SAMO NA NOV NAČIIJI Primorske žene in aekletajso se posebno na= vezane na našo vojsko. To- dokazuje njihova skrb za vojsko: zbiranje hrane, obleke in obutve, pletenje in šivanje, likanje in pranje,spreje= nanje borcev na vasi, podaritve zastav, razno= vrstne in številne zbirke itd. Take so primer= ske žene in dekleta bile, ko se je pojavil pr= vi partizan v naših krajih, take so in take bo do ostale. Zarije je naša vojska res vojska nji hovih mož, sinov in bratov,, je vojska, ki bo Primorski dokončno izbojevala in zavarovala pri ključitev k' litovi Jugoslaviji. • ' - Med tem je naša partizanska vojska že daV= no preraStla v redno vojsko, skrb primorskih že na za vojsko, v kateri se izraža njihova domo= vinska ljubezen in narodna zavednost,pa je pre telnc ohranila tiste obliket kakršne je imela v prvih dneh partizanstva. Ce hočemo, da bo ta skrb še naprej pravi izraz našega borbenega za ledja, Če hočemo, da bo taka in še bolj učinko vita kakor doslej, potem je čas, da primorske žene in dekleta dvignejo svoje delo za vojake na vi?jo stopnjo. Y_?§2L9ziru_ ie_prvqi__J.a,_na|e_z_ene_in_dekle ta uveljavijo dosledne in vsestransko__gravi^ nost_. Kaj mislimo s tem? Ogromna veČina našega naroda se je odloči= la za oboroženo- borbo in ogromna večina našega naroda zato prenaša prostovoljno vse odpovedi in žrtve, ki jih oborožena borba zahteva.Ogrom na'večina našega naroda je skupno z ostalimi ju= goslovanskimi narodi ter s svojimi odpovedmi In žrtvami že izbojevala narodno in ljudsko drža= vo, ki je v pretežnem delu že osvobojena in se daj zmagovito izganja okupatorja, še iz preo= stalili delov. Ogromna veČina našega naroda je skupaj z ostalimi jugoslovanskimi narodi ter svojimi odpovedmi in žrtvami izbojevala in bo 1 še utrdila, kar je za Primorsko za to in za vsa bodoča pokolenja prvo: priključitev k matici Sloveniji in skupni domovini Jugoslaviji. Pravilnost potem zahteva, da pritegnemo k dajatvam za našo vojsko, ki so temeljni kamen skupnega svobodnega dc.ma, slehernega Slovenca, ter da nam je pri_iem___perilo # okraja ii s ta~go krajina,. ki~so najvio~grispeva= , lL" Kdo ima ve'j smisla za pravilnost kot žene? Naše matere in lene, naše sestre in dekleta mo rajo poskrbeti, da se ne bo nikdar vej zgodilo, kakor se je zgodilo, da konji Človeka,ki ni še nič dal, jedo koruzo, medtem ko v sosedovi hi= ši, ki je dala partizanom vse, otroci nimajo ni ti za polento. Naše matere in žene, nase sestre in dekleta ne smejo nikdar pozabiti,da je Pri= morska v primeri z nekaterimi drugimi pokraji= nami Jugoslavije še malo dala in vendar bomo svobodni radi skupnih naporov vseh jugoslcvan= skih narodov. _ izvajanj e_ vsako dnevne^ ve dno__ob= je-Yseh_gmotnih_sila_kI__ne eni_stranii_5topni Gv^o7.in_bre __žrtvoval Ii§Inajvainejli_nal2giA_ki_stojit___nami Z§L ®3*iA_P0sebej_pa^red^___in dekleti^" Obveza, da damo vse za našo vojsko, ni več samo prostovoljna, ampak kot volja ogromne ve=* čine našega naroda tudi•zakonita dolžnost, te= melječa na državnih odlokih, kakor je to zahte vala pravičnost. Predvsem preko narodnih obla= sti se zato izvaja pravična splošna obveza mo= bilizacije vseh gmotnih sil. S tem samim je pa tudi rečeno, da bodo žene in dekleta uveljavi* le pravičnost tako, da bodo sodelovale in gle= dale na to, da je večina moških pod orožjem in tudi prevzele glavno odgovornost pri narodni ob= 2 lasti. ^Z-iS-ZSi^i^-Zb^rcv^ Ha vaških zborih,"ki naj "bodo čimbolj pogosti, bodo pretehtavale vse no žnosti, možnosti vsake hiše posebej in bodo od merjale kaj mora vsak posameznik dati. Pri tem bodo kakor rečeno imele vedno pred očmi, da se ravnamo po tistem tovarišu, ki je doslej naj= več dal, in da mora Primorska še mnogo da t i, e hc^e dohiteti druge jugoslovanske pokrajine.V Krajevnih Aaio^iG goVc^ccolj-IaIIi c^bcri^ na bodo skr.oele, da bodo sklepi vaških zborov vsi in hitro izvajani. Danes svet znova odmeva od sovjetskih zmag, ki vodijo sile svobodoljubnega človeštva pred zidove samega Berlina. Naša dokončna in popol= na osvoboditev je torej stvar bližnje bodočno= sti. Pri njej in pri njenem zavarovanju mora naša vojska odigrati tisto vlogo, ki ji je da= na Častno in vestno. Mi moramo vojski to omogo čiti. Zato bomo vojski'vse dali. Primorske že= ne in dekleta Da v izpolnjevanju te dol= 2nosul vodile, kakor zahteva od njih narodna zavednost, domovinska ljubezen in pravič= nosti. Dr. Jo£a Vilfan NOVE NALOGE V preteklosti smo vas gledali le kot požrt Vovctlne matere, kot čuvarice naših družin in nažih domov, ki ste svojo živo narodno zavest prenašale na svoje otroke in jih učile ljube= zni do' slovenskega jezika. Po tem smo vas tudi sodili. ""i smo poznali vseh vaših sil in zmožno sti, ki nam jih je odkrila šele današnja osvo = bodilna borba. Prej. se niste udeleževale javnega živije= nja, a ko je bilo dano zilamenje za boj za svo= bodo in demokratične pravice, ste bile med pr= 3 vimi, ki ste se odzvale. Dokazale ste, da ne znate"; biti požrtvovalne samo za dom, ampak tu= d i narod*, kadar je v potrebi. Dokazale ste, di? vam ljubezen' do slovenskega rodu ni samo na jeziku, ampak da ste pripravljene tudi na žr= tve. To dokazujejo- v prvih dneh narodnega upora številne aretacije in mučenja naših žena,po^je jah in taboriščih. In da smo se po prvi težki preizkušnji lanske jeseni tako hitro znašli,je bila v'veliki meri vaša zasluga. Povsod, kjer= koli se je pokazala potreba, ste nudile pomoč s trdno roko. Prav v dneh "boja in težkih narodnih preis= kušenj ste se nam pokazale v novi,pravilni lu= Či. V tej borbi se je posebno pokazala vaša o = snovna lastnost, da znate biti bolj nesebične in bolj požrtvovalne od moških, kadar se s sr= cem zavzamete za kako stvar. Mislim na one, ki so se junaško borile v naših brigadah in je ne katera izmed njih padla za domovino. Mislim na bol.niške .stražnice, na kurirke, na pbvcsČeval= ke in na mnoge druge, čigar dejanja niso zapi sana, a bi bila brez njihove pomoči naša borba nemogoča. Doprinesle ste časten -delež v boju za naše osvobojen je. II e le v borbi, ne le v oskr= bi naše vojske, izkazale ste se tudi kot poli= tione delavke v množičnih organizacijah Osvobo dilne Fronte, odkoder se je vaše delo zadnji Čas razširilo tudi na'-graditev naše narodne o = blasti, k plodnemu sodelovanju, v naših narod= no osvobodilnih odborih. Potrebe vašega sodelovanja v političnih or ganizacijah in pri gradnji naše narodne obla= sti se kaže posebno danes, ko je mnogo naših po litičnih delavcev mobiliziranih v vojsko. Zara di odsotnosti tovarišev, ki ji}1 j;jskt? žene, ki se s pri d o 31 udeležujejo javnega življenja. Priče za to 30 mnoge tovarišioe, ki že danes vrši jo. glavno bre me dela v raznih okrožjih. To zadnje razdobje boja stavi pred vas no= ve, težke naloge.- lotite se jih s samozavestjo in z zaupanjem vase! Spočetka bo šlo težko,de= lale boste morda napake, toda ob teh napakah ""a pod vodstvom bolj izkušenih tovarišev so boste učile. Dokazale boste vso ničevost starega pred sodka o manjvrednosti žensk za politično delo. Pokazale boste, da ste vredne enakopravnosti, ki vam jo daje današnja osvobodilna borba in na ša nova demokracija. Hkrati vam bo prijetno v zavesti, da naloga prav v največji potrebi ni= ste zapustile. In v svobodi boste lahko's pono som rekl e: To- je tudi'olod naše borbe, našega č i.a, naših zmožnosti> naše požrtvovalnosti, France Bevk w 1 (J O ix ?? 0 OD TRSTA DO LENDAVE, OD CSLOVCA DO ČRNOMLJA! Bratska Rdeča Armada se zmagovito bliža slo veridomovini in zbuja neizmeren strah nac L= soiuni in izdajalski svojati, ki trepeta pred trenutkom, ko bodo trpinčeni narodi poteptal: vso gnusobo v samem Berlinu enkrat za vselej. Zapadni zavezniki zadajajo Nemcem udarec za u= čLarcem.- - Hitlerjevska zver pa hoče za vsaka^- ceno oc* lo.Žiti trenutek .pogina, zato so drži poslednji ko š oko v nagrabi j en e z eml j e s izz empi j 1 in zc bm^, prepleta jih z bunkerji in z bodečo žico, kop- s 1 je obrambne jarke in zaaužnjuje pri tem celo otroke in žene. Kaši jugoslovanski bratje in sestre že od= govarjajo na vse to z edinim sredstvom, ki za= leze: s popolno mobilizacijo vseh mož za fron- to, s popolno mobilizacijo vseh žena v zaledju. Na bratskem jugu uspešno obkoljujejo in uniču= jejo zadnje zagrizene skupine okupatorjev in izdajalcev. Ta zločinska golazen pa še ni obupala, še vedno je močna. Za vsako ceno se skuša iztrga= ti iz smrtonosnih pasti. Zato išče slabih točk, kjer je odpor manjši. In že jim krvave oči u= hajajo prav na naso slovensko zemljo. Zlcčin= ski Nemci upajo, da je naša vojska preslabotna^, da bi lahko zaščitila vse naše meje in obenek uničila še zadnje okupatorske postojanke na na ših tleh. In to se bo v resnici zgodilo, Če ne bomo pravočasno okrepili naše vojske! Ne dopu= stimo, da bi se te krvave horde na naših tleh opomogle za novo prelivanje.naše krvi! V teh letih smo spoznale vse strahote sov= ražnikovih udorov. Neizbrisne brazgotine je pu stila v naših dušah ta kuga, ki je lokala našo kri, teptala našo čast, se zavijala v dim na= ših po žganih domačij in uživala v smrtnih kri= kih naših otrok! Danes, v tem v svojem zadnjem obupnem boju, pa je postala ta zver še strašnej ša. Še druge nevarnosti ne smemo prezreti, ki preti predvsem našim obmejnim bratom s poginom. Tudi me žene spoznavamo vedno bolj zakrinkane fašiste v zavezniški Italiji, ki hrepene po no vem zatiranju našega ljudstva in kujejo potuli= njene spletke proti nam. Ali bomo dopustile,da bodo izrabili trenutek naše slabosti? Ali bomo dopi:-stile, da bodo okrnili našo s krvjo napoje no zemljo, da nam bodo iztrgali naše demokrat tične pridobitve,ki zagotavljajo lepšo bodoč= nost nam in našim otrokom? Ne bo jim uspelo! Zgodovina je naučila tu= 6 di nas ^lovonce, da zmaguje pravioa le tam^jor se zanjo "borimo! SLOmTSKS_ŽENEJ. Tu je željno pričakovani 5 as, ki odloča vse! Danes moramo krepko začrtati naše meje proti sovražnikom vsake vrste! Zato daje sleherni pošteni slovenski elo= vek v teh dneh vse, da bi bila naša vojska čim močnejša, da bi 3a njo stalo čim bolj strnjeno fcaledje. Zato odhajajo v teh dneh Še poslednji terenski delavci na bojno polje, kjer se dokon čno odloča usoda naših otrok! Odhajajo brez strahu, da bi ngiostajali orožja in opreme. 0= rožja )e mnogo, ie borcev je treba, da ga zasu kajo proti Nemcem! Ničesar nam ne manjka za na so dokončno zmago! Tudi me žene, ki same ne moremo v poslednji boj, se ne bomo omadeževale pred junaki, ki so dali svo-ja življenja v tej pravični borbi! 0= stale bomo same v zaledju. Polnovredno nadome= stimo naše može, brate in sinove prav povsod! ŽI006MIJ M-IZ.ZAPEČKOVj^DOMOVIN^VASjgi ČE_[ Dokažimo, da smo vredne hčere svojega naro da! Pustimo malenkosti, ki ne koristijo naši sveti borbi! Tekmujmo v borbenosti, tekmujmo v požrtvovalnosti! Naš Čas je nastopil! Zdaj je vrsta na nasi Naši borci ne smejo biti lačni, ko stopajo v odločilne bitke! Stopimo me na izpraznjena mesta v naših gospodarskih ustanovah! Ne dopustimo, da bi notranji ali zunanji sovražniki vnesli le za hip razdor v naše vrs£ te, da bi oslabili zaledje naše borbe! Pove= čanmo svojo budnost, da o čuvamo naše pridobit= ve! Nadomestimo vse odsotne v naših političnih OP odborih, ki so čuvarji naših demokratičnih pravic! Naši veliki zavezniki naj najdejo povsod močno narodno oblast, vredno naše zmagovitevoj ske! Zato naj naše ženske sile polnovredno na= 7 domeste tovariše v našin narodno-osvobodilnih odborih. . Le tako bedo žrtve naših borcev na fronti manjše. Le tako bomo našim družinam prihranile marsikateri udarec. Le tako bo zagotovi j crv? s .i m o tre kom 1 ep š a bodo on o s' b l Le tako bomo izpolni1"- nas. nalogo, k.L jo terja od nas nas II. Zongres. Ta naloga 30 po = polna mobilizacija mor :n žena. Le. tako si ho= mo priborile'pravico uživati svooodo, za kate= ro so naši sinovi in hčere prelili svojo drago ceno kri! Glavni odbor SPIZ SOVJETSKA 2 ENA NAŠA VZORNICA Leta 1934. so leningrajske' žene pisale to = varisu Stalinu: "Me nočemo vojne. Me imamo pol ne roke dela, me gradimo. Toda, Če nas napade= jo, tem slabše za naše sovražnike! Me smo pri= pravi j One tudi na 'vojno. Delavci bodo šli na i! roti to, m-- pa bomo naoon es t:. 1. * S • • rs.:>. b i Le m to/ar is e. ... Naši bratje ne bodo stopili pred sov= ražnika praznih rok, temveč dobro oboroženi in pod zaščito jekla." Sovjetske žene so izpolnile svojo obljubo. Ko se je pričela velika domovinska vojna in so možje odhajali na fronto, so pričele žene z de lom v tovarnah, pri transportu, in na kolhoznih pol,jih„ Kakšno moč predstavl jajo, kakšna ;jo vloga zone v gospodarskem živi j en "-u dežele,ka= že med drugim tole dejstvo: v tovarni,ki jo u= pravi j a tovariš Dvi nov, je od delavcev, ki so. prišli na delo. odkar se je pričela vojna,7 3 zena. Leta 193o. je bilo v koloozih nekaj pre= ko polovice Ženskih delovnih moči. Sedaj so•že. ne odločilna šila v poljedelstvu S«rro r:od.str?j niki je okoli oOO 000 žena, Žer,y ^pesi, > narl; meečajo može in so kos tudi najbolj težkim na= 8 legam, Ki jih je treba opraviti. Skupno z mo = škimi tovariši,-ki delajo v zaledju, žene ne=. prestano opremljajo Rdečo Armado s tanki,leta« li, metalci min, s strelivom, hrano, obleko in obutvijo. 7" poročilu "Petindvajsetletnica Velike ok= tobrske socialistične revolucije" je dejal to=^ variš Stalin: "Priznati je tffiba, da naša deže= " la ni imela Še nikoli tako močnega in organizi ranega zaledja". "Naše zaledje daje Rdeči Armadi vsega, če= . Sar ta potrebuje in zato sc je treba v veliki meri zahvaliti^ šonam.n - Sovjetska žena se ni ustrašila odgovornos* ti, ki so ji jo naložili domovina, stranka in, tovariš Stalin. Na tisoče gospodinj, mladih de klet %n učenk je začelo opravljati "moške11 po= klice, pomovina je vedela, da bodo imele dovolj taoči za Vsako delo. Pred 20. leti je mladenka dosti -težje po = Stala ključavničar, kot pa danes traktorist,u=? livač jekla, rudar. Za Časa sovjetske oblasti so partija, vlada, in komsomol naučili žene,da se one sedaj ne boje prav nobenega dela. Veli= ko mojstrstvo žene - delavke, žene - kolhozni= ce je postalo vsakdanji pojav. Sodelovanje žene v produktivnem delu 3e razvilo njeno prirodno težnjo po varčnosti,nje ne iznajditeljske in organizacijske sposobno= sti, okrepilo je njeno vztrajno voljo, da po= stavljeni cilj vedno doseže, skovalo je v njej močan pogumen značaj, sposoben za ustvarjanje, graditev in odločanje. Vse te lastnosti, ki so za sovjetsko ženo značilne, je posebno jasno dokazala v tej voj= ni. Ne smemo delati ^slabše., kot se na___f ront i bojujejo £cetjIl-^&zje^bratj£_i2_sinoyi,to je cllj,""katerega so 51 postavile sovjetske žene. Nekdanja pastirica Dušja Ivanova iz Isilj - Kulja (Omska pokrajina) je začela med vojno s delom na železnici. Kmalu je bila kos' delu de= žurnega v skladišču kuriva. Po kratkem času je njena brigada nakladala gorivo na lokomotive 9 desetkrat hitreje, kot so to pred vojno uclali moški. Delovni heroizem žena in deklet je postal v času vojne vsakdanji pojav, samo v prometu je "bilo 700 žena odlikovanih z redi in medaljami za viden uspeh in odlično oskrbo fronte.. Med temi je 30 mašinistov in 20 kurjačev, Z a Č a s a v o .i ne se j o p oX a z al a žs .n a n e v r j e t no junaška pri delu. Jeseni 1941, ko se je sovražnik bližal Mo= skvij jo odšlo iz mesta na tisoče moškože na, da bi gradile obrambne utrdbe. Tri Četrti- ne vseh obrambnih utrdb okoli Iloskve so zgradi le-žene. V zimi 1942/43• so v glavnem žene pre= skrbele Moskvo in njene tovarne s kurivom. 0= pravijale so cclo to težko delo, da so sekale drevesa in drva. ... Sovjetska žena smatra vse svoje del.o za fronto kot svoj sveti dolg• domovini. In ni je sile, ki bi jih mogla prisiliti- da bi preneha ' le z delom pa naj bodo pogoji za dolo še tako težki, J?na od so udeleženk protifašističnega. žen= skuga zborovanja je govorila: "Me žene imano posebne račune s Hitlerjem. Fašizem,to je naj= hujši sovražnik žena..- Fašisti, ne le da ubija- jo in ponižujejo naše može na-fronti, oni se tudi živalsko norčujejo iz dostojanstva in ča= sti mater, žena in deklet. Zona mora odgovori= ti tem banditom le z ognjevitim sovraštvom."Za radi sovraštva do fašistov je sovjetska žena tako nenavadno uporna in junaška. Pozni rodovi bodo z občudovanjem poslušali zgodbe .o tem, kako so njihove--matere s svojim nesebičnim junaškim delom branile skupno z Rde Čo Armado čast in neodvisnost svoje domovine. Ur Kriškova Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti, Hodil po zemlji sem naši in pil nje bolesti., Oton Zupanuič 10 ^pozdras tje nt (Ob vstopu Rdeče Armade na naša tla) V najtežjih dneh naporov in trpljenja premnogokrat smo. se krog ognjev zbrali, v vasi daljni zoiii'il smo sanj al. i. v junaštvih vaših, smo iskali vzorov. Nas malo je bilof a v naši moči poroštvo videli sme skupne zmage in z vero neomajno nad sovrage planili smo v najbolj br^up:&i noči. In zdaj ste tul V ponosnem ste poletu usmerili korak v trpeče zemlje, da kmalu res lepo bo vsem na svetu, :.. In za ta sveti cilj mi vsi smo z vami« Pozdravljeni kot borci "in kot bratje! Pozdravljeni tovariši med nami! Vera HrešČakova 1x! /\ (' A 7 A H « i F" K!-A /V\ I A H 1 K! A 1 N M J a • L r\{ U l i \ M / \ L. M U 1 i N /-A BO NASA NAJVEČJA SKRB! Vsak narod ve, da je navsahljivi vir njego vega življenja - mladina. Tudi Slovencem bo še le nov zdravi mladi rod zacelil rane,ki nam jih je v živo telo zasekal sovražnik. Nova slovenska ljudska oblast, ve kaj mora storiti. Že danes, k^ naša borba za svobodo še ni končana, skuša pomagati našim malim nezašČi tenim in bednim, ki ser izgubili varstvo doma in opore tople materinske ljubezni. Mladinsko- skrbstvo bomo postavili na nove temelje. Predvsem bo treba, da prevzame skrb za našo mladino ves slovenski narod. To ne bo tež koy saj bo vse pošteno ljudstvo po svojih na= 11 rouar-osvooouiliij. dbprih odločalo o vsem,to= rej tudi o svoji mladini. Odločale bodo o tem v prvi vrsti žene, matere same, saj imajo pra= vico voliti in biti izvoljene. Kdo bo lažje da jal nasvete in predloge pri sestankih N00 po vaseh in mestih, kdo bo bolj toplo in z večjo vnemo zastopal koristi mladine kot matere sa= me, ki so otrokom najbližje! Odločala pa bo pri tem tudi mladina sama, saj bo imela od 18 leta starosti tudi ona pol= no volilno pravico. Katere otroke mora zajeti v prvi vrsti n&= ša skrb in ljubezen in kaj moramo storiti sa= njo? To so predvsem otroci naših padlih borcev, otroci, ki zaradi vojnih razmer nimajo več dow ma, ki so žrtve podivjanega sovražnika in doma čih izdajalcev. To so tisti številni, ki so do $edai živeli beračili od hiše do hiše za kos= Šek kruha, ki so se večkrat zaradi bednega živ ljenja izgubili med postopače in končali po za porih. Vsem tem malim, nebogljenim brezdomcem bo= mo preskrbeli streho, prehrano, obutev in oble ko in jim dali primerno vzgojo. Začasno so to qq težke naloge, a z dobro voljo in po žrtvoval nostjo se da tudi to uresničiti. Že zdaj smo pripravili otroški dom, ki sprejema male in naj mlajše in jim nudi vso oskrbo. Pripravlja pa se še drugi, ki bo v kratkem sprejel one,ki so še oskrbe potrebni. Po a*i e j e bo mo uo t ano vili posebne, po mo d er= nih vidikih urejene otroške domove v katerih bo življenje malih potekalo tako, da jim bo na= domeščale kolikor mogoče materinsko nego. Pri tem naj nam bo vzor Sovjetska Zveza, ki je v najtežjem času vložila vse skrb za svoje siro= te in pokazala, kako je treba reševati to vpra nje. P sebno pažnjo bomo posvetili prevzgojit*i "mladin nesrečnikov", ki so zašli na napačno živigensko pet, in se zavoljo težkih prilik v družini ali kvarnega vpliva družine zgubili med one, ki jim je kraja vsakdanja nuja, streha in 12 dom pa kanal in cesta. Za take otroke bom: tj3= rali postaviti posebne domove, vse drugačne krni. so bile nekdaj poboljševalnice. Še neka naloga nas čaka: popraviti bomo 20 rali, kar so nad delom naše mladine zagreCZoD. belogardistični izdajalci. Že od 10 do 14 let= ne .otroke, ki žive pod njihovim vplivom, nava= j a j o \ izdajalskim dejanjem. Lie bomc si naloži li zločina nad tako mladina. Prej ali slej fz bomo vključili v svoj.; skupno s t in ji s tem po kazali? kje so pravo vrednosti življenja. Ž en e, mat er e, d ekl eta in vs i, ki vam j e srcu naša mladina^ storimo vse za bednega o trs ka. Po vaseh naj zene poskrbe, da bodo otroci, ki so slabotni ali bolni ' dobivali mleko, zbi^. rajmo blago za plenice, organizirajmo prehrane siromašnih otrok in mater. Pomagajmo s skupni^ mi močmi, da ozdravimo to našo najbolj skele eo rano in izbrišemo grozote in grenke vtise Iz mladih duš. Imeti hočemo zdravo in vedro mladino,ki hc ljubila svoj narod, ki bo za njegov napredek in dvig zastavila vse svoje sile. Poka samozave- sti in ponosa nad žrtvami, ki jih je naš narod doprinesel za svobodo, bo gradila novo, .lepša bodočnost. Zato vsa skrb in ljubezen naši mladini! Suler Krista, vodja oddelka za mladinsko skrbstvo rrp. c ff rii- Miiii-UDiF H€ v wmtmmk nu il MoBorcs- Z uo r o enih poloi— > -v_na_II_1_kongr os Pred nami je drugi kongres, katerega sle-- herna sl ovenska žena nestrpno pričak«< j o , Ni samo praznik h-abske povezanosti slovenskih i: na, ampak tisti največji dan v življenju si. v^nsk. Le.; , ki "bo izpričal njeno neizčrpno u= stvarjaln silo, njeno borbenost in neizmerno požrtvovalnost v borbi za svobodo. Slovenska že na bo pokazala vsemu svetu', da je kos odgovor= nim nalogam, katere postavlja pred njo zaključ na borba in radi katere se * ora ona čutiti tu= .di na borbenem položaju. V besedi mobilizacija so obse žene vse naše naloge. slavi J j jene_in_me_slovenske^ žcneA_ki_imamo__v ** I _ s ^ £ ? i _ ^ 21 12 ® a _ S E § a j o e e_ me d jn ajnagr e d žene Evrope, h e bomo do volile, _da_bi na= si_mozje±_sinovi in branje v tem*"velikem _boju je_goTznosJTi_iTuzIJi_v__T_I3jJvi_ vo jski. Naša sramota bo, Če na dan naše osvobo člitve ne bodo med zmagovalci! Ne imejmo usmi= ljenja z dezerterji, skrivači in razhajkanci! Govorili nam bodo, da je ta borba za njih pre= huda. Seveda je huda, saj se borimo proti naj= hujšemu sovražniku človeštva! In prav zato mo= ramo sodelovati vsi, prav vsi, da se:cta borba čim prej konča. Najbolj "borno pospešile mobilizacijo s tem, da bomo dale na razpolago vse svoje sile, da nadomestimo tovariše, ki se šli v vojsko.V bor bi smo si zgradile svojo organizacijo, v kate= ri smo se učile. Priborile smo si tudi pravico, da volimo in da smemo biti voljene. Zdaj poka= žimo, da smo bile tega vredne! S svojim upor= nim delom proti sovražniku pokažimo, da smo se v SPZZ gradile, da razumemo pomen naše borbe, da razumemo velikansko pridobitev, kate a. po= meni za nas naša narodna oblast. Doslej suio pri izgradnji naše narodne oblast pomagale, zdaj prevzemamo vsa bremena nase. Pri-volitvah v NOO in OP nas ne sme zadržati napačna sramežljiva st, Češ: "Sem samo. ženska, tega ne zmorem." Odvrzi mo vse predsodke! Doslej smo uspešno vršili na i_ge, ka-tere je postavila borita pred nas.S sa= mozavestjo lahko gledamo na storjeno delo,s sa ■mozavest3o. moramo gledati tudi na delo, katere ga "bomo morale'odšle j vršiti v narodni oblasti. 14 Zavest, da naii naše vodstvo v tej odločilni u= ri zaupa to nalogo,- nas bo krepila in pregnala čut manj vrednosti, Češ, nismo zmožne! Dala pa nam bo tudi čut dolžnosti, da bomo svojim no = vim nalogam posvetile vse svoje sile.Imeti mo= ramo vedno pred očmi, da damo vojski borca, če prevzamemo doma njegovo delo. Tudi me moramo biti borke, mobilizirane v zaledni vojski in s svojim delom za vojsko biti sovražnika na go = spoiarskem in upravnem področju. Naša druga naloga je skrb za v o j = s k o .Le tista vojska, ki je dobro preskrblje na, ti čuti, da dola za njo vse zaledje,ki ve, da je zaledje pripravljeno tudi zanjo žrtvova= ti, katere stavimo v njo. Mati, žena i Ne misli samo na to, da bo tvoj mož, tvoj sin oblečen,o but, in da mu boš poslala kakšej priboljšek v hrani! Zavedaj se: če bo 73$ dblečena,o buta in dobro preskrbljena e hrano, bo • dobro preskrbljen tudi tvoj sin, tvoj mož, ki je se= stavni del tc vojske. Bodi ponosna na to,da je tvoj mož, tvoj sin Titov vojak, da skrbiš zaTi tovo vojsko, ki vzbuja obČud9vanje vsega sve= ta. Daj od tega, kar imaš, ne sapio toliko, kot je predpisano, ampak čim več, kolikor sploh mo reš pogrešati! Tvoj mož je bil mogoče v sneg* brez hrane mogoče pred kratkim dva dni na polo za ju. Ležal je v snegu brez hrane in vendar se mu. to ni zdela niti žrtev, ti pa se ne. bi mog= la ničemur odpovedati? Poklicana si, da poma= gaŠ našim borcem s tem, da jih oskrbuješ. Udej stvuj se v gospodarskih odsekih. Vojska mora vedno in povsod čutiti skrb oblasti,posebej ^a še tvoio materinsko ljubezen! Nasa tretja naloga je liorTia pro ti okupatorju. S čim bomo to paka zale? Okupator se skuša v zadnjih dneh borbe še zavarovati z okopi, jarki in bunkerji,kakor da bi ga v njih ne dosegli streli naših borcev] 7 napačni nadi, -da si s tem še za par dni po dal j J a jo življenje, hočejo zato izrabljati naše de- lovne sile. Mar misli, da smo mi pozabili vse 15 žrtve, vse po žgane vasi mučenja in zapor j, vse umore nedolžnih otr n starcev? Ne, niče- sar nismo pozabili! In ne sme biti sl?ven ske žene, ki bi a lopate rokah pomagala oku= patorju, da bi se ya če ii le za uro skril pred maščevanjem našega . roda! Zavedne žene! "Vzgajajte omahljivke, d? - Lodo tudi one zave dale izdajstva, ki ga s i ■ prevzemajo nasu.Ti ste., ki. "ci pa kljub temu • j v okupatorjevo slu . žbo> so .iz dajalk c slovens ga naroda in h o no p r o t i n j im ko t t ak im na s be al i. • Četrta naloga pr/nor^k* mati, pa je tvoja no.jsvctejoa naloga! Sprejela si jo, takrat, ko si dala življenje novemu čL.oveku! To je v k g o ja .tvojih otrok! 2o let si trpo la pod tem, da je sovražnik zastrupljal tvojo otroke. Bila si v ječah, ker- si se uprla njiho 'vernu potujčevanju. Skrite si jih učila ploven« ske besede, čitanja in pisanja, da bi ostali 'zvesti-svojemu narodu. Zdaj, primorska mati je prišel dan, ko svojega otroka lahko in ga tudi moraš vzgajati tako kot čutil! V letih težke borbe si spoznala, da se moro pravico in svobo do pridobiti lc z borbo, da oe mora pravico in svobodo obdržati samo z borbo. Vzgoji svojega sina, svojo hčer tako, da bosta .znala s svojo borbenostjo vedno in povsod-braniti pravice,ka tere smo si pridobili s tako ogromnimi žrtvami. Naj bosta vreden 3in očeta partizana in matere aktivistke, vredna državljana Titove Jugoslavi je- Popolno mobilizacijo bomo mogli izvesti le tedaj, če bomo oskrbovale,.družine: ki ?o. oata= •'i .i... IS ž-v j - naoc~ peta naloga. Kako moremo zahtevati, da zapusti oče šte= vilno drn^nnico, da pr c-r».aša žrtve in raporo v borbi, ce se zaveda, da so njegovi otroČiČi lač ni, da morajo trpeti. zatp| ker on izpolnjuje svojo dolžnost, le osnovni Jut človečanstva.zah t'eva, da pomagamo tistim, ki so v pomanjkanju, kolikor bolj moraš pomagati družim t istega,ki so to i i prav tako za tvojo svobodo, ko t >-'a s-.-.o bodo tvojih otrok. Za vse je še dovolj! Samo 16 pravilno razdeliti je tre^a. To pa bomo doseg= le, Če se ud e g s t vu jemo v odsekih za socialno skrbstvo in odborih RKS. Ali ste že^kedaj pomislile na to, da podpi rate mobilizacijo že samo- s tom, sprejmete vojsko, ki pride v vašo vas, res s tisto lju= bežni jo, katero dejanjsko čutite zanjo. V tej vojski je tudi tvoj ..sir, Ivo j mož. Vodi. da je tudi pn sreč en. če pride v kakšno vas, kjer ga sprejmejo z vso ljubeznijo. Kako žalosten pa je, Če vidi ravnoaus je in nerazumevanje. Draga slovenska mat i j- naj ti bo ljub kot sin v©ak naš Soiec J V pripravah na II. kongres tekmujemo v ten^ da dosežemo požrtvovalnost onih žena, ki so da roval.e dom in svoje najdražje v borbi za svobo do,ki tudi same posvečajo vse svoje sile bor= bi za pravico. Zavedajmo se, da moramo biti po nosne na to, da smemo pomagati graditi tako do movino,kot je Titova Jugoslavija. Če se bomo zavedale teh svojih nalog, bo za nas ti kongres res praznik, ker bomo lahko £ ponoso"m rekle.* Izpolnjujemo mesto, na kateregr nas je postavil narod. Tudi v najtežjih časih nismo zapustile položaja. NAŠ PREDKONGRESNI SESTANEK atos 5o«w»:*ivv< ta&naiv; * :«< »mn'A Spet smo ae žene Srednjeprimorskega. okrož- ja zbrale na zborovanju. Prišle pa s« tudi za= stopnice žena iz Trsta in Gorice. Vso smo se £3 vahno udeležile razgovora o političnem pol,o ž* ju doma in po svetu. Ko pa so žene izvedele,da se pripravi jamo na 11.T Kongres, so vsem zažarele oči. Kako tudi ne H? Na kongresu se bodo zbrs le žene Iz- vse Slovenije. Enoglasno smo skleni le, da tudi »b toj veličastni priliki ne smerne žene »sramotiti naše junaške primorske zemlje. Zato smo si takoj napravile natančen načrfc kaj bomo delale do tedaj/ Pogovorile smo se . tem, kako bomo z vsemi močmi podprle mobiliza- cijo v NOV in kako bomo z prezirom obdale vs-i. ke0a, ki se se -znika ir. eti dolžnosti do naroda in domovine, domenile smo Ase tudi, kako bomo hitro in dobro nadomestile vse mobilizira ne tovariše na terenu. In sc veliko drugega smo sklenile kdo bi vse to naštel! Boste že videle ko se srečamo na kongresu! Vsaka izmed nas je na tem zb. rovanju napravila pri sebi sklep, da bo v tem Časa izvršila kaj res izre^noga,da bi taito morda prišla med izbranke v tistih veli = kih dneh. . Noč je ležala nad zemljo, ko smo se ločile. Kar težko smo šle narazen. Toliko skupnega de= la in skupnih želja nas veže med seboj. Druži nas tista neomejena vera v našo vojsko, v naše ga velikiega voditelja Tita vežo nas zaupanje v lepšo skupno bodočnost. Ločile smo se s klici, polnimi sestrsko ljubezni, ki so doneli skozi noč. "Nasvidenje na Kongresu!" , ' Llarlca * PRIJuOKSKJS I ENE IN MATERE,NA PLAN! Pred nami je II', Kongres slovenskih žena. *Ta njem bomo morale tudi me Primorke polaga= ti račune o tem, kako smo izpolnile dolžnosti do domovine in naroda. V*tem trenutku,ke ee pri pravlja naša vojska na zadnji juriš je sveta dol žnost, da pošljemo v borbo svoj-e može in sino= ve, ki 3£ dosiS j se niso zavedli, kje je njiho vo mesto. 3 tem skrajšamo trplenje tisočem in tisočem, ker skrajšamo vojno. Na žalost tega nekatere še ne razumejo,o.zi rom«. nočejo razumeti. So med nami matere in žo ne, ki svoje drage na vse načine zadržujejo do /*.a in jih tako odtegujejo vojaški dolžnosti Zadnji čas je, da popravite svojo zmotoada va= dragi nemudoma odidejo tja., kjer bojo ž o = : ožjom v .'ti. zadali sovražniku zadnji udarcc, V roko mi je prišel koledar iz leta 1914-.V njem piš^r kako so naši možje hiteli v u-alici-c jo, da tam zadosto ukazom presvetlega cesarja. Glasi se da besedno: "Z Bogom,slovenski • ian^ 18 t jo, z Bocjoir:" laarsikao s® siccr ne bo več vr= nil, a vsak bo izpolnil dolžnost do svoje dano vine1'. Takrat so se morali vaši možje In sino* vi boriti za tujce, ve pa ste prejele žrtev na se. Zdaj, ko gre za našo svobodo, pa'bi okleva le? Na dan kongresa ne sme biti nobene žene in matere, ki ni poslala svojega moža ali sina v vrste naših borcev.Naša najlepša priprava za SE- kongres bo, če bomo tudi v tem oziru do skraj = nosti izpolnile svojo dolžnost. ^ jn u s a NA. II. KONGRES r. i-^ft^jaK^jiTiBii-j- hkj fjsrs ';ac& Priprave za II.Kongres SPŽZ se poznajo tu= di v Južno Primorskem okrožju,dasi je v zašrflsa času delovanje v tem okrožju vsled oočne kon = centracije sovražnika, vezane na velike težko= Če, ki zahtevajo maksimum predanosti in požrtro valnosti primorskih žena, za dosego dokončne o svoboditve m spojitve Slovenskega Primorja v Titovi Jugoslaviji. V čssu pred božičnimi praz niki, so naše žene z vso ljubeznijo, pripravlja le pecivo, zbirale suho meso, suho š.adje, ciga rete, pleile volnene nogavice in vse to uredit le v lične pakete, namenjene našim narodnim bar c-em. Vas je tekmovala z vasjo, tovarišica s to= varisico, ker je vsaka čutila, da bo s svojim skromnim darilom pripravila našim borcem prije ten, zmagoslaven občutek3 da stoje za njegovo udarno pestjo tisoči in tisoči ž-ena, ki_ preko njega zadajajo poslednje udarce sovražniku de= mekratičnaga človeštva. Veselje je bilo gledati zaskrbijenost,živah no^'; nemirno Čakanje tovarišic po vseh okra = jih, iz vasi v vas, od hiše do hiše.Šepetajoča posvetovanje je pričalo, da žele pripraviti is krena in prijetna presenečenja tovarišem,ki s svoj.o krvjo branijo slovensko zemljo pred z.lo = 21 finskimi grozodejstvi okupatorja in n^ejo.vili ničvrednih hlapcev. V Podnanošk*.m okraju je okupator izvedel za tb božično delo naših žena.Navalil je vse vasi, da iztrga vsaj del tega,kar se.je pripra vilo naši vojski in s tem napolnili svoje lač= v t želodce - a zaman: vse preiskave izstradanih veli. v ; so b i le br; .i-.sp e ? v. c-. 0 L zn«. j dj j i v c s L1 in spretnosti naših tovariših so prišli vsi pa Jreti v roke našim borcem, med tem ko so je ta= tiriska drhal vračala s praznimi želodci v svo= je postojanko. Sna sama mala. vae v neposredni bližini okuectorja je preko njihove postojanke dostavila 70 paketov eni naši edinici. Primorska žena se dobro zaveda,da bo•preko dela in srtev,ki jih doprinaša v naši borbi, u resni lila 2b letni sen od fašizma izmučenega ,ljudstva,in račun ki ga bo.polagala o svojem delu na II.Kongresu bo razveseljiv in časten. L e n č k a T0VARI3ICE IZ SEVERNEGA OKROŽJA POROČAJO Tudi me se pripravljamo na II.Kongres.. Med nami se je razvila plemenita tekma,kako bomo čimprej in Čim boljše izpolnile- mesta,katera sd zapustili tovariši,ki so šli v vojsko.Zavedamo se velikega napredka,katerega smo dosegle žene v zadnjem letu. Iz intendantk smo postale pol= nopravne funkcionarke naših upravnih ustanov . Veliko odgovornost smo prevzele s tem nase, saj "jmo prevzele mesta tovarišev prav v vseh pa nogah javnega dela. Žene najdeš v vseh odborih N00 in OP v odseku za izgradnjo narodne oblas= ti, pri obnovi, v prehran j evalnili. in finančnih odsekih.lene vodijo naše socialne odseke in na še odbore RK3. Glavna £ loga. nas vseh je ta,da se v znamenju priprav za 11.Kongres, v naše de~ lo res dobro uvedemo, da se grad. ao s podvojenim .elanom, in da gradimo tudi tova. _LŠice,ki še ni so prevzele novih nalog. Tovarišice iz Cerkljanskega so. sklenile,da 20 bodo v pripravah na II.Kongres o vso silo pod« prle božično akcijo RES, da s tem pomagajo svo jim sestram in bratom v -^ozgsnVa in najbolj pa pasivnih vaseh. Zbrale ss 122 1/2 kg krompirja, 291 1/2 kg jabolk, 121 kg suhega sadja, 194 kg kaše, 11 kg prepečenca, 4 kg moke, 27 1/2 kgnta ŠČob, 42 jajc in 2 klobasi.Prostovoljnih pri= spevkov so nabrale 7.023»Spomnile pa smo se tu di naših tovarišev ki so bili v boju s sovraž= niki našega naroda in .radi naših pravic *ranje= ni in smo poslali v bolnico 23 paketov. L-ep je bil ži nas Božič ob zavesti, da bodo najboljši sinovi in najboljša hčere našega naroda Čutile našo ljubezen,•veselila nas je zavest da se pri" pravijamo- s tem na največji praznik slovenske zene, na II. Kongres. . ' ' _ 5 LOV CMS K A MAT! . Noč me je zatekla v revni vasi. Na koncuva si slišim iz ni-zke, siromašnehiše živahno . govo- jenje,med tem ko zde druge tihe in mirne v sne ženi "noči. Vstopim. Na peči se gnete kopica 0 = trok,na mah« jih ne moreš niti prešteti.Starej= ši možakar ji in mladenki ■ is so&ednjdh. hiš. tvo rijo živahno družbo.Sos£odinja me pri jazno.gares): me. Kopica na peči se. stisne,da mi naredi pro = štor.Tako j me prevzame toplota domačnosti; Čez Čas se- spravijo malčki spat.Pet jih gre v zgornjo sobo, eden na peč,a najmlajši dveletni pa'v zibko poleg peči. Sedaj dobiva ve*čer svo = je pravo lice.Razgovor se su^e okrog. vojne ".'in .bratskega ruskega naroda.Kako globoko občuti naš narod, da nam iz vzhoda prihaja bratska is krena pomočlRazgovor je pregiasan.Dete se zbu= di.Mati se skloni,polglasno zapoje:"Če moj dra gi bi živl'jenje za pravico sveto dal,dala dru= gim sem živijenje,sinko zlati je ostal".In da= lje vse kitice.Oglašale so se naše* pesmi, ena. za drugo.Pozno v.noj'- sva se z gospodinjo razgo 21 varjali o prvih partizanih,njih borbah, žrtve ki jih slovenski narod doprinaša in o podlosti izdajalcev. Iz njenega pripovedovanja je sega= la ljubezen, pogum, ponos.,in globoko sovraštvo. Na vprašanje kje ima moža je mirno odgovorila: "Pred dvemi leti je šel v partizane.Od takrat nimam nobenega glasu o njem. Ali živi, ali je padel?Težko mi bo Če se ne bo vrnil;sedem nebo gljenčkov bo brez očeta". Glas se ji je znižal, besede so padale trdo in počasi .Nenadoma okre«= ne z glavo ter s hitrejšim tempom besed zapodi težke, misli:"Če bi tudi padel,ponosna bom,ker je padel v borbi za pravico." Obe sva utihnili za nekaj minut .Občutila sem globoko spoštovarjje do te mlade kmečke žene - slovenske matere. Ti si tista,ki si v lasu najtežjega fašističnega terorja skrbela za prve partizanske skupinice, ti si tista ki si hodila ie pred tremi leti na prve sestanke,ti si tista ki si pošiljala moža v borbo za pravico,ko ga je hotel italijanski fašizem vkleniti v svojo službo; ti si tista, ki s pesmijo v srcu in na ustnih samo obdelaš domačijo in z ljubeznijo rediš in vzgajaš naš mladi rod. Vida iz VZHODNE: .BCNCČLJE Bilo je v vasici Br. v vzhodni Benečiji. Z veseljem so vaščani sprejeli vest, da se bliža jo vasici naši hrabri partizani. In res je pri šla 17. brigada "Simona Gregorčiča". Vasica ni velika in^zato so bile vse hiše polne vojakov, toda domačini niso bili prav nič »ejercljni.Že ne in mladinke so jim šle na roko. Prale so jim in skrbele, da niso bili je li odbornico BuČumeta in zahtevali od nje, naj izda naša vojaška skladišča in skrite ranjence. "To tukaj je moje," jim j:o odgovorila, ka= zoč svojo domačijo. "A našega ne boste " n&$li nikoli. Dc-bro je skrito J" Tedaj so jo zl; .'inci obesili na verigo nad njenim lastnim ognjiščem, ob zidu pa so ji pri vezali njene štiri otroke. Nato so na ognjiš= ču zakurili. "Usmili se vsaj svojih otrok in povej", so 27 sal;._.iska režali vanjo ban-diti, k<—o j na ^om ~uc če troke. "Not Ne! Imamo se drugih otrok Veliko," je odgovarjala žena-junak, medtem, ko"so jo ovija li plameni. "Poln jih je Rad, polni $o jih vsi naši hribi. Nje ne boste zvezali nikoli! Odbomica Bučumeta je zgorela nad svojim og njišČem, zvezana z verigami? Njen lik pa je o= stal Živ v srcih vseh partizanov Jablanice. To je lik našega narodno-osvobodilnega odbornika. Novo Srbijo g.vade ljudje takega kova, lju= die iz zdravih globin borbenega srbskega ljud stva. Ta Srbija se je dokončno iznebila okupa= torja, istočasno pa se je otresla tudi izdajal ske čaršije, ki je skozi 20 let zatirala vse narode Jugoslavije. a31o\kx Spomin na to Še zdaj je poln jada... Pomladno jutro v gozdnati rebri. V daljavi v stroju stala je brigada. Rok6 si dal v slovo in rekel mi: "Predraga, grem... Brigada že odhaja v Hrvatsko rodno nad sovražne pse. Težko odtrgam se od tega kraja, a naša sveta borba je nad vse. Ostani hrabra! Blizu dan je zmage in ura povračilnega udara.. Pri obnovitvi domovine drage se najdeva sred' Gorskega Katara." - o - V Kordimu vstajajo vasi. poSgane in n en j'< V i p ar t i z en j e . s r e a I mo r j a usmeril jadra v nova nam obzorja, . svobode val objel to vse Istrene, 30 In spomnila jscm se obljube dane da čakaš me sredi Gorskega Kat&ra £n šla za tabo, dragi... G, prevara! Našla sem tvoj - grob sredi poljane. j • Živa ! . s V Kordunaši so že od rekdaj obsojeni n^ tež ke bo^e, na trpljenje ia pomanjkanje. Daleč w Srbiji je njihova prvotna domovina. Dolga le= ta so preživeli v neprestanih borbah s Turki. Moški so živeli kot naši prvi partizani v ska J-ovitih planinah in so bili strah turških ro- parjev. Zaradi njihove hrabrosti jih je cesa= riea Marija Terezija preselila v zapadno Bo= snp, južno Hrvaško in Gorski Kotar,ki leži se verovzhodno od Reke. Slej ko prej je bilo nji hovo življenje težko in nemirno. Spet so bili težke boje s Turki, saj so tvorili zid, ki bi moral zapreti Turkom pot proti severu.. Ko je minila turška nevarnost, s? niso več vrnili ▼ Srbijo, ampak so si med Hrvati ustvarili nov dom. Bili so znani kot pošten in zelo delaven kmečki nar6d. Tudi njihovi j>otomci so obdrža= li srbski jezile, običaje in srbsko pravosl