933
AMERIKANSKI SLOVENEC
Izpod Golice
SLAVKO SAVINŠEK,
Povest z gorenjskih planin
katerega je spisal in sestavil Rev. K. Zakrajšek, dolgoletni misijonar med ameriškimi Slovenci.
Molitvenih "SLAVA MARIJI" je pripraven za moške in ženske, zlasti za člane Najsv. Imena in članice Krščanskih žena in mater, ker ima tozadevne skupne obhajilne molitve.
Tiskan z velikim razločnim mastnim tiskom in je pripraven v tem oziru za starejše in mlajše. Lepe pripravne žepne oblike.
VSEBINO IMA SLEDEČO: Jutranja molitev.	Molitev k Materi v potrebi in ža-
Apostolstvo molitve, K. Srcu Je- losti-zusovemu, Posvetitev Materi Molitev k sv. Jožefu v sili. Božji, Priporočitev svojemu pa- Molitev v čast angelu varihu. tronu, Angelovo češčenje.	Molitev k gy_ ciHlu in Metodu_
Večerna molitev.	Molitev k sv. Mohorju in Fortu-
Prva sv. maša, kratke mašne mo- natu
_	Molitev pri volitvi stanu.
Tretja sv. masa, v korist vernim „, ... x . . . dušam	Molitev otrok za starse.
Blagoslov s presv. Reš. Telesom.	Molitev zakonskih staršev.
Litanije najsv. Imena.	Molitev za
Litanije presv. Srca Jezusovega.	Molitev za srečno smrt"
Litanije Matere Božje (lavretan-	Molitev k sv. Barbari za srečno
ske).	smr*-
Litanije sv. Jožefa.	Molitev ko se je duša ločila od
Litanije vseh svetnikov.	telesa.
Litanije sv. Terezije.	Molitev za umrle starše.
Sv. križev pot.	Molitev za umrle sorodnike in
Spovedne molitve.	prijatelje.
Obhajilne molitve	Molitev za vse umrle.
DSVebSem0litVe(Zab0R°' PeZnemaŠne- °bhaji'ne ^
Devetdnevnica v čast presv. Srcu	„
Jezusovemu.	Pesmi cerkvenega leta: adventne,
.. ... . . , ,, ... t,	božične, postne, velikonočne
Molitve in psalmi k Manj, Poma-	binkoštne, telove. gaj.
Molitev k preč. Devici zoper hude	Ma»J,ne Pesm»-
misli.	Razne pesmi.
NOVE ZNIŽANE CENE TEMU MOLITVENIKU SO:
Elegantno vezan v pristno moroško usnje, vatirane plat- OC nice z zlato obrezo stane .....................................................«pi»A»J
Elegantno vezan, pristno moroško usnje, gibčne platnice AA zlato obrezo stane .................................................................iP-L«v/VJ
Vezano v umetno usnje, z zlato obrezo ......
.........................$0.75
To je molitvenik, ki ga slovenski katoličani lahko rabijo ob vseh prilikah in za vse slučaje.
Naroča se od:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILLINOIS
SUCH IS LIFE
TISKARNA

izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejsih cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva" — Trgovci - Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
W f-—AJfrtfitf. 'i / ^immm j
Amerikanski Slovenec
> t 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
GIRLS YOO CAN'T FORGET
Tha omnipresent big sister
■ EErgn
Toda preden je na pol pota do- koče na Pete- j linu, zazvoni na Dobra poldne. "Pa sta me uka- 1 nila za tri ure. Kdaj bom zdaj na vrhu!" O ko bi vedel Matija, kaj ga čaka na vrhu in čez vrh, se mu pač ne bi tako mudilo. — Požuri 1« se v korak, v slabi uri je v koči na Petelinu. Koča je prazna, vidi se pa na ognjišču, da so ponoči kurili na njem.
"Šmenti, povsod jih je dovoli!" se iezi Mati- I j a, ko prigrizne h kruhu klobaso in pije v velikih požirkih vodo, ki jo je zajel pri bližnjem ^ studencu. Ne utegne se muditi predolgo. Pred ( mrakom mora biti že z Matevžem skupaj. Se » tako dvomi, če ga bo dobil pravočasno-	]
Zato pošteno ugrizne v breg. Solnce ga toplo greje v hrbet in znoj mu pošteno curi po licu in še bolj po životu. Pa ne utegne misliti na to, tudi na bolečine ne, ki se pojavlja na roki v rani, zadani od financarjevega noža, ker pritiska na urezano meso od solnca in hoje razburkano valujoča kri. Čim prej mora biti na vrhu.
Še malo, pa je tik pod robom. Previdno si poišče urezo stran od steze, da manj opaženo smukne čez rob, ne da bi ga ujel v oko kak morebitni stražnik, domač ali avstrijski. Oprezno in tiho stopa na desno, kjer se mu vidi najbolj pripravno, zavije v urez, se plazi počasi po njej do robka in previdno' pokuka izza skale, ki visi v strmo globel. Pod njim se v solncu sveti kamniti plaz, ki drži dolgo doli do gmajne- Koj na desno pa raste gosto brinje in pritlikavo borovje. Tam je cilj Matijev. Nikogar ne vidi. Še malo oprezuje, pa se požene čez kamenje proti grmovju. Toda v skoku zasliši rezek krik: "Halt!"
Še preden zadene z nogo na tla, se ozre in vidi v hipu ravno za skalo avstrijskega stražnika, ki grabi po puški. Pri tem ne pazi na nogo in ko doseže plaz, se mu izpodvali pod stopalom kamen; Matija zdrkne, omahne, pade ravno v sredo plazovja in ž njim se utrga plaz kamenja, ki ga nese z neznansko hitrostjo po strmini. Matija grabi med padcem za kamenjem, išče trdne opore, ali kamenje se mu zmika pod roko. Sliši strel in mimo ušesa mu sikne krogla-Nevzdržno ga vleče plaz s seboj in Matijo obide nekakšna omotica, da ne razloči jasno. Nenadoma zadene z nogo nekaj trdega, sunek kamenja ga vrže čez skalo z vso silo, da udari z nogo ob oster rob in obleži na mestu. Trudoma odpre oči in se hoče dvigniti, ko se izza prvih smrek posveti puškina cev, za njo pa drug stražnik, ki mu drži puško na strel pripravljeno na prsi.
Kaj kaže Matiji drugega, ko udati se. Vzravna se pokonci kolikor mu dopuščajo bolečine po telesu in posebno ona v nogi in stražnik stopi k njemu. Po stezi skozi grmovje hiti k njima prvi stražnik od vrha doli.
"Wohin?" vpraša nemško stražnik in mu moli puško pod nos- Matija zbira skupaj vso nemščino, kar mu je je ostalo od vojaških let in izgovarja besede, kot jih govore Korošci.
"Domov grem."
"Kam?' vpraša drugi stražnik, ki je že pritekel do njiju.
"Na Breznico."
"Niste iz Breznice."
"Pa sem, Serajnikov," laže Matija in ogleduje pri tem roki, ki mu močno krvavita. Vso obleko ima raztrgano, po glavi je močno udar-
d
en, da mu teče kri na tilnik, najhuje pa ga bo- k i noga, ker si je ranil kost.	t<
"Kje ste bili?"	B
"Na Dobravi. Šel sem gledat ovce, da jih t( :upim in priženem čez."	ii
"Imate potno dovoljenje?' "Nimam. Sem je pustil doma." "Schmuggler!" zine stražnik v drugega in r prikimata si.	p
"Bomo videli, če resnico govorite! Vstanite!" z Matija poskuša, da bi se dvignil, toda ne mo- d -e, ker čuti v nogi in v križu hude bolečine, j Stražnik pristopi in mu pomaga na noge.
"Z nami boste šli na Breznico," reče stražnik.	\ "Imam še v Hrast ju' opraviti " 1 "Opravite drugikrat. Pojdimo!' "Počakajte vsaj, da si obrišem kri in obleko popravim," prosi Matija, da bi pridobil časa in l ker ga res skele odrtine po rokah in rana na i nogi.
Stražnika se spogledala, eden nasloni puško na drevo in pomaga Matiji; še svoj robec mu ) da, da si za silo obveže rano na nogi. Drugi f stražnik stoji poleg njiju s pripravljeno puško.
"Že vidim, tako ne bo nič," meni Matija sam > pri sebi. "Moral bom ž njima, ker me preveč 1 boli. Morda mi spotoma pride pametna misel."
Kmalu je Matija za silo osnažen, obvezan, ! stražnika ga vzameta v sredo, eden gre po stezi pred njim, drugi za njim, Matija pa težko krevsa med njima-
"Dolgo pot še imamo!" meni Matija sam pri sebi. Noga ga boli, da jo komaj vleče za seboj in čim bolj gredo v nižino, tem težje hodi.
"Vzdržati moram na vsak način, da pridemo čim prej do Breznice," meni Matija sam pri sebi. "Ko me bosta gnala orožnika tam skozi, ni zlomek, da ne bi videli ljudje in potem nesli na nos Matevžu ali Tilnu. Da bi vsaj ta vražja noga malo bolj služila. Zobe stisne skupaj Matija; dlani krotinči v pest in vso voljo zbira, da čim hitreje sledi stražniku. Toda kljub močni volji zmagujejo Matijo bolečine. Ustnice stiska skupaj od premagovanja, da ga že vse čeljusti bole, dopoveduje si, da mora dalje; toda črno se mu dela pred očmi in noga postaja težka ko svinec- Nakrat se mu stemni, da omahne na prednjega stražnika. Ta se zasuče in ga ujame ravno v roko, kakor bi bil slutil, kaj se godi za njegovim hrbtom. Za hip se Matija onesvesti in ko se zopet zave, vidi obraz stražnikov nad seboj, sam pa leži na mahu.
"Vode!' zaprosi tiho."
Stražnik mu ponudi steklenico z žganjem in Matija hlastno potegne. Vidno ga okrepča poži-rek, tako da more kmalu stopiti na noge. Za silo gre, čeprav težko; mora, mora iti, življenje tovarišev zavisi od tega. 0, zakaj ni ubogal Cilke in šel sinoči! Bilo bi morda šlo srečnejše-
Spotoma pridejo do vode. Stražnik izvleče kozarec, napolni ga z vodo in ponudi Matiji. Poželjivo pije Matija hladno studenčnico. Potem sede k studencu in si prične izmivati rane, močiti glavo in vidno se mu olajša bolečina, trudnost izgineva. V dobre pol ure morajo biti mimo suhega vrha, zdaj pa gre na četrto uro, računa Matija po kraju in solncu. Še bo pravočasno. In nanovo oživljeno upanje ter hladna voda mu vrneta moči v noge; krepko stopa po koncu in vsa trojica nadaljuje pot po gozdu.
(Dalje prih.)
Amerikanski Slovenec
Praktičen molitvenik
ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE MOLITVENIK
'SLAVA MARIJI9
NoShck Filling ^ IS
SAME PRICE6x6? AS42 YEARS AGO
25 ounces for 254
fe'^fefffew i
_____
always
left out
Do you know why she wasn't welcome? She, herself, didn't. Halitosis (bad breath), the social fault no one forgives, was the reason. Yet no one need have halitosis. Gargling with Listerine instantly destroys mouth odors and checks infection. Use it daily. Recent tests . show that Listerine promptly overcome odors ordinary antiseptics can't hide in 4 days. Lambert Pharmacal Company, St. Louis, Mo. U. S. A.
LISTERINE
promptly ends odors ordinary antiseptics can't hide in 4 days
O ZDRAVJU IN BOLEZNI ii
Ze po použitju pol litra vina " ali litra piva se da v teku šestih ® ur s kromovo kislino ugotoviti alkohol v seči. Seč se segreje, dodamo ji razredčene žveplene kisline in nekoliko kapljic raztopine kalijevega bikromata. Rumeno rdečkasta barva seči se I tedaj spremeni v rumeno zeleno r in potem modro zeleno-	s
*	r
Trditev, da vsebuje samo su- \ rova zelenjava vitamine, je r po Scheunertovih raziskovanjih 1 zmotna. Vitami A, B in N naj- 2 demo tudi v kuhani, vitamin C t
pa celo v konservirani zelenjavi, s
5
Leva obist stoji praviloma t višje v telesu in je ožja in debe- "
lejša od desne.	f
]
Rdeča luč nervozne osebe še j bolj razdraži, sinja pa jih po- j
miri.	]
»
Holandski zdravnik dr. Raadt priporoča zoper tuberkulozo čisti karbol (fenol), in sicer 4 g v ribjem olju. Okus popravlja z j isto količino kafre. Po njegovem mnenju učinkuje tudi, neosolje-na Gersonova dieta z avtofenoli-
zacijo organizma.
*
Neki argentinski zdravnik trdi, da se morska bolezen sladkorno bolnih oseb ne loti. *
Pri 100 smrtnih primerih zaradi tuberkuloze, odpade samo 7 odstotkov na rejene osebe, 33 odstotkov na normalno razvite, 60 odstotkov pa na premalo re-1 jene.
——o-
NOV ELEMENT
Pariški kemik Urbain je sporočil Akademiji znanosti, da so odkrili v laboratoriju madame Curie nov element, čigar atomska teža leži med samarijem in neodinom. Element je zelo redek
in se da pridobivati le v neznat- n nih količina. Posebnost novega F elementa je radioaktivnost in v beta-žarki. ^ -o
KAKO MISLIJO KITAJCI O EVROPI
Mnenje ,ki ga ima civilizirana ^ Evropa o današnji Kitajski, ni ti nič kaj laskavo. Toda Kitajci ne ^ sodijo o Evropi nič bolj skromno. To zvemo najbolje iz njiho-
■	vih šolskih knjig, in sicer ne -v i morda z takšnih, ki jih uporab- ]< t ljajo že dolga stoletja v kakšnem t
■	zakotnem delu "dežele sredine", t ! temveč iz takšnih, ki so jih ti-
• skali leta 1931 in se po njih šolska mladina uri svojo modrost, g
1	n. pr. v Šanghaju in Tiencinu.
-	V neki takšni knjigi bereš do- ] slovno: "Zapadno od Azije se razprostira evropski polotok, ,ki T
2	ga vodijo samostojne vlade in ki j
-	ga omenjamo navzlic temu, da nima za zgodovino civilizacije nobenega pomena."
t	-o-
-	100-LETNICA PARNE PI-v ŠČALKE
z Leta 1833 je zavozil vlak na 1 11 progi Leicester - Swannington ' i" voz, ki sta ga vlekla dva konjiča, in ga popolnoma zdrobil. : Strojevodje so imeli v onih časih piščalke, s katerimi so opozarjali voznike in pešce na vlak. Nesreča je zelo razburila prebivalstvo in ljudje so zahtevali, naj oblasti poskrbe, da bodo l~ varni pred železniškimi nesreča-° mi. Oblasti so se obrnile na že-a lezniško upravo z zahtevo, naj 2' ukrene vse potrebno v varstvo "I ljudi.
Železniški ravnatelj je povabil k sebi Stephensona in se posvetoval z njim, kako bi najhi-3- treje odstraniil nevarnost želez-!0 niških nesreč. Med pogovorom ie je prišel ravnatelj na misel, da n- bi lahko pihala v piščalko para-in In slavni izumitelj se je takoj ;k lotil dela. Izdelovalec godbenih
O TEM IN ONEM
pihal je takoj izdelal kovinsko h cevko, ki jo je Stephenson pri- č trdil na kotel lokomotive. Čez n nekaj dni je bila parna piščalka d izdelana. Poskusi so se obnesli tako dobro, da je železniška u- t prava takoj opremila vse loko- n motive s parnimi piščalkami, b Pozneje se je seveda oblika pr- n votne piščalke močno izpremeni-la. P -o--i
MNOGI NE VEDO ... t
... da je umrlo lansko leto v j New Yorku 2800 ljudi na zadušitvijo. Avtomobili so do smr- s ti povozili komaj polovico toli- i
ko t>seb.	t
* 1
... da sedijo pri 90 ostot-vseh avtomobilskih nezgod pri a krmilu vozači, ki vozijo avtomo- ( bile že več nego eno leto in ki 5 ' torej niso več začetniki.	1
1
. . . delajo na Angleškem po- (
■	skuse z avtomobilsko cesto iz že- ]
*
■	leznih plošč.
... da leži severni tečaj na 1 i morski višini, dočim se dviga i južni tečaj 3000 m nad njo. 1 1	-o-
KUHINJA
Spravi si zelenjavo za zima.
— Gospodinje, dobro veste, ka-1 ko je včasih težko dobiti po zi-1 mi zelenjavo. Če jo pa kupiš je . pa precej draga in dostikrat se . zgodi, da je še polovico ne po-_ rabiš, kakor jo kupiš.
Zato treba, da se umna gospo-dinja že zdaj čez poletje preskr-._ bi z zelenjavo za zimo. Zdaj je l, zelenjave v izobilju in poceni, in o zato si jo lahko nasušimo za vso . zimo do prihodnje pomladi-. Ze-i. !en peteršilj, če si ga nasušila za j zimo in pri tem pazila, da je o-0 stal zelen tudi v suhem stanju, ti bo prav tako služil pri vsaki jedi, kakor sveži zeleni peter-). šilj. A isto je tudi s korenjčkom, korenom od peteršilja, ohrovtom, zeljem, kolerabico, zeleno itd., n sploh z vsako zelenjavo. a Samo treba paziti pri sušeni. nju, da se dotična zelenjava hi->j tro posuši (v dveh do štiirh h dneh) in da ne začne gniti. Na-__ dalje treba posušeno zelenjavo tudi pravilno shraniti: na su-
hem kraju in spravljeno v vref čicah, najbolje v papirnatih škr| nicljih, ki jih dobro zavežim«? da se zelenjava ne napraši.
Suhe zelenjave pri uporabi treba prati, če si jo pred sušei njem dobro oprala in potem bro posušila ter pazila, da ti Jf niso ponesnažile muhe. Nasušiš si tako za zimo
mi
prav vse; kar si rabila poleti, t| imaš lahko tudi pozimi. Jedi ^ bodo zato nič manj okusne, c| jim pridevaš suho zelenjavo-Vsako zelenjavo, ki si jo
posušila, spravi posebej v vreči?-' in si zapiši na vročici, kaj je n°j tri, da lahko takoj najdeš, kada| potrebuješ.
Kako sušimo zelenjavo 11
zimo__Zeleni peteršilj dob'1'
operi, odstrani rjave liste in Pn sti, da se voda odcedi. Razgrel na pečici bel prtič in na ten^j polagaj vejice peteršilja, ki j* enkrat na dan preobrni, da sj hitro posušijo in ne porjavijo-j Če imaš hudo vroč štedilnik ali peč, potem podloži deske. prevroči pečici zelenjava rad'] porjavi, dobi okus sena in izgubi svoj prvotni okus.
Ko se je peteršilj posušil, P takoj spravi v vrečico na sitf kraj.
Korenček posušiš na ta nači" da ga najprej opereš in zrep na tenke ploščice. Ali ga pa n" ribaj na ribežnu, kakor ga i'1! ■ bimo za kumare-
!	-O-
" 'Amer. Slovenec* je bar" neter našega verskega in n' . odnega gibanja. Kaže na'1 - rast ali padec, kakor že nanes ; aše delovanje."—Rev. Čern'