LetO LXV РММва plačana v gotovini V Ljubljani, v četrtek, dne 21. januarja 1937 Stev. 16 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-etro 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, ta inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/1II VEHEC Ček. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 59.011. Praga-Ounaj 24.79? Telefoni aredništva in oprave: »-92, 29-95, 29-94, 29-95, 29-96 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku indija voti Indija, ki je še danes tako z ozirom na imperialni položaj kakor na gospodarsko moč Velike Britanije os angleške velesile, doživlja pravkar dneve, kakršnih ▼ svoji večtisočletni pestri zgodovini ni videla še nikoli. Dežela ki obsega nad štiri in pol milijona kvadratnih kilometrov in ima nad tri sto milijonov prebivalcev, se namreč nahaja v volivni borbi, kar je vsekakor epohalen dogodek v njeni zgodovini, ki pozna samo krvave notranje borbe med posameznimi knezi, ki še do danes vladajo z neomejeno močjo, mongolske, tatarske in muslimanske vpade pa velikomogulsko carevino, kateri je sledila v drugi polovici osemnajstega stoletja angleška kolonialna uprava. Politično življenje po modernih pojmih se je začelo v Indiji šele po svetovni vojni, ko je Anglija leta 1921 vpeljala nekak osrednji parlament, v katerega pa sta volila samo bora dva odstotka domačega prebivalstva. Gandhijevo gibanje je povzročilo, da se je leta 1927 ustanovila Simonova komisija, ki je proučevala vprašanje, da-li je mogoče Indiji dati toliko samoupravo, kakor jo imajo britski dominioni, in je prišla do zaključka, da je Indiji pač potrebna neka avtonomija, ki pa ne sme segati dlje, kakor so bile na primer avtonomne pravice bivših avstrijskih ali nemških dežel. Ker so Indci sami, v kolikor so organizirani v svoji vseindski nacionalni stranki, ki ee danes nahaja pod vodstvom napol komunistično orientiranega Pandit Nehruja, tako ustavo odločno odklanjali, je bila Anglija prisiljena, da Indiji vsili ustavo, kakršno je sprejel parlament v Londonu. Indska nacionalna stranka stoji sedaj (podobno, kakor v naši državi bivša hrvatska kmetska stranka) pred vprašanjem, ali se naj sedaj takega parlamentarnega življenja v svoji deželi udeleži ali pa naj ga bojkotira. Nova ustava je prava umetnina, kar se tiče števila členov, načel, izjem od načel in dodatkov. Obsega celih 452 strani v tisku ter 178 poglavij in 16 dopolnilnih zakonov. Njene posameznosti seveda niso važne, pač pa osnova, ki je ta, da je Indija federativna država s centralnim parlamentom ali ljudskim zastopstvom in zveznim svetom, kateri predstavlja po deloma indirektno izvoljenih, delom od osrednje vlade imenovanih zastopnikih posamezne inrl-ske province, ki so neposredno pod angleško kolonialno upravo, ter neodvisne kncževske države in pokrajine. Posamezne province uli države same pa imajo tudi vsaka svoj parlament in svoj svet, ki obstoja iz privilegiranih slojev, pa onih, ki so potrebni-poseline zaščite, da ne bi bili majorizirani (verske in narodne manjšine!) Odlika tega sistema je, da odpravlja dvotirnost uprave, kot največjo hibo pa smatrajo Indci, da poleg ljudskih zastopstev obstojajo sveti, v katerih so zastopniki raznih nacionalnih in verskih manjšin, predvsem seveda belega, to je angleškega prebivalstva, gospodarskih krogov in drugih privilegirancev. Parlamenti niso polnopravni v polnem demokratskem smislu, ker so vezani po svetih in po guvernerju, ki provincialnemu parlamentu ni odgovoren. Najbolj ee upirajo nacionalistom izjemne pravice podkralja in njegovih guvernerjev po posameznih provincah, ki imajo neprimerno večje pravice kakor na primer bivši državni namestniki v evropskih avtonomistično ali federativno urejenih državah, podkralj sam pa je v gotovih zadevah, ki so življenjskega pomena za britsko gospodstvo, naravnost absoluten vladar. Kljub temu indškim nacionalistom ne bo preostalo ničesar drugega, kakor da opustijo svojo opozicijo pasivne reeistence, ker drugače stavljajo na koeko upravičenost obstoja svojega pokreta samega. Dočim je preje volilo v parlament v Delhiju komaj dva milijona Tnd-cev, jih imamo sedaj trideset milijonov (desetino ali nekaj več vsega prebivalstva), med katerimi je več kot pet milijonov žensk, ki so tudi dobile volivno pravico. Modra angleška uprava je odredila najprej volitve v ljudska zastopstva in v svete posameznih provinc, dočim bodo sledile v osrednji parlament in federalni svet šele pozneje. Že samo za 1585 sedežev v provincialnih parlamentih in 260 sedežev v provineialnih svetih, ki se volijo indirektno, se poteguje več ko 5000 kandidatov To je pa ogromnega pomena za deželo, v kateri danes razven vseindskega nacionalnega kongresa ni bilo nobenih političnih strank, ampak nešteta plemena, verske sekte in socialne kaste, med katerimi so večkrat skoro nepremostljiva nasprotja. Volivno gibanje, ki ta nasprotja deloma j>oostruje. deloma pa premostuje in tvori nekak začetek, ki ima za cilj demokratično sn-moodločitev ljudstva in njegovih posameznih skupin, je takega zgodovinskega pomena, če remislimo, da indski človek več tisoč let ni il drugega kakor brezpraven suženj, da nacionalna stranka ne more na to reagirati z enostavnim odklanjanjem, češ da je to delo ob-sovraženega tujca, zakaj cilj je vendarle velik in plemenit, ker polaga temelje za ogromno ind-sko zvezno državo, v kateri se bodo Indci, ki danes predstavljajo večstople-mensko, raznover-sko, kulturno in socialno globoko med seboj ločeno aritmetično vsoto, pretvorili v narod v pravem pomenu besede in postali svobodni. l čeprav pod angleškim varstvom. Po pravici so v londonskem parlamentu, ko so to ustavo sklepali, dejali, da vsebuje naravnost »majestetično predstavo o državi«. Kdor realno gleda, bo vsekakor moral začenjajoče se ndejstvovanje avtonomnega političnega življenja Indcev v posameznih provincah smatrati za velik korak naprej, čeprav bo volilo v njihove parlumente samo kakšnih H% odraščenega moškega prebivalstva. Naposled bo Indija na ta način precej kmalu prišla do istega lroložaja. kakor ga uživajo Kanado, Avstralija, Nova Zelandija in južna Afrika, in le na politični uvidevnosti in sjvosobnosti nacionalistične stranke je, kako se bodo znali Indci novega ustavnega življenja posluževati v svoje narodne namene. Da se angleškega gospodstva ne bodo kmalu iznebili. zn to ie porok veliko faktorjev, med katerimi ne igra ravno najmanjše vloge« politična nezrelost nacionalistov, ki so sami med . soboj zelo needini in se bodo imeli boriti s colo | Smeri angleške politike Vetih Edenov govor o španskem vprašanju „Anglija ne bo dovolila da postane Evropa komunistična" London, 19. jan. AA. (Havas). Dane« popoldne se je začelo novo parlamentarno zasedanje. Po izjavi kolonijalnega ministra Malcolma Mardonalda o stikih med Veliko Britanijo in Irsko je povzel zunanji minister Eden, da odgovori na vprašanje nekega delavskega poslanca, ali namerava vlada Velike Britanije vztrajati pri prepovedi prostovoljcev iz Velike Britanije glede na stališče drugih držav v tem vprašanju. Minister Eden je dejal, da bo angleška vlada vztrajala pri prepovedi prostovoljcev, ne glede na stališče drugih držav. Ne gre za to, da izvajamo prepoved glede odhoda prostovoljcev, marveč da uveljavimo obstoječe zakone, če bi jih kdo kršil. To pa je odvisno tudi od dela drugih držav. O borbi proti komunizmu Potrebno je, da naj vse države zmanjšajo svoje izdatke za oboroževanje. Toda uvajati jo treba tudi nove metode za gospodarsko sodelovanje. Tako bi se zboljšali pogoji za razvoj povsod. Gospodarsko sodelovanje in politično pomir-jenje morata nastopiti istočasno. Anglija ne bo nikdar pristala na to, da bi bila Rvropa postavljena pred izbiro med desničarsko ali pa levičarsko diktaturo. Anglija nikdar ne ho dopustila, da bi demokratske države postale žarišča komunizma in njegovo propagande. (Splošno ploskanje in odobravanje.) Nasprotno, Anglija misli, da je demokracija zdravilo proti komunizmu. Anglija ni prav nič zadovoljna, da se Evropa deli po političnih ideologijah. O Nemčiji Preden pa bi končal svoj govor, je nadaljeval Eden, hočem reči še nekaj o Nemčiji. Glavno vprašanje vse Evrope je bodočnost Nemčije in vloga, ki jo mora Nemčija igrati v Kvropi. To je narod 65 milijonov ljudi, ki $<ч1ај previsoko dviga raso in nacionalizem. Svet se vprašuje, kam lahko privedejo te doktrine Nemčijo. Vsa Evropa išče sedaj resno odgovor na to vprašanje, ker Evropa ne želi iti po poti negotove bodočnosti zaradi borbe med raznimi ideologijami. Ta borba bi zasekala Evropi rane, ki jih ne bi mogla preboleli v teku več generacij. Nemčija mora sama odločevati o svoji usodi, vendar pa se mora zavedati svoje odgovornosti napram celi Evropi. Če se odloči za sodelovanje z Evropo, potem ne bo v Angliji nikogar, ki se te odločitve ne bi veselil in ki ji ne hi pri tem pomagal i vsem srcem. O Španiji Minister Eden je nato liaglašal, kakšno odgovornost nosi Velika Britanija v mednarodnih stikih, zlasti pa v španskem vprašanju. Mednarodni položaj Španije spada sedaj med prva mednarodna vprašanja. Čeprav se tamkaj nadaljujejo boji, ki ogrožajo tudi ostalo Evropo, upamo, da se bo ta nevarnost omejila in odstranila. Politika Velike Britanije je proti vsaki intervenciji v tej državljanski vojni. Prepričana je. da odobrava njeno politiko vsa Anglija in vsa Evropa. V tem svojem prizadevanju Velika Britanija ni osamljena. Prepričana je predvsem, da 24 milijonov Spancev odobrava politiko angleške vlade. Edina stvar, ki bi utegnila sedaj zediniti vse Spance, hi bila skupna mržnja proti tujcem. Ves potek španske zgodovine dokazuje, da je španski narod ponosen in da se nikoli ni hotel mešati v tuje zadeve. Zato bi ležko prenašal, če bi mu tuje države hotele posegati v njegove notranje stvari. Angleška vlada s stališča svojih interesov ne želi, da bi imela Španija strankarsko vlado, torej ne desničarsko, ne levičarsko. Prepuščamo Spancem, da sami urede boj svojih naziranj. Odločitev o režimski obliki v Španiji je samo v rokah španskega naroda. Zato je angleška vlada tudi naprej proti vsakemu poseganju v špansko državljansko vojno. Odgovor Mussoliniiu Glede angleško-italijanskega sporazuma je zunanji minister Eden naglašal, da v njej ni nobene besede, ne vrstice, ne vejice, ki bi podeljevala kakršnikoli tuji sili pravico za intervencijo v Španiji. V tej zvezi jioudarja minister Eden tudi to, da notranji spori Španije ne smejo prekoračiti njenih mej in da je treba predvsem spoštovati politično neodvisnost in teritorijalno nedotakljivost te dežele. Odkar je predsednik francoske vlade Blum dal pobudo za nevmešavanje v Španiji, so se vse strujo angleškega javnega mnenja izjavile za načelo nevmešavanja. Kritike, ki smo jih slišali v javnosti, so veljale samo obsegu tega nevmešava-лја. Nastale so zaradi bojazni, da nameravani "ukrepi ne bodo zadoščali in da vse prizadete države, teh ukrepov ne bodo dosledno izvedle. Glede »prostovoljcev« je minister Eden naglašal, da je Velika Britanija storila vse, da prepreči odhod prostovoljcev v Španijo. Storila je to mnogo prej, kakor druge vlade. O francoskem zakonu glede prepovedi zbiranja prostovoljcev je Eden poudaril, da je z njim francoska vlada olajšala vsem drugim vladam to nalogo. Glede nemškega in italijanskega odgovora na angleško noto v tem vprašanju, ki sta prispela zadnje dni, je Eden izjavil, dn jih angleška vlada še proučuje. Sklep angleške vlade, s katerim prepoveduje „•.'hod prostovoljcev v Španijo, je našel najboljšo utemeljitev v kasnejši okolnosti, da skušajo tuji agenti najeti za Španijo zlasti mlade pilote in druge izvežbane specijaliste. Eden omenja razne primere, ki uradno potrjujejo, da bo znala londonska vlada izveeti svojo prepoved z vso odločnostjo. Angleška vlada upa, da bodo tudi druge države ravnale po njenem primeru. O španskem Maroku Vprašanje Maroka je povzročilo veliko razburjenost v vsem diplomatskem svetu, vendar so znani izidi uradne preiskave, ki sta jo izvedli francoska in angleška vlada. Ti izidi so v dobri meri sprostili mednarodno napetost. Angleška vlada spremlja še naprej z največjo pozornostjo razvoj tega vprašanja, ki je zanjo važen zlasti zaradi zemljepisne bližine Maroka in Gibraltarja. V svojem nadaljnjem govoru je Eden opozarjal na pomen angleško-italijanske deklaracije o Sredozemskem morju, ki je takisto pospešila pomiritev in razjasnitev političnega ozračja v Evropi. V tej zvezi omenja zlasti toplo izjavo francoskega zunanjega ministra Yvonna Delbosa o tem vprašanju ter prav tako prijateljsko stališče Turčije, Jugoslavije, Grčije in Egipta. Vse te sredozemske sile so to deklaracijo odobrile. Svet ne more ozdraveti s kakšnimi pakti, z govori ali pa velikimi besedami o miru. Povsod se mora uveljaviti dobra volja in odklanjati se morajo načela nacionalistične ozkosrčnosti in sprejeti načela za sodelovanje. To sodelovanje bo moglo podpreti mednarodni organizem, ki naj rešuje vse mednarodne spore po vzorih Zveze narodov, ki Sv. oče hudo trpi Njegova bolezen se je zopet poslabšala Rim. 20. jan. b. Snoči je bilo ob 18.40 s treh merodajnih mest iz Vatikana odločno zanikano, da je sv. oče papež Pij XI. žc umrl. To vest je razširila »United Press«. Res pa je, da je v zdravju sv. očeta nastala v teku včerajšnjega dne velika sprememba na slabše. »United Press« je zvedel pri merodajnih mestih v Vatikanu, da je dobil sv. oče hud napad, ki je vznemiril vso njegovo okolico. Bolečine, ki jih čuti visoki bolnik v nogah, so naravnost smrtno nevarne. Tudi njegovo splošno zdravje se je zelo poslabšalo in visoki dostojanstveniki, ki hodijo neprestano ob bolniški postelji sv. očeta, so postali zaradi tega zelo vznemirjeni. Telesni zdravnik sv. očeta dr. Milani je smatral za potrebno, da vrsto nasprotnih strank, med katerimi so anglo-filni liberalci, ki obseçajo gospodarsko, oziroma finančno vladajoči sloj, potem indski nacionalni konservativci ali fašisti, ki so Pandit Nehruju zelo sovražni, ker si je vzel zu vzor svoje politike sovjetsko Rusijo, potem pravi socialisti in komunisti ter končno muslimani, ki so ludom najnevarnejši nasprotniki. Ogromno vlogo pa bo igral tudi problem najnižje kaste, ki še danes velja za nedotakljivo, oziroma se mora boriti za najprimitivnejše člove<"nnske pravice. To so vse momenti, ki zasigurnjo angleško gospodstvo še za dolgo dobo. Avtonomno politično življenje Indije bo slej ko prej vodila An-cliiu suma s listo širokogrudnostjo, ki je le njej lastna, lie dn bi žrtvovalo «voj imperialni položaj. ki je v prvi vrsti zasiguran revno po Indiji. ustavi masažo in prepove vroče ohkladke, ki jih je dobival visoki bolnik za ublažitev hudih bolečin. To je sv. očetu pričelo namreč povzročati sedaj naravnost neznosne bolečine. Poslabšanje zdravstvenega stanja sv. očeta, ki je pričelo v soboto popoldne, je zavzelo včeraj popoldne vznemirjajoče oblike. Papež Pij XI. trpi tako zelo, da se lahko opaža naglo otekanje njegovih nog. Njegove bolečine so bile tako hude, da je prebil vse popoldne z zaprtimi očmi ter šepetaje molil rožni venec. Kljub poslabšanju bolezni pa zdravniki še niso zgubili nade, kajti bolnikovo srce je izredno močno. Vatikan, 20. jan. AA. (Havas.) Zdravstveno stanje sv. očeta je stacionarno, čeprav čuti visoki holnik od časa do časa hude bolečine v nogi. Papež je zadnja dva dni neprestano v postelji. Danes dopoldne je sprejel v avdienci med drugimi tudi kardinala in državnega tajnika msgr. Parodija. Papež je sprejel v avdienco tudi nemškega kardinala msgr. Adolla Bertrama, nadškofa Vratislave. V nedeljo je bil nemški kardinal takisto v avdi-onoi pri papežu in še dva druga nemška škofa. Prva avdienca je bila dejansko konferenra nemškega epixkopata, čigar člani so prišli v Rim poročat sv. očetu n težkem položaju katoličanov ▼ Nemčiji. Politični krogi mislijo, da sta tudi Mussolini in Uiiring na svojih konferencah razpravljata o položaju katoličanov » Nemčiji in da jo posredoval predsednik Mussolini ter svetoval zmernost. Vatikan, 20. jan. c. V vatikanskih krogih govore, da se ie bolezen sv. očeta poslabšala v toliko, da je mv. oče sedaj zelo izmučen in ii^rpan zaradi številnih avdijenr, ki jib je dovolil te zadnje dni. hoče koristiti napredku vseh in pobijati neprija-teljstvo proti vsakomur. Mi nimamo druge želje, kot da sodelujemo z vsemi brez izjeme. Debata Stališče posameznih strank London, 30. januarja. AA. (Havas) Po Edenovi izjavi v spodnji zbornici je povzel besedo vodju delavske stranke Atlee in se je v imenu svojo stranke pridružil besedam zunanjega ministra o sodelovanju med narodi. Zastran španskih dogodkov je pa major Atlee povedal nekaj svojih pripomb. Tako je dejal, da britanska vlada enako ravna s Francovo vlado in z valencijsko vlado. Glede španskega Maroka je pa govornik opozoril na poročila »Timesa«, ki so izšla pred nekaj dnevi. Po njegovi sodbi ni dvoma, da se v španskem Maroku nahajajo precejšnje tuje sile. V imenu I i bera lov je zahteval eir Arcbi-bald Sinclair, da naj Velika Britanija da odkrito izjavo Hitlerju in Mussoliniju, da je britanske potrpežljivosti konec. Konservativni poslanec Crosslee je pa izjavil, da je treba imeti pred očmi, da tudi rdeče čete ubijajo ujetnike, če ee že očita generalu Francu, da njegove čete ubijajo ujetnike in talce. Po njegovem je zdaj v Sevilji in Cadizu okoli deset tisoč No m cev. Glede Italijanov je pa dejal, da jih za svojega jiotovanja po Španiji ni videl. Na rdeči strani je pa videl prostovoljce vseh narodov, v prvi iz Sovjetske Rusije. Svojo izjavo je končal z besedami, da Nemčija želi dobiti plačilo za evojo intervencijo, vendar pa ne verjame, da bi za to zahtevala kolonije, temveč eirovine. Nato je povzel besedo M a x t o n, vodja ne« odvisne delavske stranke. V imenu zedinjene fronte levičarskih strank je izjavil, da sprejme vladno politiko v toliko, v kolikor ji je namen čimprej končati sedanjo vojno, nastopil jo pa zoper izogibalno taktiko, katere rezultat je podaljševanje vojne, namesto da bi jo skrajšala. Dalje je očital vladi, zakaj ni priznala zakoniti španski vladi tistih pravic, ki so priznane vsem vladam, če so zakonito prišlo na krmilo. Nato je govoril lord C r a n h o r n, državni podtajnik v zunanjem ministrstvu. Izjavil jo v imenu vlade, da je Velika Britanija « sklenitvijo bri-tansko-ilalijanskega dogovora o Sredozemskem morju dokazala, da temelji njena politika na strj>-nosti. Glede na Atleejev govor je Cranborn poudaril, da je predsednik francoske vlade Blum zavzel zadnje mesece popolnoma pravilno stališče. Francoski ministrski predsednik je v soboto izrekel mnenje, ki se mu jiopolnoma pridružujem. Ob koncu je Cranborn dejal, da je politika britanske vlade doživela odobravanje vse Velike Britanije. Pustiti je treba Španijo, da sama odloči o svoji bodočnosti. Različni odmevi v Parizu, Rimu in Berlinu Pariz. 20. jan. b. Ves francoski lisk piše danes zelo obširno o včerajšnji Edenovi izjavi, ki jo zelo ugodno komentira. Zlasti prijateljske besede Ede-na na naslov Francije so napravile dober vlis na francosko javnost. Tudi s tolmačenjem italijansko-angle.škega sredozemskega pakta eo v Parizu zadovoljni. Rim, 20. jan. b. Snočnji govor britanskega zunanjega ministra Edena objavljajo italijanski listi zelo obširno, vendar pa brez komentarjev. Kljub temu pa listi ne morejo prikriti poraznega vtisa, ki ga je povzročil Edenov govor v rimskih uradnih krogih. Povsod so razočarani, ker Eden niti ni smatral potrebno, da pred svojim govorom sprejme vsaj britanskega poslanika v Rimu siru F>ica Drummonda, ki je prišel v London, da obvesti britanskega zunanjega ministra o Muesolini-jevih pobudah. Berlin, 20. jan. b. Nemško časopisje v zelo bledih in suhojiarnih izvlečkih ponatiskuje oddelke Edenovega govora, ki se tičejo angleške (>olitiko v Španiji, onega dela pa, v katerem se Eden obrača na Nemčijo ter ji svetuje modrost v njenem zuna-nje-političnem udejstvovanju, listi za enkrat no omenjajo. Zunanji vtis je, da vlada v Berlinu splošna poparjenost, ker je izginil vsak up nu kakšen bližnji »gosposki« sporazum z Angleži. Pakt z Bolgarijo v nedeljo Belgrad, 20. jan. in. Kakor je »Slovenec« že poročal, bo v nedeljo, 24 t m. v Belgradu slovesen podpis pakte prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo. Za Jugoslavijo bo podpisal g. dr. Stojadinovič. za Bolgarijo pa g. Kjoseivanov, katerega prihod pričakujemo 4 soboto. Predsedniku bolgarske vlad« se pripravlja slovesen sprejem. Zemunska vremenska napoved: Oblačno in megleno vreme, od časa do časa dež ali sneg, Pričakovati |e, da bo v večji neverni polovici temperatura nekoliko padla, v jugovzhodnih predelih pa bo ostalo toplo. Zagrebška vremenska napoved. Megleno s padavinami. Dunajska vremenska napoved. Zapadnn vreme se bo še razširilo, znova padavine, na trorali sneg, v uiitnah dež. Buharin zapri Osumljen je „zarote proti Stalina" Varšava, 20. jan. b. Po vesteh iz Moskve je bil aretiran glavni urednik »Izvestij« Nikolaj Buhariii in spravljen v preiskovalne zapore. Bulturin je že več kot 1 leto bil na sumu, da pripada levičarski opoziciji in da sc je udeleževal akcije, ki naj bi vrgla Stalina. Mod Zinovjevim procesom je bil Buharin že kliran pred najvišjo strankarsko komisijo, da se zagovarja radi svoje holjševiške pravoverno-sti. Tedaj je bil izpuščen, ker ni bilo mogoče ugotoviti, da je res udeležen pri kaki zaroti. Pred kratkim je bil zaprt, kakor smo poročali, glavni urednik »Pravde« Radek (Sobelsohn), eden vodilnih glav in stvariteljev boljševiške republike. Ker je bil Buharin dober prijatelj Radeka, sklepajo, da so pri hišni preiskavi na stanovanju Radeka najhrže dobili obtežilni materijal zoper drugega vodilnega ideologa boljševizma Buharina. Buharin je bil tudi dober prijatelj s Trockijeiu. Med svetovno vojno je Buharin vodil veliko propagando za komunistične cilje pod geslom: »Spremenite imperialistično vojno v državljansko vojno!« Nikolaj Ivanovič Buharin je star 48 let in spada v predvojno boljševiško generacijo. Carska Rusija ga je večkrat zaprla. Mnogo let je presedel po ječah. L. 1911 je zbežal v inozemstvo in se tamkaj razvil v enega najboljših svetovnih marksističnih teoretikov. Leta 1918 je sestavil in priobči lBuharin program komunistične stranke, ki je postal merodajen za sovjetsko Rusijo. S svojimi spisi, posebno gospodarske vsebine, je Ljeninu pri- pravil teoretičen materijal za uvedbo takozvane Nove ekonomske politike (NEP). Že leta 1917 je postal Btiharin član Osrednjega izvršilnega odbora komunistične stranke. Leta 1918 je poslal glavni urednik glavnega glasila stranke »Pravde«. Ko je bila ustanovljena Komiuterna, je bil izvoljen v izvršilni odbor tudi komunistične organizacije in bil pozneje mimogrede tudi njen predsednik. V svojih teoretičnih študijah, ki jih je objavil 1. 1928, je prišel do tega, da nikakor še ni pričakovali razpada kapitalizma in nastopa svetovne revolucije. To njegovo naziranje ga je zbližalo s komunistično desnico, ki ji je načeloval že ustreljeni Rykov. Leta 1930 v avgustu je Buharin preklical, kakor je rekel, svojo »zmotor in preklel celo vrsto svojih dotedanjih spisov. To spreohrnenje mu je omogočilo začasno zbližanje s stranko in glavno uredništvo pri listu »Izvestja«. Kakor je Radek veljal za najboljšega sovjetskega diplomata, tako ima Buharin sloves najboljšega boljševiškega še živečega ideologa. Berlin, 20. jan. DNB poroča iz Moskve: Glavna razprava proti Radeku, Sokolnikovu in tovarišem se bo začela dne 23. januarja. Moskva, 20. jan. b. Pred vrhovnim sodiščem je padel sklep proti morilcem neke delegatinje s kongresa sovjetov, ki je bila ubita, ko se je vračala s kongresa domov. Trije glavni krivci so bili obsojeni na smrt, dva na desetietno temnico, eden pa na šest let ječe. etojbin na vstopnice za dnevne kinematografske predstave kulturnovzgojnega značaja, kadar se prirejajo v lastni režiji, kakor tudi vse druge prireditve, ne glede na program in dobo, ko se prirede, če so v lastni režiji in določene za zbiranje prispevkov po točki 11, čl. 42 zakona o društvu Rdečega križ.a, vendar pod pogojem, da se ves dohodek porabi samo za izvršitev nalog po čl. 4 tega zakona. Belgrad. 20. jan. m. V nedeljo. 24. t. in., bo tukajšnji Srbski klub akademikov proslavil na Kolarčevi univerzi 50 letnico svojega obstoja. Belgrad. 20. jan m. Z zadnjim govorom ministra dr. Korošca v Ljubljani se bavi tudi današnja «Samouprava» ter pod naslovom Moška beseda« med drugim pravi, da je bilo potrebno, da se odločno in možato demantira vse laži in i>od-tikanja bivše .INS. Belgrad, 20. jan. m. Na zadnjem sestanku, ki je bil v prostorih bolgrajske mestne občine, so finančni strokovnjaki posameznih jugoslovanskih mest sestavili posebno vlogo Zveze mest ter jo predložili merodajnim činiteljem. V tej vlogi finančni strokovnjaki v glavnem zahtevajo, naj se čimprej izda zakon o financiranju mestnih občin. Da bi pa zakon odgovarjal potrebam mestnih občin, predlagajo strokovnjaki, naj bi zakonski osnutek izdelala sama Zveza mest Ce pa mero-dajni činitelji tej zahtevi ne bi mogli ugoditi, naprošajo finančni strokovnjaki, naj se v novem zakonu o financiranju mestnih občin izvaja načelo finančne neodvisnosti mest. Istotako pa je po mnenju omenjenih strokovnjakov potrebno, določili v zakonu, s kolikšnim deležem bodo sodelovale pri Financiranju mestnih občin banske uprave. Zelja finančnih strokovnjakov posameznih mest je tudi, naj bi se mestnim občinam dovolilo povečanje svojih dohodkov zaradi zboljšanja finančnega stanja. Belgrad. 20. jan. m. Tu se mudi odposlanstvo Društva železniških kronskih upokojencev. V de-putaciji sta predsednik društva iz Ljuhljane Ivan Šalamun in predsednik iz Zagreba Matej KiS. Sprejeta sta bila pri ministru dr. Kreku in načr' niku splošnega oddelka v finančnem ministrstvu. Belgrad. 20. januarja, m. Iz Čuprije poročajo, da ie tja prispel minister za gozdove in rudnike. Hz Čuprije se je odpeljal v spremstvu moiavskcga bana Marka Novakoviča v rudnik Ravna Reka, kjer so bile blagoslovljene nove naprave najmodernejšega vodovoda na Balkanu in v srednji Evropi. Poncif Pilai se pere Ker je »Slovenski narod« v boju z nami čisto omagal, mu je prišlo sedaj na poinoč »Jutro«, da brani čast padle zastave JNS. »Noben zgodovinar ne bo mogel nikdar napisati, da bi Jugoslavija kdaj imela kako fašistično diktaturo«, tako vzklika in nas poživlja, naj povemo, kdaj je to bilo. »Ali morda šele potem, ko se je z novo ustavo in izvedbo parlamentarnih volitev začelo vračati parlamentarno in demokratično življenje — zakaj šele od takrat so napredni Slovenci sodelovali v vladi.« — nas samouverjeno sprašuje. Ponciju Pilatu, ki po tolikih letih svoje minule strahovlade vtika prste v umivalnik in jih zdaj kaže ljudstvu, češ. kako so čisti, odgovora pač ne bomo ostali dolžni. Zgodovina je o znanih treh režimih, v katerih je slovenski del JNS imel vlogo glavnega pri-ganjača, svojo sodbo že izrekla, tako da si bodočemu zgodovinarju ne bo treba beliti glave, kako bi to črno dobo v zgodovini Jugoslavije imenoval. Že leta 1931, točno takrat namreč, ko so vstopili v vlado Pelra Zivkoviča »napredni Slovenci«, to je, kazinsko politično omizje v bratski zvezi z go-sjiodom Pucljem, je vsa demokratična Evropa tej vladi dala ime fašističnega režima in Evropa se gotovo ni zmotila. V »Timesu«, v »Daily Mailu«, v »Observeru«, v »Populairu«, v »Ere Nouvelle«, v »Republique«, v vsem ameriškem časopisju, sploh v vsej politični publicistiki sveta se režimi Zivkoviča, Srskiča, Uzunoviča in njihovega nesrečnega naslednika Jevtiča niso imenovali drugače kot fašistični, kakor so tudi zaslužili, in to ime jim bo ostalo, naj se ga še tako otepajo. Pa saj so tako njihove metode kakor program bili zvesto kopirani po znanih evropskih fašističnih režimih in so se z isto brezobzirnostjo izvajali. Uvedli so pojem totalitarne države, unitari-stičnega nacionalizma, enotne državne mladinske vzgoje in so proglasili vsakega, ki bi se le drznil misliti drugače, kot sovražnika nacije in države — znana velezvezda JNS in notranji minister Velja Pojiovič pa je organiziral pofarske ,Sturmabtei-lunge' po nacističnem vzorcu, da ne omenjamo orjunstva, ki je na komando JNS in pod zaščito njenih državnih organov za časa volitev nasprotnike teroriziralo, kakor to prakticira fašizem po-vsodi, kjer je na krmilu. Vsedržavna stranka, JNS namreč, ki je bila dekretirana na pod- lagi načela, da sine v državi biti ena sama stranka in sicer režimska stranka, je točen posnetek svetovnega snoparstva. Enako kakor fašizem, so JNS režimi uničili vso narodno avtonomijo, prepovedali Slovencem in Hrvatom, da bi imeli svoje lastne stranke na podlagi svojega narodnega sa-mobitja in svetovnega nazora in jih po sili izenačili v unitarizem — torej radikalna negacija osnovnih načel demokracije. Kdor je proti temu oponiral. čeprav samo v načelu, je bil preganjan, zaprt, sojen in nemalokrat eksistenčno uničen — pa če drugega ne, od terorističnih tolp pretepen, ako se mu ni zgodilo še kaj hujšega, o čemer vedo veliko povedati zlasti bratje Hrvati, pristaši seljačke stranke. In o kateri ustavi pa o katerih volitvah, s katerimi se je »vračalo parlamentarno in demokratično življenje«, govori Pilat v »Jutru«'? Mi poznamo samo parlamentarne volitve 1. 1931, ko so bili poslanci vsedržavne stranke izvoljeni s pomočjo JNS okrajnih glavarjev, orož-niških bajonetov in denarja, dočini so bile ljudstvu zvezane roke in zainašena usta, cela vrsta duhovnikov od oltarja peljanih v zapor, voditelji saini odgnani v internacijo, drugi pa ustrahovani i. globami, grožnjami in protizakonitimi represali-jami, kakor so prestavljanje, odrekanje podpor, neizstavljanje potnih listov, odjemanje obrtnih dovoljenj itd. itd. S korupcijo in terorjem so bile izvršene tudi občinske volitve 1933. da ne govorimo o parlamentarnih volitvah zadnjega generala JNS, Jevtiča, ki je našo državo s svojimi volivni-mi metodami osramotil pred vsem svetom. Mar >Jutros to imenuje »vračanje parlamentarnega in demokratičnega življenja«? Nntnreč ustavo, ki režim postavlja popolnoma izven odgovornosti pred ljudstvom?-Ali parlament, ki je po vsem voliv-nem načinu in drugih profilaktičnih sredstvih, kakor jih pozna samo fašizem, da ubije oziroma potvori demokracijo, samo grda izpakovina resničnega ljudskega zastopstva? Ali upravo, ki ni imela drugega namena, kakor da ljudsko voljo potlači in je dobila neprijetno nalogo, da legalizira teror, kakor je to svojsko vsakemu fašističnemu režimu? Temu se torej v političnem izrazoslovju »Jutra« pravi »povratii demokracije«? Res pravi čudež in sama milost božja, da je ob takih pojmih naša država ostala še živa ln cela . .. Pa kdor ima opravka s političnimi metodami Jttgoslovenskega totalitarizma, je navajen se hujših stvari in zato nas tudi ni presenetila nadaljnja trditev glavnega glasila JNS. ki hladnokrvno pravi, da je >kar na lepem izmišljenn trditev, da bi napredno časopisje slovenčevcem kdaj na splošno očitalo protidržavno mišljenje!« — Koga misli »Jutro« pod tem nazvanjem? Mi smo trdili in trdimo, da je »Jutro« vse pristaše SLS. to je veliko večino slovenskega naroda, označevalo kot prolidržavno, voditelje kot vedoma proti državi nastrojene. ljudstvo pa kot neumno čredo, ki tem voditeljem v njihovi protidržavni usmerjenosti sledi. Ob šenčurskih dogodkih, ki so iz navadnega motenja političnega shoda bili napihnjeni v proti-državen zločin, je ves tabor JNS zagnal tak krik ko Judje na dan križanja, češ »klerikalci hoté s pomočjo inozemskega dušmanina razbiti državo, in ves Izrael je hitel skupaj »reševat« SionI Ali se JNS sinedrij še spominja, kako je »Ponedeljsko Julrot: o tem shodu pisalo, kako je potem »Jutro* poročalo o shodu JNS 7. januarja 1932, na katerem je glavni govornik dejal, da se za aranžerji šenčurskih dogodkov »režijo obrazi starih sovražnikov naše nacionalne ideje«, in je napadel politike SLS, češ da se »v Beogradu hlinijo kot patrioti, doma pa zavajajo narod v najbolj neumne kombinacije (z inozemstvom)«? V uvodniku od 8. januarja 1933 pa »Jutro« označuje slovensko politiko SLS, ker se je vzdignila za narodno enakopravnost Slovencev proti jugoslovenskemu unitarizmu, kot »poizkus razkosati Jugoslavijo!« Ali naj še navajamo govor drugega slavnega prvaka JNS, ki je na javnem shodu v Ljubljani v istem času osumničil vodje SLS, da njihovo stališče v slovenskem vprašanju »ogroža celo dinastijo Karadjordjevičevl?« Da li so gospodje vse to že pozabili? Ali izjavo »Jutra« od 10. januarja 1933, da »SLS daje potuho zakletim tujim nasprotnikom naše države?« In njej podobno izjavo »vseh naprednih ljubljanskih društev«, objavljeno v »Jutru« od 13. januarja tistega leta, <)a »Korošec in njegovi somišljeniki hočejo doseči uresničenje svojih partizanskih ciljev na ruševinah naše države«. To torej po »Jutru« niso nobeni očitki prolidržavnega mišljenja, zaradi katerih so naši voditelji in pristaši morali res v ječo in protizakonito izrečeno iu odrejeno izgnanstvo (tudi to povzeto po fašističnem vzorcu!) — ampak najbrž navadni bonbončki, s katerimi se stranke obmetavajo v politični borbi, zaradi katerih se ni treba preveč razburjati? Takšna je bila »demokracija«, o kateri trdi »Jutro«, da se je pod JNS režimom v Jugoslavijo »vračala«. Gospodje imajo v resnici veliko humorja, da znajo na tak način briti norce iz svojega lastnega nekdanjega režima— to jim moramo priznati! RSFSR Svobodomiselno časopisje v Evropi, ki simpa-tizira s sovjetsko diktaturo v Rusiji, ker jo smatra za svojega najboljšega zaveznika v boju zoper katoliško vero in Cerkev, je ob priliki sprejetja nove ustave sovjetske republike pisalo, da je sovjetska Rusija, ki je spremenila sedaj tudi svoje ime, postala nekaj novega. Prej je namreč bilo oficielno ime ruski boljševiški državi, kakor znano, URSSR (Unija ruskih socialističnih sovjetskih republik), sovjetski kongres za spremembo ustave pa je to ime spremenil v RSFSR (Republika socialističnih federativnih sovjetov Rusije). Iz lega sklepa evropski liberalni tisk, da je unija opustila svoj ruslu nacionalni značaj in da je postala nekaka nadna-rodna federacija, ali bolje rečeno, federacija različnih narodov Rusije. To pa ne odgovarja dejstvom, za kar je dokaz članek »Pravde«, ki je ob tej priliki pisala: »Mi ljubimo svojo domovino, ljubimo svoj mogočni in krasni ruski jezik (po Go-golju). Ruski jezik postaja sedaj last vsega človeštva, ker ga študira elita evropskih kulturnih delavcev. Ljeninizem je viiek ruske misli. Ruski narod ie ustvarjen za junaške podvige in je zmožen delati čudeže.« Iz tega torej, kakor tudi iz dejstva, da je pod novo »demokratično« ustavo ostala v Rusiji edino vladajoča komunistična stranka in njena diktatura, se lahko takozvano svobodomiselno časopisje Evrope pouči, če hoče biti količkaj objektivno, da je sovjetska Rusija ostala to, kar je bila. Kaj vse zvedo v Parizu iz Rimai Nova skupna španska vlada Rim in Berlin jo baje predlagata Burgos in Valencija se baje že pogajata Pariz, 20. jan. b. Po informacijah iz Rima kaže. da bo po pogajanjih med Mussolinijeni in (iôringoin ter po predlogih, ki jih je sir Druin-mond odnesel v London, načela Italija tudi vprašanje nove vlade v Španiji. To vprašanje naj bi po njenih informacijah vseboval tudi italijanski odgovor na britanski korak. Tudi nevtralni odbor naj bi obravnaval vprašanje nove španske vlade. V smislu italijanskega predloga naj hi se pričela pogajanja med zmernimi elementi burgoške in valeneijske vlade, tako da bi dobila Španija novo špansko vlado, ki bi jo priznale vse države. Ta vlada bi inieia nalogo, da zopet pomiri Španijo in konča meščansko vojno, ki divja iz dneva v dan z vedno večjo surovostjo. Iz te vlade pa bi morali biti seveda odstranjeni vsi ekstremisti tako v Burgosu, kakor tudi v Valeni'iji. S priznanjem nove španske vlade v Madridu bi španski problem takoj izgubil sedanji pomen in nevtralne države bi lahko pomagale tej novi vladi, da napravi red in mir v Španiji. Te informacije, ki potekajo iz italijanskega vira. so iiovzročile v tukajšnjih političnih krogih razumljivo zanimanje, vendar pa se smatra, da bi takšnega italijansko-nemškega predloga ne bilo mogoče uresničiti. Danes je položaj т Španiji tako poostren in ozračje med obema vladama tako zastrupljeno. da skoraj ni pomisliti na najmanjša pogajanja med obema vojskujočima se strankama. Kazen tega je tudi veliko vprašanje, če bi bili ekstremisti, to je komunisti in anarhisti v Španiji, ki izvajajo na vscin ozemlju, ki je pod valen-cijsko vlado, prav za prav sami ohlast, pripravljeni, za kakršenkoli sporazum. V zvezi s tem so tudi včerajšnje informacije iz Valencije zelo zanimive. Po teh vesteh je položaj rdečega ministrskega predsednika Lurga Cubullera zelo težaven, ker baje že vodi tajna pogajanja i Burgosom. Komunisti in anarhisti pa, ki imajo blast v svojih rokah, bodo vsekakor skušali prekiniti ta pogajanja >in onemogočiti sporazum med zmernimi elementi Burgosa in Valcncije. V Španiji Francovi uspehi pred Malago Gilonetas, 20. januarja, b. Francova južna armada, ki je zasedla Marbello, je z veliko naglico firodirala dalje ob obali in v zaledju ter zavzela :uengiro!o (ki je bila v včerajšnjem »Slovencu« vsled telefonskega prenoso skvarjena v Juenirolo, op. uredn.), ki se nahaja 25 km daleč od Malage. Fuengirola je zelo važno pristanišče, ker se od tam cepi obalna proga, ki jo mesto veže z Malago. Padec Fuengirole je zelo potrl vodstvo rdeče armade v Malagi, ki je sklenilo, da bo poskusilo s predčasnim protinapadom zaustaviti prodiranje nacionalistov. predno ne dosežejo okolice Malage, ki ni utrjena in bi Francova vojska ne imela nobenih ovir več pred seboj, da mesta ne zasede v hitrem naskoku. Kakor pravijo zadnja poročila, se je protinapad rdečih čet na jugovzhodu Malage že začel. Pariz, 20. januarja, b. Po poročilih tukajšnjega tiska nadaljujejo nacionalisti proditanje proti Malagi. Branitelji v naglici utrjujejo mesto, vendar pa se že močno čuti pritisk belih čet. Rdeča vlada v Valenciji je poslala 6000 borcev, ki so sestavljeni iz članov mednrarodne brigade nasproti nacionalistom. Dalje je rvoslala tudi velike množine vojnega materijala na položaje pred Malago, kjer naj bi morale rdeče čete ustaviti napredovanje belih. Pred Malago je montirano težko topništvo. Kljub vsemu temu pa so nacionalisti prepričani, da bodo zavzeli mesto, kajti general Queippo de Liano razpolaga z eletnimi četami in ogromnim vojnim materijalom. Gibraltar. 20. januarja. AA. Reufer: Rdeče čete so iz Malaga začele z močno protiofenzivo. Izid ofenzive še ni znan. Ve se samo, da je to najbolj krvava bitka v vsej španski državljanski vojni. Vse vojne bolnišnice so bile do večera polne ranjencev. Na obeh straneh je več tisoč ranjenih. Nacionalistično vrhovno poveljstvo potrjuje poročilo, da so včeraj rdeči začeli ogorčeno ofenzivo, na desnem krilu armade generala Queip[K> de Liano. Njihov napad podpirajo tanki. Nacionalisti so na vsej črti odbili napadalce in jih vrgli v njihove izhodne jxwtojanke. (Havas.) nepričakovano zmagali na postojankah Lo« Angelo* (južnozapadno od Madrida). Rdeči so bili vrženi daleč nazaj in 1000 obkoljenih nacionalistov je sedaj zopet v zveji z napadalno armado generala Franca. Nacionalistična radijska postaja poroča, da ni res, da bi bile madridske čete zavzele kliniko v vseučiliškem predmestju. Na kliniki ee še zmeraj vije nacionalistična zastava. Pri napadu v tem od-I seku so nacionalisti ujeli en tank, en top in en ! oklopni avtomobil. Eno uro nato je radijska postaja objavila, da so republikanci izvedli napad pri De Los Angelos, kjer pa 60 bili odbiti. Ob koncu prayi poročilo, da je položaj rdečih na madridski frônli obupen in je bil ta napad prirejen samo zato, da bi zakrili svoj strahoten položaj na vsej fronti pred Ma-: dridom. Danes ob 9.45 so tri nacionalistična trimotorna letala bombardirala jugovzhodne kraje Madrida, zlasti okraj Puente. Obstreljevanje je napravilo nekaj škode. Odgovor Portugalske London, 20. jan. o. Portugalska vlada Je poslala v London noto, ki nosi datum г dne 16. jan. V tej noti poroča portugalska vlada, da ne more sprejeti načrta o kontroli vzdolž portugalske obali ali pa meje proti Španiji. Pač pa obljublja ]x>rtugalska vlada, da bo sama uvedla zadostno stražo na svojih mejah. Poraz rdečth pred Madridom Pariz. 20. januarja. A A. Havas: Tukajšnja ra-rijska postaja poroča o borbah na odseku Sierra de los Angelo« in pravi, da so bili rdeči odbiti z velikimi izgubami. Nacionalisti so zajile-nili eno strojnico, mnogo pušk, metalcev min in avtomobil, poln granat. Ta vest se sedaj potrjuje, kajti poročilo Havas agencije, ki je izšlo popoldne, pravi: Posebni dopisnik Havasa poroča, da je nacionalistično poveljstvo razglasilo, da so nacionalisti V Ženevi zopet zivq0V0,r Ženeva, 20. jan. e. Večina zunanjih ministrov je prišla v Ženevo, kjer se vrši te dni zaseHlIiJo j sveta ZN. Zjutraj sta prišla francoski zunanji mi-I nister Delbos in državni podtajnik v zunanjem i ministrstvu Vienot. V Ženevi je že bil turški zu-! nanji minister Ruždi Aras na čelu močne delega-j rije. Malo zvezo zastopa tokrat ▼ svetu ZN romunski zunanji minister Antonescu, ki je tudi danes prišel v Ženevo. Dopoldne je ie bila prva konferenca med turško in francosko delegacijo. Kakor znano, gre za ureditev vprašanja o Aleksandreti. Francoska delegacija se je postavila na stališče, da ne gre za spor med Francijo in Turčijo, ampak za spor med Zvezo narodov in Turčijo. Pač je francoska delegacija pripravljena podpreti predlog, da naj se da Sandžaku upravna avtonomija. Turčija pa vztraja, da se naj prizna Sandžaku neodvisnost in da naj se Sandžak pridruži Siriji, ki naj bo federativno urejena. Spor o sandžaku Atexandreiti Ženeva, 20. januarja. AA. Turški zunanji minister Ruždi Aras se je v družbi svojega glavnega tajnika sestal s francoskim zunanjim ministrom Del-bosom, ki je bil v družbi g. Vienota in Sandlerja. Pri tej priložnosti sta skušala oba ministra doseči j kompromis med turško in francosko tezo o Alexan-! dretti, in sicer v tisti obliki, v kateri bi želela ure-1 riti to vprašanje francoska vlada, to je pod okriljem Društva narodov. Ta sestanek, ki se' je vršil opoldne na seji DN, potrjuje, da to nesoglasje, kakor je v ostalem zmerom naglašala francoska vlada. nikakor ni nesoglasje med Turčijo in Francijo, temveč med Turčijo in DN, ki ima dolžnost kontrole na ozemlju, ki je pod mandatom. Na lent ženevskem sestanku so mogli turški in francoski zastopniki vzajemno in z zadovoljstvom ugotoviti, da so se, razen zadnji mesec dni, razmere med obema državama znatno zboljšale. Mislijo, da pride f>o tem sestanku do novih srečanj. Beek v Berlinu Berlin, 20. januarja. AA. (Havas). Poljski zunanji minister Beck, ki se je davi pripeljal v Berlin, je imel danes opoldne razgovor z zunanjim ministrom baronom Neurathoro. Izšel ni nlkak komunike o tem razgovoru, vendar izjavljajo v poljskih krogih, da se je pogovor sukal o splošnem političnem položaju. Dr. Mtlorad Stražnicki, naš novi poslanik v SiocHtofmu Belgrad, 20. jan. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. 7, ukazom kraljevskega namestnika in na pred predsednika vlade in zun. ministra je imenovan dr. Milorad Stražnifki za pooblaščenega ministra in izrednega poslanika v Stockholmu. Osebne vesli Belgrad, 20. jan. m. Z dekretom gradbenega ministra je v smislu zakona odobrena praksa inž. Vladiinilju Staretu iz Ljubljane v strojni stroki. — Napredoval je Anton Ko r din za kon-zultor.ja VI skup. škof. ordinariata v Skoplju. Befgraiske vesti Belgrad, 20. januarja AA. Finančni minister je na podlagi določb točke 2 in 11 čl. 42 zakona o društvr Rdečega križa kraljevine Jugoslavije izdal tole dovoljenje: Društvo Rdečega križa kraljevine Jugoslavije in njegovi banovinski, okrajni in krajevni odbori se oproste plačila državnih in samoupravnih pri- pouk gospodinjstva na I. dekliški meščanski šoli v Ljubljani V učnem načrtu га dekliške meščanske šole je tudi pouk gospodinjstva, ki se sicer teoretično že več let poučuje, vendar pa nima pravega pomena, če se ne poučuje tudi praktično. Ravnateljstvo I. dekliške meščanske šole se je že mnogo let prizadevalo, da bi se uvedel na tej šoli tudi praktičen pouk gospodinjstva in prizadeval se je prav tako upravni odbor meščanskih šol, vendar pa so vse prošnje na mestno - upravo, da bi prispevala primerno vsoto za potrebni inventar, naletele na magistratu na gluha ušesa. Že nekaj let so se sicer postavljale v mestni proračun postavke za ta inventar, toda vselej so jih porabili v druge svrhe, vprašanje uvedbe praktičnega gospodinjskega pouka pa je ostalo na mrtvi točki. Učenke kuhajo. Šele sedanja mestna uprava je uvidela važnost tega vprašanja in je na odločbo župana dr. Adlešiča končno uredila tudi to vprašanje. Tako je I. dekliška meščanska šola v Ljubljani dobila ves potreben inventar in si uredila primeren prostor za kuhinjo in čistilnico, kjer se učenke zadnjih letnikov urijo v praktičnem gospodinjstvu. Ta poduk, ki ga vodi strokovna učiteljica gospa Golma-jerjeva, je v popoldanskih urah, obiskujejo ga učenke zadnjih dveh letnikov v manjših skupinah po določenem vrstnem redu. Za živila, ki so po- trebna, prispevajo učenke same, vendar pa ta prispevek nikoli ne presega din 3 za osebo. Ko je obiskal to mlado kuhinjo vaš poročevalec, je znašal ta prispevek le din 1.75. Kar učenke skuhajo, tudi same použijejo in imajo v tem tudi svojo večerjo. Kuhinja je lična, lepo opremljena, ima prvovrstno kuhinjsko posodo in jedilno orodje, omare, mize in še posebno plinsko peč. Pri obedu se učeuke uče tudi serviranja in nato pravilnega čiščenja. Dekleta imajo s tem praktičnim podukom gospodinjstva izredno veselje, kar je gotovo razveseljivo, saj se s tem mladim dekletom že v šolskih letih vceplja ljubezen do pravega ženskega poklica, do resnega gospodinjstva, ne pa do poklicev v uradih, tovarnah itd., zlasti še zdaj, ko je učenkam meščanskih šol otežkočen dostop na učiteljišča in gimnazijo. Dobrih in pridnih gospodinj pa vedno primanjkuje. Jedilniki so preračunani na jedi, ki jih zmorejo širši meščanski sloji. To je pametno, kajti le tako bo ta jxxluk dosegel svoj pravi namen. Mnoga današnja dekleta, še bolj pa dekleta prejšnjih generacij, niso imela jx>jma o praktičnem gospo-dinstvu, kar je v mladih zakonih često privedlo do nesoglasij. Polaga se tudi skrb na to, da so jedila zdrava, in če tudi preprosta, tečna in hranljiva. Večkrat smo imeli priliko videti razne gospodinjske tečaje po deželi. Toda kaj so se na teh tečajih kmečka dekleta naučila? Nekaj specialitet. pečenja raznih potic in tort. dobrega kruha pa ne in tudi ne jedij za vsakdanje življenje. Ali ni pametneje, učiti dekleta takih, sicer preprostih, pa dobro prirejenih jedi za vsakdanje ižvljenje, ki so gotovo mnogo bolj zdrava in hranljiva? Dobro je. če se za bolniško postrežbo ali za posebne prilike nauče dekleta pripravljati tudi boljših jedi, v glavnem pa mora biti le skrb fHjložena v učenje priprave tistih jedi. ki za prehrano širših slojev največ pridejo v poštev. V tem oziru izvršuje I. dekliška meščanska šola važno nalogo. Prihodnje leto namerava ravnateljstvo iste šele uvesti še posebej gospodinjski pouk za absol-ventlke meščanske šole, ki se niso posvetile drugim jwklicem. Tu se bodo učile še drugih panog gospodinjstva, zlasti šivanja, pranja, likanja itd. Enak gospodinjski pouk, kakor na L dekliški meščanski šoli je |>redviden tudi na II. dekliški meščanski šoli za Bežigradom, dalje v Mostah in na Viču. Doslej pa se že poučuje praktično gospodinjstvo na nekaterih meščanskih šolah zunaj Ljubljane, tako v Št. Vidu, na Jesenicah in drugod. Želeti bi bilo, da bi se tak pouk razširil po vsej deželi, da se tako dvigne življenski standard našega ljudstva. S tem, da je sedanja mestna uprava tudi tej ustanovi dala življenje (po dolgih letih borbe in prizadevanja), si je gotovo pridobila eno novih in važnih zaslug v svojem uspešnem občinskem gospodarstvu. Porodnišnica v Celja povečana Kakor ee grade v drugih mestih Slovenije nove'-bolniške zgradbe, ali pa se vsaj povečavajo, lako bo tudi Celje v letošnjem letu pridobilo novega prostora v svojih bolniških zavodih. Pred letom 1929 je obstajal porodniški oddelek celjske javne bolnišnice iz treh sob, ki so bile v pritličju kirurgičnega oddelka. Pri tem porodniškem oddelku ni bilo niti operacijske dvorane, niti drugih potrebnih pritiklin. Zaradi tega se je odločila nekdanja oblastna samouprava za novo zgradbo in ilata zgraditi na zemljišču javne bolnišnice novo enonadstropno poslopje, ki je prevzelo vse naloge sodobno urejene porodnišnice. Oblastna samouprava je zavod najbolj moderno opremila in čeprav je poslopje razpolagalo z lepim številom velikih in svetlih sob, v katerih je bilo prostora za neprimerno večje število, kakor v nekdanjem starem porodniškem oddelku, se je vendar leto za letom povečavalo število bolnic, ki eo se zatekale v porodnišnico. Zlasti dotok oskrbovank z dežele je povzročil, da je v novi porodnišnici začelo kmalu primanjkovati prostora, kar se je neugodno odražalo v težjem zdravniškem delu in manj uspešnem zdravljenju. Zaradi tega se je banska uprava odločila, da bo dôsedaj enonadstropno porodnišnico nadzidala tako, da bo pridobila skoraj še enkrat toliko prostora. Z nadzidavo porodnišnice so začeli s koncem oktobra lanskega leta. Zidarska in tesarska dela je izvršil celjski stavbenik Karel Jezernik, kleparska dela pa kleparski mojster Franc Dolžan iz Celja. V glavnem je delalo na zgradbi povprečno po 20 delavcev, ki so veliki nadzidek v surovem že končali. Drugo nadstropje porodnišnice bo sedaj v surovem stanju prezimilo, nakar bodo spomladi začeli s podrobnimi deli, tako instalacijami itd. Stroški za surovo zgradbo so znašali okrog 290.000 dinarjev, od česar je bilo izplačanih za delavske in težaške mezde okrog 70.000 Din, 220.000 Din pa so zahtevale številne nabave najrazličnejšega gradbenega materijala. V letošnjem letu bodo skušali, če bodo po; trebna denarna sredstva na razpolago, nadzidani del porodnišnice tudi temeljito opremiti. Prepričani smo, da bo banski upravi uspelo, dovoliti vsa gmotna sredstva, ki so potrebna za sodobno opremo novega nadstropja porodnišnice. Saj se bo v tem primeru skoraj gotovo jxwreëilo, da bo drugo nadstropje porodnišnice do prihodnjega leta po-popolnoma opremljeno in urejeno. Š tem bi bilo namreč omogočeno, da bi porodnišnica že v prihodnjem letu odprla številnim bolnicam svoje nove prostore, s čemer bi bilo ustreženo ne le potrebam posameznikov, ampak tudi splošnosti. Dravo regulirajo Regulacija pri Slovenji vasi — Zavarovanje pri Orešju »Slovenec« je že poročal o regulacijskih delih na Dravi pri Vurberku in Št. Janžu. Seveda banska uprava ne regulira dravske struge samo tam, ampak tudi še na številnih drugih krajih. Tako je tehnični razdelek v Mariboru v lanskem letu izvršil važne regulacijske zgradbe na Dravi pri Slovenji vasi. Približno 1 km nižje od Hinceja sta ob desni strani reke Drave, v katastrski občini Skorba, nastali v zadnjih letih dve globoko v obrežje zarezani zajedi v skupni dolžini okrog 700 metrov. Ti dve zajedi sta danes ločeni med seboj le še s 100 m dolgo in že precej izpodkopano zgradbo. Na tem kraju je Drava v vseh letih, odkar 6e je začela zajedati v obrežje, odnesla že toliko zemlje, da je uničila okrog 150 oralov pold-nega polja. Pod tema zajedama pa je obrežje Drave v dolžini pol kilometra fwpolnoma zregulirano. Ta regulacija je bila izvršena točno po načrtu za celotno regulacijo Drave in bi bila seveda velika škoda, če bi Drava zaradi že omenjenih zajed začela rušiti že obstoječo regulacijo. Da ee prepreči uničevanje plodne zemlje in zavaruje že regulirani del dravske struge, se je banska uprava odločila za regulacijo tega tako nevarnega odseka. S prvimi gradbenimi deli so začeli že leta 1933 ter so vsako leto г delom nadaljevali. V glavnem je za-graditev obeh zajed že izvršena in so dosedanji stroški znašali 300.000 Din. Povprečno je delalo 10 do 15 delavcev. Za mezde eo pri teh delih porabili 153.000 Din, za nabavo gradbenega materijala pa 147.000 Din. Doslej so zgradili 160 m dolgo zgradbo z dvema traverzama. Ta fašinska zgradba je zagradila prvo zajedo in odstranila nevarnost, da bi se mogla zajeda razširjati. Od po-dolžne zgradbe, ki varuje obrežje, je 105 m že popolnoma dovršenih ter je tudi že zbetonirana krona, to je nasip, ki gleda poldrug meter nad nizko vodo. Letos bodo nadaljevali z dograditvijo krone na podolžni zgradbi, s čemer bo ta del obrežja Drave dokončno zavarovan in utrjen. Pri Orešju v bližini Ptuja je Drava 2 km višje od banovinskega cestnega mostu v Ptuju v zadnjih i letih napravila že precejšnjo škodo. Voda, ki je pritekala pri stranskem rokavu Drave tik pod občinsko cesto Ptuj—Krčevina—Vurberk, je začela močno izpodjedati obrežje. Občinska cesta sicer ni bila v nevarnosti, čeprav vodi ob Dravi, to pa zaradi tesa, ker je že položena na svet, pod katerim je lapor. Pod cesto pa so obsežna polja, ki so v glavnem iz naplavljene zemlje. Te njive so prav rodovitne in je bila zato škoda tem večja, ko jih je Drava začela ob povodnjih odnašati. Te njive so večinoma last revnih posestnikov, ki so utrpeli zaradi pustošenja Drave veliko in nadvse občutno škodo. Banska uprava se je zato odločila, da bo ta polja ob dravski strugi zavarovala in je zato tehnični razdelek v Mariboru lani v novembru izvršil 150 m dolgo obrežno zavarovanje. Ob obrežju so bile položene 1 m debele podolžne butare iz vejevja, napolnjene z debelim prodnim kamenjem ter temo povezane z živo. Obrežje nad vodo pa so zavarovali s primernimi manjšimi zidovi, katere so utrdili s 30 cm močno oblogo zelo debelega prodnega kamenja. S to preureditvijo obrežja, ki v glavnem predstavlja nekakšen branik proti povodnjim, so bile ogrožene njive zavarovane. Ob povodnjih se bo voda odbijala ob obrežnih zidovih ter tako ne bo več našla poti na njive. Pri delih je bilo zaposlenih jx»vprečno po 15 delavcev, stroški za to zavarovanje so znašali 15.000 Din ter je šlo za mezde 9000 Din, za gradbeni materijal pa 6000 Din. Čeprav to gradbeno delo nj nikakršna regulacija Drave, je vendar važno zaradi tega, ker je omogočilo s skromnimi sredstvi zavarovanje rodovitne zemlje, ki predstavlja za našega kineta največje premoženje in edini vir za-elužka. Џ Vsakemu ni mogoče iti o kopališče, vendar more osak žrtvovati Din 100'— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni pili mesto druge vode našo znamenito RADENSKO z rdečimi srci! KAJ POMENI DOBRA KREMA ZA VAŠO KOŽO, TO OPAZITE ŠELE PRAV PRI DOMAČEM DELU. IN KREMA NIVEA JE VENDAR TAKO POCENI! Jugoslav. P, Belersdorf & Co. d. s. o. I. Maribor Maribor je zdravo mesto Smrl je požela lani 670 meščanov — Mariborčani umirajo večinoma od starosti, najmanj pa od nalezljivih bolezni demično lani sploh niso pojavile. Tudi jetika ni Mariborčanom tako nevarna, kakor se to včasih slika. V mestu je bilo število smrti za jetiko prav nizko. Hujše je seveda v okolici. Za vnetjem pljuč je umrlo lani 49 ljudi, za jetiko 47, smrtna kap je zadela 46, pač pa je bilo znatno število smrtnih poškodb, in sicer 42. Tu sem spadajo vse nesreče v obratih, na cesti itd., ki včasih tudi jm> daljšem razdobju in bolehanju zahtevajo človeško življenje. Tudi število samomorov je bilo veliko. — 18 ljudi je prostovoljno pustilo življenje, kar je za Maribor pač visoka številka. Pa tudi umori in uboji eo lani zahtevali nenavadno število žrtev. Kar 7 človeških življenj gre na njihov račun. Največ žrtev je zahtevala med Mariborčani — starostna oslabelost, o kateri pravijo, da je najlažja smrt. Maribor, 20. jan. Na razjx>lago smo dobili podatke mestnega fizikata o življenju in umiranju v minulem 1. 1936. Ker je strah pred smrtjo tudi med Mariborčani ukoreninjen, jih bodo pač najbolj zanimali podatki o umiranju. V tem oziru jih lahko potolažimo, da bo večina njih dočakala visoko starost ter lahko smrt od starostne oslabelosti. Kakor kažejo podatki mestnega fizikata za leto 1936, je večini Mariborčanov prisojena visoka starost. Mariborsko mesto je zaradi svoje izredno ugodne lege, zdrave klime, dobre vode in zaradi mnogih drugih čini-teljev, ki igrajo pri zdravju večjega mesta važno vlogo, predvsem pa zaradi pazljivosti svoje zdravstvene oblasti — mestnega fizikata — izredno zdravo mesto, ki se lahko ponaša z najmanjšim odstotkom umrljivosti v državi. Lani je umrlo 670 meščanov, od tega v starosti do 1 leta 36. do 5 let 23, od 5 do 15 let 31, od 15 do 30 let 67, od 30 do 50 let 126, od 50 do 70 let 208, nad 70 let pa 179. Kakor je razvidno, je umrljivost mladih ljudi v Mariboru zelo nizka. Šele v starosti nad 30 let se poveča, najbolj pa je kosila smrt med onimi, ki so že presegli starost 50 let. Zelo veliko je število ljudi, ki so dočakali lejx> starost nad 70 let. Tudi bolezni, katerim so meščani podlegli, so za Maribor značilne. Nalezljive bolezni sploh niso zahtevale nobenega smrtnega slučaja, razen enega, ki ga je povzročila davica. Te vrste bolezni, ki so ponekod najhujše morilke, se v Mariboru epi- — Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito či-čenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek, Offt. rog. S. br. 30174/35. Sirena, avto in dom v Kamniku Kamnik, januarja. Kamniškemu gasilskemu društvu nikakor ne moremo odrekati iniciativnosti, vneme in požrtvovalnosti pri zbiranju prispevkov za človekoljubne namene. Zaenkrat so za blagor Kamnika potrebne menda tri stvari: sirena, reševalni avto in sama-rijanski dom. Sirena bo z mogočnim tuljenjem naznanjala pojav rdečega petelina, rešilni ali reševalni avto bo služil za prevoz ponesrečencev v ljubljansko bolnišnico, v samarijanskem domu pa bo v slučaju epidemije, plinskih napadov, kuge in vojske našlo prvo pomoč in zatočišče zbegano prebivalstvo. Vsaj tako si poučena in nepoučena javnost razlaga njegov namen. Ker pa ima Kamnik na človekoljubnem polju toliko perečih problemov, bi bilo vendar treba enkrat jasno in odkrito povedati, kateri zasluži prednost in kaj je zdaj, ko je prevelika stiska za denar, Kamniku najpotrebnejše. Sirena, avto ali dom, ali pa morda kaj drugega? Zaradi sirene je bilo že dovolj slame premla-čene in enkrat je bil zaradi nje že v nevarnosti občinski proračun. Takrat so sicer zagovorniki sirene zmagali na vsej črti in dobili kredit, vendar pa dozdaj tega tulečega strašila še niso poslali v boj proti rdečemu petelinu. Ljudje pa so v tem času postali mnenja, da sirene sploh ne potrebujemo in kakor je videti, so tudi očetje tega predloga zaenkrat več ne ogrevajo zanjo. Za nabavo reševalnega avtomobila smo najprej žrtvovali gasilski dom in ga prepustili kino-podjetju, potem smo pa čakali na njegove čiste dohodke. Pa naši vrli gasilci že poskrbijo, da so dohodki že vnaprej oddani. Enkrat nabavljajo opremo, potem prezidavajo dvorano in premikajo gasilski stolp, na koncu pa bo prav gotovo prišla nabava novega zvočnega aparata. Reševalni avtomobil pa je menda vaba za občinske očete pri sestavljanju proračuna, da so rajše žrtvovali nekaj jurjev za stolp in orodjarno. Naši gasilci se sicer radi pohvalijo, koliko so »ustvarili«, vendar pa bi s tako izdatnimi podporami od občine in občanov kdo drugi morda še več ustvaril ali pa vsaj kaj koristnejšega. Tega, za kar so bili prispevki žrtvovani, pa le Se nimamo. Namreč sirene in reševalnega avtomobila. Treba pa je še omeniti, da tega avtomobila tudi tako zelo ne potrebujemo. Za prevoz v slučaju nezgod in nesreč imamo v Kamniku dovolj avtopodjetnikov, ki za najmanjšo pristojbino lahko v vsakem času izvršijo prevoz v bolnišnico. Poleg tega ima podjetje Kregar in Fajdiga avtomobil »Grintovec«, v katerega se da v dveh minutah montirati ležišče in ga tako spremeniti v udoben reševalni avto. Če še dodamo, da je takih voženj vsako leto kvečjemu do 10, potem vidimo, da je potreba po posebnem reševalnem avtomobilu res prav neznatna. Kar predstavljajmo si: avtomobil bo stal v garaži dalj časa brez haska. Naenkrat nesreča: avtomobil že mesec dni ni bil v pogonu, ali bo dober za vožnjo, kje je bencin, kje šofer, kdo bo plačal prevoz itd. Privatni podjetnik ima vsak čas pripravljen avto za vožnjo in tudi njegov račun ni nič večji. Če bi pa hoteli imeti gasilski avto za tistih par slučajev, v katerih bi bil j>o-treben, v stalni pripravljenosti, potem bi precej drago prišla vsaka vožnja, saj f>oznanio take zadeve ... Avtomobil torej zaenkrat več ne vleče v Kamniku, zdaj je spet prepotreben samarijanski dom. Baje bo v njem 16 postelj, razkuževalna soba, izolirnica in še kaj, vse za slučaj epidemije, plinskih napadov, kuge, vojske in potresa. Sploh je prepotreben, bo tudi precej stal in je dolžnost vse naše javnosti, da vneto delo naših gasilcev velikodušno podpre. Nihče ne bo mogel trditi, da bi nam tak dom v naštetih slučajih ne bil potreben, vendar pa nam slučaj s sireno in reševalnim avtomobilom daje dovolj povoda za vprašanje, ali bo gasilsko društvo svoj načrt moglo izvesti in ali ne bo iz tega satnarijanskega doma postalo kaj drugega. Računati na epidemije, potrese in pline je pač daljnovidna in vsega priznanja vredna skrh za blagor občanov, vendar pa jo treba. to stvar razčistiti in izreči jasno besedo o potrebi ali nepo-trebi tega doma v bližnji bodočnosti, ko nam pa na drugi strani že sedanjost nalaga nerešljive probleme! Poglejmo samo naš protituherkulozni dispanzer! S kolikimi žrtvami in nesebičnim delom smo ga osnovali, pa je vendar njegov obstanek v resni nevarnosti, ker ni od nikoder kredita za odplačevanje in vzdrževanje. In vendar je preiskava pokazala, da je v močno industrijskem Kamniku 40% otrok na obeh šolah okuženih. Precej otrok je izredno slal>otnih in treba jih je okrepiti, da jih obvarujemo pred obolenjem. Ali ni skrb za zdravo in krepko mladino sveta dolžnost vseh Kamničanov, ali ni vsak prispevek, dan v ta namen, plemenitejše naložen kakor pa za razne »eventuelne potrebe« kakor so sirena, avto in dom? Kadar bomo enkrat zagotovili obstanek delujočih socialnih ustanov in jim preskrbeli vire za poslovanje, potem bomo tudi z mirnim srcem lahko več žrtvovali za razne bodoče event. potrebe. S tem morajo občina in občani slej ko prej računati. Srečolov v Grobljah V nedeljo, dne 17. jan. se je vršil v Grobljah srečolov s 300 dobitki (300 velikih knjig II. Evh. kongres za Jugoslavijo v Ljubljani -1935). Izžrebane so bile številke kakor jih navajamo. Lastniki izžrebanih srečk naj se ali osebno oglase z izžrebanimi srečkami v Grobljah, kjer dobijo knjige — ali pa pošljejo izžrebane srečke po pošti (najbolje, če rekomandirano). Kdor želi, da mu pošljemo dobitek (knjigo) po pošti, naj pošlje na naslov Misijonske tiskarne v Grobljah (p. Domžale) 20 Din za poštnino (lahko tudi znamke). Knjiga je namreč težja kot 2 kg in jo je treba razpošiljati kot paket. — Izžrebane so bile sledeče številke: 11 3185 6214 10945 13936 18151 20993 28 3313 6278 10966 14118 18160 21052 45 3381 6319 10977 14441 18178 21085 112 3402 6379 11115 14536 18193 21106 123 3753 6380 11116 14580 18352 21174 364 3811 6421 11208 14610 18392 21185 365 3885 6727 11212 14808 18410 21196 372 3908 6874 112K6 14829 18482 21245 446 3922 6923 11440 14843 18492 21361 452 4054 6951 11601 14981 18493 21672 826 4101 7079 11614 15027 18494 21766 935 4138 7101 11682 15081 18511 21797 941 4147 7150 11897 15083 18529 21928 1076 4267 7160 11898 15203 18700 21972 1104 4277 7254 11899 15274 18757 22069 1107 4278 7314 11973 15306 18777 22412 1117 4350 7365 11981 15325 18838 22519 1118 4372 7392 12026 15515 18903 22627 1119 4389 7415 12135 15572 18953 22681 1120 4422 7430 12143 15591 18992 22684 1250 4516 7491 12275 15881 19506 22701 1447 4560 7744 12289 16028 19725 22717 1516 4569 7989 12294 16235 19740 22721 1573 4583 8282 12361 16292 19741 22824 1643 4618 8441 12464 16397 19902 22906 1703 4700 8525 12468 16489 20055 22943 1825 4768 8721 12504 16526 20077 23248 1890 4871 8757 12687 16657 20146 23272 1973 4886 8910 12728 16745 20147 23278 2006 5047 9078 12804 17047 20403 23352 2046 5136 9084 12835 17084 20406 23443 2073 5295 9112 12871 17345 20409 23632 2114 5296 9168 12899 17410 20448 23929 2204 5489 9181 13077 17428 20508 24240 2215 5747 9274 13230 17562 20595 24332 2340 5748 93% 13231 17602 20659 243% 2374 5749 9433 13250 17656 20693 24557 2406 5818 9465 13252 17714 20728 24636 2555 5983 9625 13350 17886 20839 24744 2779 6001 9985 13363 17899 20%6 24776 2823 6013 10166 13412 18050 20970 24929 2921 6123 10747 13618 18058 20977 24942 3060 6131 10931 13783 18102 20978 — Pri zaprtju, motnjah f prebavi vzemito zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »rranz-Josef grenHee«. Kaj pravite? \eki tujec li je te dni ogledoval trnuvsko predmestje in je dejal: »Će je še ostala Ljubljana tako lepo naravnost z umetniškega stališča urejena potein mislim, da ga sploh ni lepšega mesta o ose j Evropi, t — »Dobro, « je rekel ljubljanski meščan, ki je odličnega inozemca spremljal, »oglejmo si sedaj središče naše slovenske pre-stolice« in je tujca peljal na trimostje, odkoder je pogled po obeh bregovih Ljubljanice, zlasti [>a na zadnjo stran naših mesarskih stojnic in živilskega trga. Tujec je bil seveda skrajno presenečen, naposled pa je dejal: »K» ljubite razno-ličje. kakor vidim: ta del mesta me spominja na prestolico Abesinije: tako pester je in romantično umazan, okinčan z raznimi cunjami, otroškimi vozički in človeškimi ter živalskimi odpadki ter obljuden od originalnih tipov, ki se mi zdijo podobni ciganom; tudi šotore vidim postavljene na divje poraščenem obrežju, ki »Uči na sveto reko (langes.t — »Tudi temu primerni vonji so tam in veliko krdelo podgan, ki imajo tu svoj raj,t je dodal Ljubljančan. Tako se je končal ta zanimivi razgovor. Koledar Četrtek, dne 21. januarja: Neža (Janja), devica, mučenica. Novi grobovi •f Gospa Magdalena Likar, mati koetanjevi-Skega župana g. Likar Jožefa, je v Kostanjevici mirno v Gospodu zaspala. Bila je vzorna mati in plemenita ženica. Pogreb bo v četrtek ob 3. popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. •j- V deželni bolnišnici ljubljanski je v 84. letu starosti umrl g. Andrej Pod lesni k, bivši dolgoletni vrtnar v uršulinskem samostanu, vnet član Križanske moške kongregacije in tretjerednik. Pogreb bo v petek pojx>ldne. Ura pogreba se naznani jutri. •f V št. Jerneju na Dolenjskem je umrl v torek g. Janez K r li i n, posestnik. •f Peter Bark. V Londonu je umrl Peter Bark, sadnji carski finančni minister, ki »e je po Tojui stalno naselil v Londonu. Bil je vodilna osebnost pri Anglointernational Bank т Londonu in je prišel v stik tudi z našim gospodarstvom kot član uprave Jug. združene banke, pa tudi drugih velikih srednjeevropskih bank. ■f V Prečni je umrl Leopold Pečarič, posestnik, gostilničar in kovaški mojster. Bil je zelo blagega značaja in zaradi tega zelo spoštovan. Bil je veliko let načelnik gasilskega društva. Nekaj časa je bil tudi pogodbeni poštar v Prečni. Režim JNS mu je pošto odvzel in mu s tem prizadel veliko krivico, ki mu ni bila popravljena. Zapušča ženo in 7 malih otrok. -j- V Št. Ilju v Slo», goricah je umrla gospa Ana Sorko, vdova j>o nadučitelju. Pokojnica je bila blaga žena in dobra mati, splošno spoštovana in priljubljena. Pokopali jo bodo na farnem pokopališču v Št. Vidu v petek, dne 22. t. m. Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše sožalje! Osebne vesti = Biserna poroka. Dne 18. januarja sta v najožjem domačem krogu praznovala svojo biserno poroko ujx>kojeni adjunkt bivšega deželnega odbora kranjskega gosj>od Ivan Zupane in njegova soproga Marija. Najiskrenejše čestitamo! = Iz banovinske službe. Banovinski tehnični višji pristav pri banski upravi v Ljubljani, ing. Kotlušek Ivan je napredoval za banovinskega tehničnega višjega pristava v VI. položajni skupini. Zvaničnica II. skupine pri banski upravi v Ljubljani, Prosenc Marija, je napredovala za zvanič-nico I. skupine. Služitelj II. skupine pri okrajnem načelstvu v Ptuju, Koinel Franc, je napredoval za služitelja I. skupine. = Iz policijske službe. Policijski stražnik II. reda pri predstojništvu mestne jiolicije v Mariboru Kunst Anton je postavljen za podnadzor-nika policijske straže v X. uradniško položajno skupino. Policijski stražniki II. razreda Zavodnik Josip, Abram Alojzij, Lipovšček Peter, Košir Le-ojxild, vsi pri upravi policije v Ljubljani in Ačko Markelj pri • predstojništvu policije v Mariboru so napredovali za policijske stražnike I. razreda. Policijska stražnika III. razreda Kotnik Mihael pri upravi policije v Ljubljani in Kovačee Josip pri predstojništvu mestne policije v Mariboru sta napredovala za policijska stražnika II. razreda. • — G. ban dr. Mnrko Natlačen v petek, dne 22. januarja, ne bo mogel sprejemati strank, ker bo službeno odsoten. Na to ojiozarjaino zlasti stranke, ki prihajajo z dežele. — Visoka starost. 88. rojstni selni Jurij Stnolek je šel v Zagrebu čez most, ki pelje čez železniško progo. Po stopnicah pa je padel in se tako udaril na glavo, da je bil takoj mrtev. — Pasji kontumac r Zagrehn. Ker se je v Zagrebu pojavila pasja steklina, je mestno načel-stvo odredilo pasji kontumac za vse mestno področje do 15. aprila. — PRI RAZPOKANI KOŽI ozeblinah, tišajifa in izpuščajih čudovito deluje »OBLAKOVO KA-MILIČNO MAZILO«. — Da bosle stalno zdravi, je potrebno, da redno piiete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si Radenslldne bo v gostilni Majcenovič v Radiniriu ustanovni občni zbor krajevne organizacije Legije koroških borcev za gornjegrajski okraj. Vsi bivši borci in prostovoljci Iz gornje savinjske doline, ki ste se leta 1918—19 udeležili bojev za osvoboditev slovenske Koroške, ste vabljeni, dn polnoštevllno pridete nn ta tova-rtškl zhor. Nn občnem zboru se bodo obravnavala razna vprašanja, ki vsakega izmed vas osebno zadevajo. delegat glavnega odbora Legije j>a vain bo poročal n delu In ciljih organizacije, ki naj bo edina zaščitnlca naših skupnih koristi in voditeljica v borbi za naSe pravice In zahteve. LiubVfana V četrtek, 21. januarja. Gledališče Drama: Četrtek 21. januarja: Dež in vihar. Red B. Petek, 22. januarja ob 15: Kralj z neba. Dijaška predstava. Znižane cene od 5 do 14 Din. Sobota, 23. januarja: Dež in vihar. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Opera: Četrtek, 21. januarja: Ples v maskah. Red Četrtek. Petek, 22. jonuarja: Navihanka. Premiera. Premierski abonma. Sobota, 23. januarja: Vesela vdova. Izven. Znižane cene. Predavanja Verandna dvorana aniona: JDKA ^Savica« : V petek, dne 22. t. m. ob 6 predava prof. Vodnik o »idejnih osnovah drame«. Predavalnica mineraloškega instituta na univerzi: II. predavanje Znanstvenega odbora Priro-doslovnega društva bo v petek, 22. t. m. ob 18. Predaval bo g. univ. prof. dr. A. Košir o uspehih svojih transplantacijskib poskusov. Dostop imajo vsi. Fantovski odsek St. Jakob: Drevi ob 8 predavanje kurata g. Slane o psihologiji poslednje ure. Frančiškanska dvorana: Drevi ob 8 predavanje prof. Šantla o naših narodnih nošah, njih pomenu in uporabi. Prireditve in zabave Velika tilharmonična dvorana: V petek ob 8 zvečer koncert pianista Aleksandra Borovskega. Sestanki Drnštvena soba т Vzajemni zavarovalnici: Drevi ob 8 pevska vaja Prosvetnega društva »Ljubljana« — mesto. Rokodelski oder Rokodelski dom. Komenskega ulica 12: V nedeljo, dne 24. t. m. ob pol 8 zvečer zabavna veseloigra »Utopljenca«. Cerkveni vestnik Škofijski dvorec: Stolna kongregacije gospa ima važen sestanek v petek ob 4 popoldne v kon-gregacijskih prostorih. Kino Kino Kodeljevo igra danes BOJ ZA PRAVICO (Ken Majnard). Cene znižane. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčiž, Sv. Jakoba trg 9; mr. Rainor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Gartue, Moste. 1 Slovo dr. Petra Zenkla. Češkoslovaški socialni reformator dr. Zenkl se je včeraj jioslovil iz Ljubljane. V torek zvečer je še jionovi) svoje predavanje v unionski dvorani, ki je bila ponovno nabito polna. Obisk dr. Zenkla je bil Ljubljančanom dobrodošel ter nas je res seznanil z modernim načinom socialnega dela, zlasti pa z njegovo organizacijo. Dr. Zenkl je v zahvalo za splošno jiozornost snoči priredil recepcijo, ki so se je udeležili odlični predstavniki ljubljanske družbe. — V naše včerajšnje poročilo o sestanku na magistratu, kjer so bila stavljena dr. Zenklu s strani raznih zastopnikov vprašanje glede organijacije socialnega dela, je bila vpletena stilistična nerodnost. Zadnji stavek bi se moral namreč glasiti, da je dr. Zenkl tudi na sestanku razvijal prav iste misli in v istem socialnem duhu, kakor na svojem prvem predavanju v unionski dvorani. 1 »Ob 20 letnici ruske revolucije« je naslov predavanju, katerega bo imel na XV. prosvetnem večeru v petek, 22. t. m., ob 8 uri v verandni dvorani hotela Uniona glavni urednik »Slovenca« g. dr. Ivan Ahčin. To 20 letnico hoče ruski boljševizem izrabiti za svojo propagando in organizira po Kvroj)! javne manifestacije. Dolžnost naša je, da se ob tej žalostni obletnici spomnimo nesrečne Rusijo in onih mučenikov, ki gredo v milijone, ki jih je ruski boljševizem usmrtil. Predavanje bodo spremljale tudi skioptične slike. Predprodaja vstopnic v »Prosvetni zvezi«, Miklošičeva cesta 7. Sedeži po 3 din, stojišča 2 din, za dijake 1 din. 1 Vsem gg. prakso IzvrSujočim zdravnikom ▼ LJubljani) Mestni fizikat je v letu 1936 poslal zdravnikom v Ljubljani tiskovine s prošnjo, naj do 1. 1937 prijavijo vse primere rakov, ki so jih zdravili v letu 1936. Ker se večina gg. zdravnikov temu pozivu ni odzvala, se ponovno vabijo, da to takoj store, a najkasneje do 30. t. m. Mestni fizikat obenem opozarja, da je po zakonu o nalezljivih boleznih treba prijavljati tudi vsa obolenja za in-fluenco in ošpicami. Obvezno je tudi prijavljenje veneričnih obolenj. GG. zdravniki se opozarjajo na zakonite dolžnosti in na kazenske posledice, ki bi jih imeli z neprijavljanjem teh obolenj, 1 Poledica. Predsinočnjim je po drobnem snegu okoli sedmih zvečer naenkrat pričelo deževati. Deževnica je na tleh naglo zmrznila in se spremenila z napol odtajanim snegom v trdno ledeno skorjo, na kateri so ljudje padali. Na ledenih tleh so se mogli prav za jirav premikati samo tisti, ki so imeli dobro okovane gojzerice. Reveži so pa bili ljudje v galoSnh ali pa samo v čevljih z lahkimi podjilnti. Poledica je sicer kmalu popustila, ker je že ponoči zapihal južni veter ter je dež spremenil ledeno skorjo v brozgo. Vendar so na osojnih krajih bile tudi danes zaledenele mlake, na katerih je bilo nevarno za pešce. 1 Lovci! Drevi družabni večer s predavanjem pri Sten! ču ob 20. (1023) ! Dve žrtvi poledice. Včerajšnja poledica je kljub previdnosti ljudi zahtevala dve žrtvi. Včeraj zjutraj je nn Poljanski cesti padla prekupčevalka z jajci Marija Podborškova z Vidovdanske ceste 2. Zlomila si je levo roko v zapestju. — V Domžalah Je nn ledenih tleb padel s kolesa 49-letnf ključavničarski mojster g. Franc Končan. Zlomil si Je desno nogo v stegnu. 1 Nesreča otroka. Na Viču 173 |e pHdel na stopnicah 3-letni Janez Novak, sin mizarja. Dobil je hude jioškodbe nn elavi. 1 Namočena polenovka Fr. Kham. Mik'nšičeva cesta 8. Naše diiačfvo TlnnoK zvečerl iliie 21. inmiarja ob 8 ne vrSi v lioli dvorani Unions trat.le predavanje iz. ciklusu pre davanj 7,11 rje, Snvlce in Danice*. Predaval bn Itosp. prof. .Inkoh ftnlar: 'Prlprnvn in тгкпЈа mlade inteligence ш prosvetno delo mod uurodnm«. Poizvedovanja Dne 13. januarja Je zgubila mala poeestnica večjo vsoto denarja — trud celega leta, na Dolenjski cesti od Rostoharja do mitnico. Pošten najditelj se naproša, da ga odda proti primerni nagradi na župni urad Velike Lašče, Dolenjsko. Oseba, ki jo včeraj zjutraj, 20. januarja, v cerkvi Srca Jezusovega pomotoma vzela dainski dežnik, se prosi, da istega vrne ter ga oosojilo i 87—89, 7% Blerovo posojilo 77—79, 7% posojilo i DHB 91.50—92.50, Trboveljska '210 den. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko po-, sojilo 86.25 den., agrarji 51.50-52.50 (52), vojna I škoda promptna 878—380, 2. 8. 878—279, begluške otu. h nfrii. pu s. si 1611 «4 u. xii 1чж obveznice 71—71.25, dalin. agrarji 68 den.. Blerovo [«»solilo 87.45 den,, 7% Blerovo posojilo 77.25 do 77.50 (77), 7% jiosojilo DHB 92 den., 7% stat», posojilo 85 den. Delnice: Priv agrarna banka 198 do 195, Trboveljska 210—260, Nai Juin. 30 ht., Gutmann 40 bi., Našice 410 den., Osj. livarna 185 do 190, Osj. sladk. tov. 158—161(160), Vel. Bečke-rek 680 den., Dubrovačka 280 den.. Jadr. plov. 370 den., Oceania 250 den. Bclgrud. Državni papirji: 7% investicijsko po sojilo 85.50-86, agrarji 51 den. (51), vojna škoda promptna 379.75- 380.50 (380), 2. 2iS0 bi. (379.50), 3. 380 bi., begluške obveznice 70 75—71.25 (71), 8% Blerovo posojilo 8/—88, 7% Blerovo posojilo 77.50 -78 (77.50), 7% posojilo DHB 92.25 den., 7% stal), posojilo 85- 85.50. Delnice: Nar. banka 7.150—7.450, Priv. agrarna banka 19350- 19l.5<). Dunaj, 20. januarja. Na današnjem borznem sestanku se je poznalo, da je špekulacija pristopila k realizaciji tečajnih dobičkov in so tečaji večji del nazadoval. V začetku je bilo zabeležiti še kolikor toliko malo izpremenjene tečaje, ki so pa kasneje večinoma popustili. Beležili to: Donav-sko-savsko-jadranske obveznice 76.25, avstrijske stavbne srečke iz leta 1926 18.85. — Delnice: Narodna banka 174, Donavsko-avstrijsko-jadransk« 18.15, Steg 30.05, Siemens-Schuckert 162 Stewea< 31.25, Magnesit 94.50. Trboveljska 30.25, Alpine 46.10. Rima Murany 101, Steyr-Daimler-Puch 235 Leykam 56.25, Seinperil 59. Žitni trg Ljubljana. Pšenica ban. 79 kg 2% m bač. 78 kg 2% 166--I6S. bos. TI kg 4% 108 170. prekmurska 77 kg 2% 183-185. rž 72 kg 2% gornje br 1321 do 132. oves slav. 107—112. ajda par. Ljubljana 125- 130, koruza umetno eušena promptna 84- 85, umetno sušena ja z-anuar in februar 86—87, času primerno suha s kval gar. 72—73, času primerno suha s kval. gar. za januar 75 - 76. prekomerno suh činkvantin 113—114. moka ničla bč. in ban. 265-270, št. 2 bč. 245 -250. št. 5 Iv. '225 230, otrobi psenični debeli 103 105. drobni 83 86. Živina Ljubljanski živinski sejem 20. januarja. Zaradi neugodnega vremena je bil dogon majhen, pa tudi kupčija slaba. Prignanih je bilo (v oklepajih število |>rodanih glav): 35 (IS) volov, 31 (10) krav, 15 (12) telet, 7 (4) klavnih prašičev. 30 (13) prašičkov za rejo in 53 (16) konj. Od slednjih jih je bilo prodanih na Dunaj v klavne svrhe 12. Cene so ostale neizpremenjene kot na prejšnjem sejmu kot sledi: voli 1. 4.75—5.25, il. 4—4.50, III. 3.50— 3.75, krave debele 3—4.50, klobasarice 2—3, teleta 6—7, prašiči 5.50—7 din za kg žive teže, konji 400—3.500, prašički za rejo 100—200 din komad- Jugoslovanska knjigarna v LJubljani Nove knjige: Jese in Maria, roman spirala Ilandel-Mazzetti, poslovenil dr. Ivan Pregelj (le poslovna knjižnica) vezana din 68: Cankar Iran zbrani spisi XX. knjiga (Podobe iz sanj, Roman tične duše, Črtice 18117 1918, Politični, satirični in polemični spisi) din 56, polplatno din 66, platno din 72. pol usnje din 90; Odar, Okrožnica Le ona XIII. o krščanski državi Naša pol XI. zvezek, din 12; VVinkler, Cesta čet Resje, povest din 15; Kuntara, Angorski kunec, navodila za rejo tega kunca din 6; Božične legende din l: Da hodu vsi •■no din 1: Astrološki koledar 1937 din 10: Finžgar. Nova zapoved, igra v 2 dejanjih (lin 16; Deržaj, tiruli, knjiga o planinstvu s lezorezi. vez. din 18; Češnik, Naši nariidnoobrainlini problemi din 5; Pernišek, Zakaj nismo krščanski socialisti din 4; Gosar, Za novi družabni red 5. snopič din 88; Pomen pomožnega šolstva in njegov razvoj v Jugoslaviji (ob 25-letnici pomožne šole v Ljubljani) din 10; Si vic-Znidaršič, lovski zakon s pravilniki, naredbami in uredbami, polplatno din 6-1, platno din 76; Karl Мау, ISoboljar II. snopič din 13: Korže, Micki je treba mota. narodna veseloigra din 25; Peterlin-Petruška, Alinsvcrjeva kronika I. K matuški Rusiji vez. din 50; Tuberkuloza, preda vanjn na tečaju zdravnikov OUZD 1936. Vse te knjige ima na zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljeni. Kulturni obzornik Ivo Lendič, hrvatski pesnik katolik Lirika je poleg dramatike že nekaj časa najbolj živa veja hrvatske književnosti, če merimo količino zbirk. V tem pogledu je tudi pesem katoliških ljudi dala precejšen poudarek, saj so v kratkem času zvrstili s svojo besedo Avgust D j a r -m a t v (Lirika), Ante Jakšič (V dolini pozab-ljenja) ter Aleksa Kokič (Klasi pojejo). Sredi teh prizadevanj in svetlih utrinkov pa se je Ivo Lendič izpovedal kot pesnik božje volje, ki poje iz narekovanja lastnega življenja, brez miselne nasilnosti, spontano ter nas tako nezavedne priklene nase in prevzame. Prva zbirka »Lirike« ie izšla pred 6 leti v letošnji jeseni pa nam je dal An gel use (Zagreb, 1936 Posebna izdaja založbe Marulič.) Na teh sto straneh imamo v oblikovano skladnost združeno neposrednost, iskrenost doživetja in tiepoiskanoet izraza, ki je za svojimi znamenji znala zadržati prostore občutja in tiste pesniške odprtosti, po kaleri nam preostane zamaknilev nad seboj, nad ljudmi, nad svetom. Lendič polaga v svoje stihe godbo, včasih zadrži v njih živo podobo prirode in svojega srca v nji, včasih so mu presunljiv Slavospev trpljenju in veri v Krista. Tistemu, ki gre z naglimi očmi skoz njegove strani, bo najprej zaostal okus po neki žalosti, ki izhaja iz osebne usode pesnikove. Ta usoda nam za ljudi njegove vrste prav za prav ni več luia in neznana, kar neka romantika se zgla-si v mestni sobi ugodja, kadar kdo pove: pesnik in tuberkuloza. Toda občutljivejši pogled kmalu spozna da je osnovni zvok teh pesmi ljubezen, ki sc hoče do kruja razdati in ničesar sprejemati, ki se z velikim krščanskim upanjem nagiba tudi čez samomorilca. Med Lindičerf! !n svetom ni v bistvu nobenega spora in nasprotja, ker ga naš pesnik sprejema in mu prihaja nasproti nerazbit in pri- marno ubran kakor njegov veliki čaSčenec Frančišek Asiški. Lendič se je pred par meeeci vrnil v Zagreb iz Kraljeviče, kjer je dolgo časa prebil v eanato riju. V takšnem položaju ima človek zadosti prilike, da do dobra spozna trpljenje in pregleda svet ekoz okno svoje bližine. V brezdelju in večernih temperaturah se polagoma zariše v možgane sleherna črta. ki neopazna leži na stenah in stropu sobe, vsaka najmanjša sprememba je novo odkritje čisto za sebe, tu je kakor v zaporih silno razvit čut za nianse — in Lendičeve pesmi kažejo to šolo življenja. Za prvim vtisom neke enoličnosti kmalu odkrijemo pri njem tiste drobne razlike, toliko ločene med seboj, da vstane pred nami nova podoba, nov akord, nova pesem. Toda ta pesem, čeprav z žalostjo zaslonjena, je moška pesem. Marsikomu zmehčajo hrbtenico in pogasijo sijaj v očeh muke bolniškega ležišča, ker Lendič ugotavlja: tu se, mati. bolezen ne šteje po dnevih in lednih — temveč po letih. — In mi se zavedamo tega — zavedamo se, da vse, kar pričakujemo — pričakujemo od mira — od časa — in od Boga. (Pismo materi za ' veliko noč.l Ali Lendiču infekcija ni prišla do živega, ostal je borben, kakor je bil tedaj, ko je med voditelji stal na barikadah mladega hrvatskega nacionalizma. »Zmage ni brez boja.« Ves temelj in razlog odpornosti le/i pri njem v veliki veri. ki nas preseneča radi svoje sile. ko smo vajeni, da nam na pragu lastnih hiš poseda brezbrižna, zagrenjena ali mržnje polna skepsa. Lendič sc iz največjih bolečin prebije do miru z molitvijo: molim za svoje drugovc boleene radnike — molim za vse jednike — molim za svakoga oeim za sebe, jer meni je dobro; - meni više ništa ne treba na svijetu ovoni: — la živim majko, s Kristom pod istim krovom (ista). Bolezenske noči brez spanja kličejo spomine Tako se Lendič povrača na polotok 1'cljcšac, k domu v lanjini. ki ga je dvanajstleten zapustil pred lftimi zimami. Siromašen dalmatinski kraj hrnni nekaj svojih ljudi, drugi morajo po svetu. Tam so I ribiči in galebi, morje m oljke. lendič je prisluhni) utripanju svoje krajine in ujel življenjski ton ljudi v eno najlepših pesmi, ki nosijo celotno podobo | njegove domačije, v Pelješko vino. Ob tistih gričih | z vinogradi in kapelami, s soncem in večernimi barvam se je izvil prisrčen vzklik življenjske radosti, v celoti takšen, kakor je v zadnjin besedah: Pošla si rumena — simcem obasjana — sa dva oka plava. A ja ostah s čežnjom, — djevojko. što : nosiš, — groždja i smokava (Krtolič groždja). ' Tako je šel skoz svoje kraje in ljudi, obiskal otro- I ke in matere, postal pri težakih, ki meljejo oljke. ; ter seje zbal za njih vero v hudih stiskah našega časa. Pesmi polotoka zaključuje molitev k Bogu: Kad nastupe črni dani, tad suncem im vjeni ogrni, da u njezinom sjaju ne klonu. dok vjetrovi huje, da mogu kasnije, kad prodju časovi črni, |wx!ignut' k Tebi glave ko usjevi iz» oltije. • Tudi beda ni sla mimo Lendiča. Tako prvenstveno pesnik sprave zastane ponekod nad neurejenim ter nas obvesti o revščini, kakor io je srečal med svojimi ljudmi in med tovariši v bolezni. Ena njegovih misli je zadela na najbolj aktualen problem vse protijelične boibe, ki leži v tem, da se bolni sicer zdravijo tudi delj časa, če imajo srečo — toda potem se spet vračajo v nekdanje žalostne ali še poslabšane razmere. Takšne so najbolj vidne poteze v obrazu Lendiča. ki je absolviral filozofijo v Zagrebu in zdaj urejuje podlistek v »Hrvatski straži«. Lepota njegove pesmi je seveda povezana s posebnostmi hrvatskega jezika, ki se pri nas ne dajo na enak način ponoviti. Lahko naštejemo nekaj pesmi: Pe-Iješko vino, Pomladni vetri v mestu, Žalost bolnega pesnika, Tovariš v somraku vprašuje, zakaj sem žalosten. Bolnikova molitev v noči, ko ga je zelo bolelo. Molitev vstalemu Rešeniku. Lendič spremlja deloma tudi slovensko književnost, kjer mu je, kakor pravi, najbolj drag France Vodnik radi temperamenta in zanosa. ; katerim gre za svojo stvarjo. Kadar ps lista j» aaših revijah, se ne more ubranili misli, da Slovenci trpimo na suhi resnosti. —c. Peter Petrovič - Pecija Pisec pripovedk, humoresk in komedij, pisa telj Pecija, slavi v Zagrebu 60-letnico življenja in 35-letnico književnega dela. Rodil se je v 0toMrak< in »Gozd< so ie pred leti z velikim uspehom igrali v Ljubljani, oziroma po ostalih naših krajih. —e. * Časopisna knjižnica praškega urednika A. L a u r i n a. Pod vodstvom dr. Laurina, urednika »Prager Presse«, se razvija po vsej priliki edinstvena biblioteka kjer so zbrani vsi dokumenti poročevalske službe. Pred kratkim je avtor izpolnil 6. katalog k tvoji biblioteki v Pragi, ki mu je napital uvod Oskar Butter. Laurin zbira tisk vsake vrste in obsega, ker namerava na temelju te literature ln lastnega izkustva napisati češko knjigo o poročevalski službi. Zbrani dokumenti bodo odličen vir za časnikarske zadeve. Sedanji šesti katalog vsebuje pregled nad onimi oddelki Laurinske knjižnice, ki obsegajo spomine in avtobiografije časnikarjev in založnikov. Med njimi je mnogo redkih znamenitosti. Na začetku kataloga so navedena pismena, telegrafska in brezžična poročila a signaturami knjižničnega reda, zatem vsa fotografska snov, v tretjem odseku socialna, stanovska ;c organizacijska časnikarska pojasnila, a v četrtem tisto, kar je v zvezi s shodi ln zborovanji časnikarjev in izdajateljev ter Izdaje periodičnega tiska. —c Zaloigra ÎO letnega Karla Matsona To le letalo je letelo iz Anglije v Avstralijo ter je neslo seboj poleg potnikov ie eno tono pošte. Tako so Angleži začeli veliki zračni promet čez več kakor pol sveta. Ometa in njene skrivnosti Za božič so jo kupovali kot nekakšen znak sreče; ta pomen pa je tudi priromal iz severa, od Nemcev k nam (kakor božična smrečica). Omela >a je razen 6voje »sreče« znamenita tudi drugače, :er ima čudovito, ugank polno življenje. Dasi po- E meni srečo, leži na njej vendarle prokletstvo: ne more zasaditi svojih korenin v zemljo, ne more rasti iz nje, čeprav imajo vse rastline dosti pro- gostitelja. Skoraj za njene sočnato zelene grmiče, ki so polni lepo blestečih se, belih jagod. Ko se pa začno drevesa obletavati, zagledamo v njih krošnjah omelo. Koliko je teh grmičev vrh drevja! Na nekem topolu je čepelo po trideset in šestdeset majhnega omelja; največji izmed njih бо merili po 4 metre v premeru! Ni čudno, da je ta rastlina s svojim skrivnostnim bivanjem in nehanjem že davne narode zanimala, ki so jo obdali kar z vrsto raznih bajk in legend! O tej rastlini je nastalo toliko knjig in spisov, da bi napolnili z njimi veliko knjižnico. A še zmeraj nam omela zastavlja uganke in celo v veliki, 800 6trani obsegajoči knjigi prof. Tu-beufa, ki razpravlja samo v omeli, je še polno vprašanj nerazrešenih. Za lajika je omela rastlina, ki živi kot zajedal-ka na različnih drevesih. Vendar stvar ni tako preprosta. Predvsem ne raste pri nas samo ena vrsta omele, marveč jih imamo najmanj troje. Ena izmed njih, borova omela, se naseli samo na boru, malokdaj na smreki. Druga, jelkina omela, biva eamo na jelki in omela, ki je je največ, je omela listnatih dreves in ta živi samo na listnatem drevju. A ne na vsakem! So drevesa, ki jih omela jako ljubi in so druga, čeprav listnata, ki jih sploh ne mara. Vsakdo more dognati, da živi omela prav rada na topolih in jablanah; manj jo dobiš na brezah, lipah, javorih, rohinij; redkokdaj živi na hruškah, bukvah, hrastih in pravih kostanjih. To čudno vedenje omele je povzročilo najrazličnejša mnenja o njej. Nekateri pravijo, da se ravna omela po obliki lubja (če je gladko ali raskavo) ali po obliki lesa (glede na trdoto). kar olajša ali otežkoči prodiranja omelinih korenin v dTevo. Drugi pravijo, da se ravna po tem. kako more vsrkavati vodo iz drevesa, saj glede na vodo in anorganične soli zavisi popolnoma od svojega hranitelja. Nekateri trdijo, da je merodajna zanjo sestavina apna v njej. Vendar vse ni odločilnega pomena za omelo. Važne so zanjo medsebojne reakcije med omelo in njenim drevesom. Pravijo, da semena omele nekako strupeno vplivajo na vejo drevesa; proti temu strupu se pa drevo manj ali več upira, kakor se |e že navadilo nanjo. Največji vpliv ima ta strup na kultivirane vrste hruške, ko veja, kjer se vgnezdi omela, tudi odmrje K«*r taka veja odpade, se drevo Da je pa omela tako redkokdaj na hrastu m pravem kostanju, je pa spet drugačen vzrok. Te dve vrsti drevja napade neka druga zajedalka, kar spominja na zdravniško izjavo, da ta in ona bolezen druga drugo izpodjedata, oziroma, se ena bolezen v telesu ne more sprijazniti z drugo. Ker ima omela zeleno listje, more iz vode in ogljikovega dvokisa proizvajati organske snovi. Glede na to ji tudi pravijo, da ni popolna zajedalka, ker vsebuje tudi svoje hranivo. Ni pa še popolnoma dognano, ali ne jemlje drevesu vsaj sladkornih snovi, čeprav je tudi mogoče, da ona daje te snovi svojemu drevesu. Poljedelec in gozdar — oba jo postrani gledata. Brez dvoma je res. da je za sadno drevje jako škodljiva. Prav tako pa jelkina omela škoduje lesu, ki je radi omelinih koreninic vse prevrtano. Toda listje omele je izvrstna hrana za jelene, erne, zajce in tudi za govedo, koze, prašiče, ovce. Ponekod pa omelo prav gojijo, kakor na Bretonskem, odkar jo vsako leto, o božiču, izvozijo do 400.000 kg v Anglijo, kjer jo za božič toliko po-rabijo, da je nimajo dovolj v domačih gozdovih. Omela je tudi za zdravilo zoper krvni pritisk, tudi raka in božjast zdravijo z njo. V mnogih deželah ji pripisujejo skrivno moč zoper zle duhove, nezgode in na Švedskem jo imajo ekoraj povsod na podstrešju, kot skrivno moč v krajih od 700 do 750 metrov nadmorske višine; v Evropi jo dobimo še ob Malarskem jezeru na Svedekem. Blatno jezero zamrznilo Kakor poročajo iz Budimpešte, je Blatno jezero, drugo največje jezero v Evropi, popolnoma zamrznilo. Led na tem velikem jezeru je tako debel, da sedaj lahko na njem razvijajo vsake vrste športe. Tudi ledena skorja reke Tise je ponekod do 12 cm debela. zaeno iznebi svojega zajedalca. ZA BOLNIKE S SLADKORNO BOLEZNIJO. Smetanova omaka Smetanova omaka je primerna za k telečji pečenki, zrezku, volovskemu fileju itd. Ko je pečenka spečena, jo vzameš tz ponve, odliješ mast, daš v jxrnev 1—2 žlici moke, da nalahno zarument in dodaš četrt litra kisle smetane; to naj se pol ure počasi kuha. Potem precediš skozi krjxi in dodaâ malo presnega masla ali pa limonovega soka. Telečja pečenka Pečenko oeoliš, dodaš presno maslo tn na tenko razrezan korenček. Daš v vročo pečico, vedno oblivaš z raztopljenim presnim maslom in pečeš 40 do 45 minut. (Omako zraven narediš kakor zgoraj I) Naivečii daljnogled na svetu bo imeia kalifornijska zvezdama. Leča daljnogleda ie 5 metrov široka ter 20 ton težka. Okvir te leče vidimo na sliki. Vanj so ili vsi tile delavci. Pristanišča za vodna letala, katera posredujejo promet med posameznimi deli New Yorka. ti španskih škofov mučenih ov Pred dnevi je prišel v Pariz španski duhovnik, ki je ubežal, ter dopisniku angleškega časopisa *The Univense« dal podatke o umorjenih škofih in duhovnikih. Povedal je, da 60 rdeči taragonskega pomožnega škofa msgr Emanuela Borasa Ferre na javnem trgu pri živem telesu sežgali. Tako je število mtičencev med španskimi školi narastla na U. »Slišal sem, da se jezditi učiš. Kako je pa prva ura minila?« »Na pesku.« Zemljo merijo V šoli smo se učili, da je en meter štirideset-milijonski del ravnikove dolžine. Ta mera je v svojem originalu spravljena v Parizu ter je narejena iz platine in iridija. Vendar pa znanstveni svet še davno ni pomirjen, ali je ta mera res natanko izračunana ter zaradi tega pravilna in natančna. Znanstveniki sedaj nestrpno čakajo, da bodo objavljeni podatki velikih menenj, katera so opravili francoski znanstveniki v Ekvadorju v letih 1901 do 1906 Na pobudo mednarodnega kongresa za geodezijo v Stuttgartu so namreč Francozi organizirali tisto ekspedicijo v Ekvador ter so merili. Kdor si more misliti, kako natančno je treba meriti, ta se ne bo čudil, da so morali toliko časa meriti in da so morali še dalj časa svoje merjenje pozneje študirati, da ga bodo sedaj lahko objavili. Pravijo, da je bilo najtežje meriti ravno črto, po ozemlju v dolžini 10.000 kilometrov. Kar dvakrat so morali to progo premeriti. Da so veako-krat natančno merili, dokazuje dejstvo, da je med obema merjenjema bilo le 7 milimetrov razlike. Sicer pa merjenje zemlje v Ekvadorju ni bilo prvo v zgodovini. Saj so ravno lani v Ekvadorju obhajali 200 letnico, odkar so tamkaj tudi francoski učenjaki merili zemljo ter so tedaj skušali le ugotoviti, ali je imel Newton prav, ko je trdil, da je naša zemlja sploščena. Da bi rešila to vprašanje, je pariška akademija znanosti organizirala dve znanstveni ekepediciji. Ena je odšla v Ekvador, kateri je takrat še bil pod peruaneko oblastjo. Druga pa je odšla v Laplandijo. Ko so pozneje primerjali izsledke merjenja obeh eksfiedicij, so dognali, da je zemlja res sploščena. Tako so torej že pred 200 leti merili stopnje zemeljske širine. To je bil tudi prvi zametek naše eedanje dolžinske mere, metra. Vendar moramo vedeti, da tudi tista merjenja niso bila prva. Ze leta 270—195 pred Kristusovim rojstvom je Erasoeten v Egiptu prvi meril zemeljske stojmje ter je to okoli leta 827 po Kristusu to ponovil Arabec, in sicer kalif Al Mamum. Teh starodavnih merjenj do novejše dobe nobeno merjenje ni prekoeilo Ti kratki zgodovinski podatki iz zgodovipe znanosti, ki imajo svojo veliko važnost tudi za vsakdanje življenje, so dragoceni tudi za naše na-ziranje, da se bomo enkrat za vselej odvadili misliti, da mi le nekaj vemo, da pa stari naši predniki niso nič vedeli. Res je, da mi vemo marsikaj več, kakor pa so vedeli prejšnji rodovi. Toda zavedati se moramo, da vemo mi več samo toliko, kolikor so nam prejšnji rodovi več odkrili. Ko bi naši prednamci ne bili de1ali2 bi bili mi kdo ve kako na nizki kulturni stopnji. Ko bi n. pr. naši prednamci ne bili ukrotili živali za domačo porabo, kjer bi morda bila danes naša toli hvalisana kultura! Podrobnosti, haho so ameriški roparji ugrabili in umorili tO letnega dečka Vlomilec, ki je imel srečo Kakor poročajo njujorški časnikarji, so Združene ameriške države spet v takem razburjenju kakor eo bile tedaj, ko so ukradli Lindberghovega otroka Dne 27. decembra 1. L so ukradli 10 letnega Charlesa Matsona; policija ga je povsod brezuspešno iskala. Zdaj so ga našli — mrtvega. — Strahotni primer je kaj sličen Lindberghovemu primeru. Ko se je bilo to zgodilo, so izdali take hude odredbe zoper krajo otrok, da se vse leto ni ničesar takega pripetilo. Zadnja žrtev zločincev je bil mali George Weyerhaeuser, sin bogatega tvorničarja. Za odkupnino 200.000 dolarjev pa 6o dobili starši otroka nazaj. Žalostno je »o, da je bil seda| umorjeni Charles Matson prijatelj in součenec Georgea Weyerhaeuserja. Matsonov oče je imovit zdravnik. Stanuje v Tacomi, pristaniškem mestu države Washington. Dne 27. decembra se je desetletni Charles igral s svojim šestnajstletnim bratom Robertom in petnajstletnim Murielom. Tedaj je nenadoma vstopil v sobo slabo oblečen moški in je začel vpričo pre-ašenih otrok s samokresom mahati krog sebe. ajprej je zahteval denarja. Potem je zgrabil Charlesa, rekoč: »Tu je pa nekaj, kar je še boljše ko denar.« — Pri tem je spustil list papirja na tla, kjer je bilo zapisano, da zahteva 28.000 dolarjev odkupnine. Nato jc z dečkom izginil. Policija je zaslišala Roberta in Muriela. Povedala sta še, da je bil videti zločinec pijan, ozi-doma omamljen. Nato je začela policija z vso vnemo iskati nekega godbenika iz Tacome, ki se je njegov opis ujemal z opisom obeh bratov o zločincu in ki je bil Matsonovim sovražen. Policija je bila prepričana, da tega zločina ni zagrešil navaden* pustolovec. Začeli so se bati, da bo zločinec otroka umoril. Zatorej so vodili preiskovanja jako oprezno. Ko fanta že teden dni ni bilo odnikoder, eo vzeli to strašno zadevo v roke detektivi (G-meni), ki se jim pa tudi ni nič mudilo, tako da 60 izgubili vsakršno upanje, da bi dobili zločinca. Dr. Matson je bil pripravljen dati 28.000 dolarjev, le bal ee je, da ga bodo pri tem drugi ban-ditt osleparili. Zato je zahteval garancijo, da ima res opravka s pravim zločincem. Večkrat je dejal, da ne bo dal denarja prej, preden ne bo prepričan, da njegov sin še živi. Njegovi prijatelji in sorodniki so začeli f>osredovati (prav kakor pri Lind-berghu), dr. Matson je dal v časopise objave, da naj mu zločinec 6f>oroči, kam in kdaj naj pošlje odkupnino, — a vse je bilo zaman. Charlesova mati je — ko prej Lindberghova žena — dobila do- V Budimpešti imajo nepoboljšljivega vlomilca, ki se piše Štefan Berta. Ta možak je te dni enkrat zlezel na podstrešje neke hiše, da bi tamkaj kradel. Smola pa je hotela, da je prav takrat prišel pod streho hišnik tiste hiše, ki je vlomilca zagledal ter ga hotel prijeti. Toda vlomilec se je tako ustrašil, da je meni nič tebi nič planil skozi podstrešno okno ter strmoglavil tri nadstropja globoko na tla. Toda vlomilec je imel več sreče kakor pameti. Res da se je malo pretresel, toda kmalu si je opomogel ter hotel pobegniti. K sreči pa je med tem že prihitel hišnik izpod strehe, nakar so vlomilca, ki je že bežal, prijeli ter ga oddali policiji. »Svojega sina sem mislil dati k nekemu brivcu v šolo,« je rekel Škot. »Da bi se izučil za brivca?« »O, ne! Da bi imel vsaj enkrat ostrižene lase!« voljenje, da je smela sporočiti po radiu, da naj zločinec pazi na fanta in naj ga ima na gorkem, ker je fant bolan. Ko je bilo vse to zaman, se je policija bolj jxxlvizala. Godbenika ni mogla najti in tudi ne nekega inozemea z imenom Tim. Sicer so prijeli nekega pomorščaka iz San Francisca, a ker mu niso mogli ničesar dokazati, so ga izpustili. Matsonovi, ki so nekaj časa še upali, da bodo dobili svojega sina živega nazaj, so bili od dne do dne bolj obupani, čeprav so prejšnji teden izplačali odkujv nino 28.000 dolarjev. Pred nekaj dnevi pa so jim sporočili, da so našli mrtvo, golo truplo njih sina, blizu ceste v bližini Washington a. Neki devetnajstletni fant je bil našel truplo. Sledovi avta so vodili do njega. Truplo je ležalo na snegu in je bilo strašno poškodovano. Glava mu je bila vsa v ranah, zobje izbiti, telo polno f>odplutb. Tako je bilo izmaličeno, da ga policija ni spoznala in ga je spoznal šele oče z dvema sorodnikoma. Pravijo, da deček ni bil ondi umorjen, kjer eo našli njegovo truplo, ker ni bilo ondi nobenih krvavih sledi. Vee kaže na to, da je zločin izvršil kak norec. Zdaj išče vsa Amerika strahotnega zločinca in vsa Amerika se zgraža radi groznega umora. Novi predsednik republike Nikaragua general So-moza, ki je bil pred kratkim izvoljen. Uslretjen in rešen Iz Bellenga v Italiji poročajo, da se je čudovito rešil svetovnoslavni kemik, jezuitski pater Vittoria, o katerem eo časopisi že pisali, da je bil umorjen. Njegova zgodba pa je taka, da se splača o tem poročaii. Pater Vittoria je bil z dvema drugima duhovnikoma ujet ter takoj obsojen na smrt. Vse tri duhovne so odpeljali za zid ter jih tam brez posebnih priprav postrelili. Dva duhovnika sta bila res pri priči mrtva. Pater Vittoria pa je bil 6icer hudo zadet, vendar ni bil še mrtev. Ker ni izgubil zavesti, se je delal mrtvega. Ker pa so morilci imeli to navado, da ustreljenih niso takoj pokopali, ampak so jih dalj časa, včasih tudi po več dni pustili tam ležati ee je pater Vittoria zvečer, dasi hudo ranjen, zmuznil z morišča ter srečno ušel nadaljnjemu preganjanju. Tako je srečno prišel nazadnje tudi v inozemstvo ter sedaj živi v italijanskem mestu Bellengo. »■Pomisli, ljuba moja Pepca, prav sedajle me je moj mož povabil, da se lahko z njim odpeljem v Dalmacijo!« Gledališče in koncerti Koncert violončelista Popova Violončelist Slavko Popov je Se naš dobri rna-nec, saj so Je v zadnjih letih že ponovno pojavljal na naših koncertnih odrih. Tako Je tudi te dni priredil solistični večer v mali dvorani Filharmo-uične družbe, in sicer v okviru ljubljanske Glasbene matice. Spored skladb, ki jih je izvajal, je imel isto fiziognomijo, kot vsi sporedi virtuozov, ki skušajo v prvem delu še poslužiti visoki umetnosti, v drugem pa poslužijo bolj svojim lastnim izvajalskim odlikam in njim primerno — da jim razumljivo pridobijo pri občinstvu priznanje — izberejo v pravi smeri učinkovita dela. Prvi del danega sporeda je bil nekako po tem načelu izpolnjen z Beethovnovo sonato A-dur za violončelo in klavir ter s Saint-Saensovim koncertom A-mol za violončelo in orkester, odnosno v priredbi za klavir. V drugem delu pa so se vrstile skladbe, ki streme po učinkovitosti deloma s sladkobno čustvenostjo, deloma z zahtevo po visoki tehnični popolnosti, in so bili ti različni glasbeni utrinki last prav različnih skladateljev, kot so se vrstili: Bruch r sa-njavo obdelano hebrejsko melodijo, Schumann z razvpito poznano >Tr8umereic, Moskovski s Kitaro, ki učinkuje iz podobnostnega doživetja, Rah-maninov s čustveno opojeno Klegijo, Faure z ritmično zibajočo se Havanero ter nepogrešljivi Poper s tehnično igračko, ki ima naziv Pesem. Ob umetnikovem izvajanju je prav jasno Izstopila poglavitna vrednota, ki ima svoj značaj v pojmu: virtuoznost. Vse to podajanje je namreč prav bahaško slonelo na tehnični izglajenosti, ki so ji res težke in zavite tonske tvorbe igrača, ki jih povzema z nekakim prikritim prešernim posmehom, češ. kje mi je tekmec? Pa je tudi res nekam redkost taka rutina še zlasti na violončelu, ki je prav s tehnične strani jako nevaren in zahrbten inštrumet, sjiosoben svojega mojstra spotakniti celo tam, kjer se zdi samemu sebi najbolj Mestni in občinski uslužbenci za nov zahon Zveza organizacij mestnih in občinskih uslužbencev kraljevine Jugoslavije nam je poslala komunike o seji predsedniStva. ki je bila dne 17. januarja 1937 v Zagrebu. Navedbe tega komunikeja <ч> splošno važne. Komunike predvsem ugotavlja, da je zakon o mestnih občinah bil izdan pod bivšim režimom. Danes ga obče smatramo za reakcionarnega ter »o v njem predpisi, s katerimi so mestni uslužbenci težko prizadeti. Znkon obsega dalje reakcionarne predpise glede novih službenih statutov, s katerimi je bilo okrnjeno načelo samouprave mest. Sedanja vlada spoznava potrebo, da se revidirajo reakcionarni predpisi zakona o mestnih občinah 1er je že napovedala skorajšnjo revizijo. Zveza mestnih uslužbencev zahteva zato; da se ukinejo one določbe, s katerimi so mestni uslužbenci oškodovani. Ker smo tik pred mestnimi volitvami, zato sedaj še ni potrebe, da bi v nekaj mesecih izdali nove odredbe sedanji občinski sveti. Pač pa naj sedanji občinski sveti nekaterih mest izdelajo in uveljavijo nove službene statute za podrejena jim IKKlrbčja. Finančni zakon »a leto 1936-1937 pmo-^očal; uveljavljenje novih statutov v onih mestih, kjer jih do sedaj sploh niso imeli, kakor na pr. v vardarski banovini. Po drugih banovinah pa zaenkrat še ni nujne potrebe. Ako bi bili novi statuti in pragmatike prehitro objavljene, bi po drugih banovinah, razen v vardarski, utegnilo to povzročiti občinskim uslužbencem veliko škodo. Vsekakor zveza organizacij mestnih uslužbencev je zaradi tega sklenila, da v kratkem skliče glavno zborovanje v Belgradu, kjer bo Zveza razpravljala o potrebnih korakih o tem vprašanju. nezmotljiv. V tem pogledu ima umetnik sposobnosti celo v oheh rokah In mu desnica izvablja tudi jako lep in poln ton, kot ga ne srečaš na vsak korak. Ce pa obračaš s te strani pozornost bolj v notranjost ter grebeš po tej igri za vsebino. se počutiš postopoma bolj izdanega in zapuščenega. Ne da hi mogel reči, da je to igranje brez čustva: ali to čustvo je vse lažje vrste, nekako tako, kot je poznano iz petošolske zaljubljenosti, ko celo nezavestno sili v ospredje podtalna čut. Takih vsebinskih sestavin je bilo mnogo in zlasti v drugem delu 8]>oreda; a tudi Saent-Saen-sov koncert, ki v tej svoji podobi kljub jasni klasicistični podlagi tukaj močno sili v romantični sentiment. Zato pa Je tem bolj boren in zapuščen ostal v tej igri Beethoven, ki mu je seveda tako opisano čustvo tuje, kar je prav vedel tudi izvajalec sam. ki pa je — ker globlje poti ni videl ali ne poznal — odigral prav za prav res samo note v njih zaporedju in je ostala Beethovnova sonata pred nami le papir — lupina brez jedra. S tem pa je končno jasno podana slika umetnika Popova, ki si je osvojil v glavnem le umetniško površino; saj ga globine niti ne zanimajo ne. Gotovo prav dobro ve, da se da dandanes z gladko, blestečo površino tudi uspevati. Violončelista je na klavirju spremljal Marjan Lipovšek. V njegovi igri. ki je bila t. ozirom na prilike, v kakršnih je pianist, ki komaj po videzu pozna svojega spremljevalca, povsem brez očitkov, se je mikavno javljala prav obratna smer z ozirom na vsebino, kar je pianistu samo v priznanje. V Beethovnovi sonati je s svojim korektnim, vsebinsko doživetim podajanjem stopil toliko v ospredje, da se je človeku zazdelo, kol dn posluša klavirsko sonato s spremljevanjem violončela. Tudi v Saint-Saensovem koncertu je močno izčrpal vsebinsko snov, a tudi njeno izglajeno zunanjo kretnjo. Potem pa se je vedno bolj izgubljal — in tako je bilo tudi prav. Koncert je bil povprečno obiskan. sprednji zastor. večinoma nova rimska in judovska oblačila, veliko število vzorno nastopajočih odraslih igralcev (53) — vse to je visoko dvignilo notranji in zunanji efekt posameznih prizorov. Re-I žijo je posrečeno vodil g. kaplan Kunstelj. Na splošno zeljo in pa, ker igra res zasluži, se ho ponovila v nedeljo. 21. jan., točno ob pol 4 po|>ol-dne. tako da ho tudi zunanjim udeležencem mogoča vrnitev г večernimi vlaki. Spod Vprašanje ustanovitve visoke šo!e za telêsno vzgojo odloženo Piul Radovljica K večnemu počitku smo položili Tepinovo mamo iz Predlrga, ki je umrla v visoki starosti 83 let. Bila je skrbna mati U otrokom, zvesta tovarišica svojemu možu Jožetu, upokojenemu po-stajenačelniku, zdaj potrtemu vdovcu. S cerkveno svečano slavnostjo sta obhajala maja meseca lanskega leta izredni življenjski dogodek: svojo biserno poroko v krogu svojih štirih še živih otrok, zetov, snah in vnukov. Kako je bila pokojnica v vseh slojih župnije in okolice priljubljena, je pokazal nepričakovano velik pogrebni sprevod, ia-terega se je udeležila tudi dolga vrsta uniformiranih domačih gasilcev pod vodstvom načelnika g. Perca. Gerkveni in društveni pevski zbor je nepozabni mami v časten spomin in slovo dovršeno zapel v cerkvi »Usliši nas« in na pokopališču ^Človek glej« pod taktirko organiste g. Mihelčiča. Vsem iz srca je rekel ob grobu g. dekan Fatur, ki je vodil pogreb ob asistenci domačega kaplana g. Kunstlja in kaznilniškega kurata g. Hafnerja: Vsedobri Bog, ki si dal rajnki Tepinovi mami dočakati biserno poroko na zemlji, pokloni ji še zasluženo biserno krono v nebesih. N. p. v m. Naše prosvetno društTe je dvakrat i popolnim uspehom vprizorilo Gregorinovo duhovno igro >Kralj z neba«. Prenovljene kulise, nova ozadja in odrska ter svetlobna oprema, dragocen nov Ljudsko delo na samoupravnih ccstah. Mestno (»glavarstvo razglaša, da je banska uprava v Ljubljani določila za proračunsko leto 1937-38 ljudsko delo in odkupnino v dveh enotah ter povprečno dnino na 10 din. Ker mora občinska uprava v smislu tozadevnega pravilnika sestaviti seznamke zavezancev za ljudsko delo, in sicer ločeno za osebe, ki delajo same ali po namestnikih, ter ločeno za osebe, ki plačujejo svojo obveznost denarju, poziva mestno poglavarstvo vse prizadete, da v mestni upravi pregledajo seznam obveznikov ljudskega dela za leto 193G. in podajo morebitne pripombe, v kolikor je obstoječi seznam nepravilen. Enako se ima podati tudi izjava do najkasneje 31. januarja t. 1. ali se bo obveznost odslužila z delom, ker se bo sicer plačilo predpisalo v denarju. Na morebitne izpremembe v tem oziru se pozneje ne bo oziralo. Občinska seja. Danes ob 18 bo plenarna seja mestnega sveta ptujskega v mestni posvetovalnici. Gimnazijsko podporno društvo. Dne 24. januarja t. 1. z začetkom ob 9.30 ima društvo svoj redni občni zhor v gimnazijski konferenčni sobi. Podporniki društva vabljeni. Opozarjamo na gostovanje mariborskega gledališča z I.averijevo dramo iz jezuitskega življenja »Prva legija«, ki bo ta ponedeljek ob 20. »Prva legija« je izredno močna in zanimiva umetnina, ki je povsod dosegla popoln uspoh. Kot režiser se prvič predstavi ptujskemu občinstvu Peter Malec. Radio Programi Radio Ljubljanai četrtek. ir. januarja: K Odmevi ii Amerik« (plofif-c) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Pas, spored, ob vestila — 13.15 Lahka solistična glasb« (plošče) — 14 Vreme, horsa — IS Skladbe Joh. Struussa (Radijski orkester) — 18.10 Sloveničina za Slovence (g. dr. Rn-dolf Kolarič) — 19 Caa, vreme, poročilo, spored, obvestila — 19.30 Na e. nra: Sokoloko predavanje — 1.4..K1 10 minnt zabave: Ne za Salo, ampak za res (g. Bogdan Meliliar) — 20 Tamburaiki orkester 20..-Л M. Ravel: Boléro (plošče) — 21.10 Koroške pesmi (/.bor koroških pevcev) — 32 Cas, vreme, poročila, spored — 23.15 Zvoki v oddih (Itudijski orkester). Drugi programit četrtek, it. januarja. Belgrad: 30 Orkestralni in vokalni koncert. — Zagreb: 20 Belgrad. - Dunaj: 19.:I0 Priljubljene opere. — Budimpešta: 20.20 l.ahka glasba. — Trst—Milan: 21 Wagnerjevu opero .Tristan, in «Izolda«. — Praga: 19.25 Radijski pol puri. — Berlin— Hamburg: 30.10 Plesni večer. — Beromilnster: 1S.40 Cajkovekega koncert. — Strassbourg,- 20.30 lt Engn dlna. 2e več let se pri nas piše in govori o potrebi ustanovitve Visoke šole za telesno vzgojo. Športni neuspehi, ki jih leto za letom doživljamo na mednarodnih tekmah, so najzgovornejši dokaz, da ne more biti uspeha, dokler ne dobimo znanstvene ustanove, ki bo skrbela za pravilno izobrazbo šolskih športnih učiteljev. Med tem, ko je n. pr. Nemčija že pred 80 leti ustanovila posebno šolo za telovadne učitelje, ko so v povojnih letih ustanovile j športne visoke šole tudi druge evropske države, kakor Italija, Avstrija, Nizozemska. Madžarska, Češkoslovaška, Romunija itd., je ostalo pri nas še vedno le pri pripravah. Pomisleki proti športni šoli. Kakor znano, so bili v Belgradu že pred enim letom izdelani načrti za ustanovitev šole za tel. vzgojo. Bili so že odrejeni prostori, konkurz za slušatelje razpisan, do ustanovitve pa ni prišlo, ker za to ni bilo zakonite podlage. Športniki in prijavljeni kandidati so bili razočarani, kajti vsi bi želeli, da bi šola pričela z delovanjem. Zavlačevanje, kateremu so glavni vzrok težke gospodarske razmere, pa ima tudi svojo dobro stran. Kakor bi želeli, da hi se šola za telesno vzgojo čim prej odprla, tako moramo na drugi strani ugotoviti, da razmere za to še niso dozorele. Najtežje vprašanje bi bilo. kje bi dobili absolventi visoke šole za telesno vzgojo namestitve. Na srednjih šolah je le nekaj praznih mest za učitelje i telesne vzgoje in ta bi bila v prvem letu zase-j dena. Da bi mogli športni klubi nastavljati aka-j demsko izobražene športne učitelje, niti misliti ni, ! zakaj znano je, da so skoraj vsi naši klubi fi- Kje borfo letos tekmovali naši smučarji? Najprej v Garmisrh-Partenkirchenn. in sicer v alpski kombinaciji, kamor so odšli predsinoč-njim tile zastopniki našega belega športa: Praček, Novak. Urban. Heim in Znidor. Z njimi je odpotovala tudi gdč. Erika Heim, ki se 1к> kot prva zastopnica našega nežnega spola udeležila težkih mednarodnih tekem v smuku in slalomu. Tekmo se vrše v času od 23.—31. januarja. Nato gredo na Češkoslovaško, kjer bodo prvenstvene tekme v času od 30. januarja do 6. februarja. Iz Češkoslovaške se pa podajo v Chaiiiouix. kjer bo svetovno prvenslvo v času od U. do 18. februarja. Naši tekmovalci imajo za seboj precej dober trening, vendar spričo neugodne zime, ki vlada pri nas tudi to sezono, ne bodo mogli doseči onih ' uspehov kakor bi jih sicer lahko. Upamo pa. du j bodo vse napravili, kar je v njihovih močeh in ; jim želimo srečno pot ter dobro rezultate. Izbirne tekme za določitev državne reprezentance za Ransko Ristrico in Chamonix priredi JZSZ v solioto in nedeljo. 23. in 24. t. m., v Planici v izvedbi SK Ilirije in SK Rateče-Planica. To seveda v slučaju, da bi bilo državno prvenstvo v Mariboru vsled vremenskih neprilik odpovedano. To se sporoča v informacijo klubom in se jih opozarja na objavo v petkovih časopisih in da ne pošiljajo svojih tekmovalcev prezgodaj v Maribor. Po tej izbirni tekmi bo določena reprezentanca, ki bo nato do odhoda v inozemstvo trenirala pod vodstvom dosedanji) treuerjev v Planici. Smuški teh Smrekovec-Črna Olepševalno in tujsko prometno društvo v Črni ima dne 24. jan. svoj tradicionalni smuški tek Smrekovec-Crna za prehodno darilo, katero je podarila Mrs. L. Bargate. Zreb ob 10 pri koči na Smrekovcu. stari ob 11. K startu je dovoljeno samo verificiranim tekmovalcem JZSZ. Razdelitev nagrad ob 16 v Črni. Znižana avtobusna cena za tekmovalce na pro gi Prevalje-Crna in nazaj. Katere športe goji Hitlerjevska mladina Nedavno je v Berlinu predaval Herman Schcn-kel ,odbornik za šport v nemški mladinski politični organizaciji H. J. (Hitler Jugend)). Govoril je o vprašanju, katere športe naj bi gojila nemška mladina. Kakor znano, mora v sodobni Nemčiji vsak pokret služiti državnim političnim ciljem in od tega tudi šport ni izvzet. Sam vodja nemškega športa v. Schamnier und Ostcn je postavil geslo: Med športnikom in vojakom v bodoči Nemčiji ne bo več razlike, ideal nemškega človeka je sinteza športnika in vojaka!« nančno prešibki in da računajo le na neplačane sotrudnike. Priznati je treba, do s tem Irpi kakovost našega športa, priznati pa je tudi treba, da država ne želi vzgajati stanu, kateri še nima pogojev za udejstvonvnje. Zato bi bilo potrebno uajprej pogoje za šolo za telesno vzgojo ustvariti. Tu mislimo na telovadbo na srednjih šolali, za katero je še vedno odmerjenih premalo tedenskih šolskih ur. Medtem, ko imajo na francoskih srednjih šolali štiri do šestkrat tedensko telovadne in športne vaje, ko je nemški prosvetni minister dr. B. Rust vpeljal v šole že peto telovadno uro, smo pri nas še vedno no isti stopnji kakor pred vojno. Naši dijaki imajo telovadbo le po enkrat do dvakrat na teden, so pa tudi razredi, kjer se telovadba sploh ne vrši. Mnoge strokovne šole sploh nimajo telesne vzgoje v svojih učnih načrtih! V korist ljudskega zdravja in odpornosti bi bilo, da se telesni vzgoji posveča več pažnje. Ce bi se po vseh šolah gojila pravilna telesna vzgoja, pri kateri bi se gojile tudi dijaške športne tekme, tedaj je več kot gotovo, da bi se tudi uspehi naših tekmovalcev krepko dvignili. Dokler ne bo športa gojila šola. tako dolgo ne bo široke podlage za vzgojo sposobnih tekmovalcev. V takih okoliščinah tudi športni klubi ne morejo doseči ineduarodtiih rezultatov. S tem. da bi ne v šole vpeljala vsaj tretja telovadna ura na teden, bi nastopila tudi potreba po novih namestitvah telovadnih učileljev in šola za telesno vzgojo bi postala tem bolj potrebna Ministrstvo za telesno vzgojo bo. kakor smo informirani, delovalo v teiu smislu. V tem duhu jc govoril tudi mladinski športni voditelj H. J. Poudaril je. da je nemogoče misliti na harmonično vzgojo, pri kateri ne bi igral šport vidne vloge. Ce so v tem oziru grešila prešnja stoletja in če je Nemčija vse do leta 1033 vzgajala svojo mladino preveč enostransko, je tem bolj potrebno. da se da telesni vzgoji polna veljava. Načelo, da je treba vzgajati človeka kot duhovno in telesno skupnost, jc že staro. Tudi danes ni več človeka, ki bi zanikal, da je telesna vzgoja zdravstveno in družabno utemeljena. Vendar je značilno za Nemce, katere športe priporočajo svoji mladini. Na prvem mestu je nogomet, ki jc znan kot borben in z redkimi izjemami surov š|>ort. Zdi se pa, da si Nemci ravno te borben:>sti želijo, zakaj predavatelj je priporočal tudi rughlv. boks in tako zvane »fcaiifspiele«, ki spominjajo na stari grški pankration. Samo je treba naglasiti. da je bila grška tele-na kultura v časih, ko so opuščali lahko atletiko in je na njeno mesto prišel surovi pankration, že v razpadu .. . Razen omenjenih borbenih športov mora gp-jiti nemška mladina tudi metanje kijev (v obliki granat), leke v uniformi, streljanje, vaje v pokrajinski orientaciji, signaliziranje in slično. Na dlani je torej, da Nemci tudi v športu ustvarjajo bodočega nemškega človeka, ki bo ^sinteza športnika in vojaka«. Uradna vremenska poročila ; 7.rese za tujski promet v Sloveniji. Ljubljana. Tujsko. prometne zveze r Mariboru. Jugoslovanske .rirnskn->jmrtne zveze in Slovenskega planinskega drultra v Ljubljani г dne i<- »O.l Jizusa in Marije«, str 37 Nopev. ki niim fr bil ludi na razpolago, je prišel iz Jo k ovij* v Hrvatskem Zagorju. * KINO * 22-21 UNION Premiera la tusoslovsnsks. krstna predstava Wllly Forstovcga veiefilma Burgtheater Warner Krauss, Hortcnse Kaky, Olga Cehov», Wiliy Elcbberger, Bane Moaer <2730 SLOGA lahArjava popularna opereta Skrjanček poje žvrgoli... (Wo d,e Lerche singt) MARTOA EQGERT H. SOHNKER t 2124 MARIANNE HOPPE, MATHIAS W1EMANN Valovi ljubezni FIlm po гошааа „Dur Schlmmeirelter" Danes nepreklicno poslednjlti Razpis Občina Hrastnik - Dol srez Lasku razpisuje na osnovi § 5 občinskega statuta o ustanavljanju in sistemiziranju službenih mest občin, uslužbencev pragmatično mesto občinskega zdravnika Za razpisano mesto je potrebna predpisana fakultetna izobrazba z zdravniško diplomo vsega zdravilstva in z opravljenim stažom. Začetna mesečna plača znaša 1400 dinarjev, ostali pripadki pa so razvidni iz veljavnega občinskega statuta. Pravilno kolekovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Uprava občine Hrastnik - Dol, dne 18. januarja 1937. MALI OGLASI V malih oglasih velja »eaka beseda Din 1'—j ienltovanjskl oglasi Din 3'—, Najmanjli znesek za malt ogla* Din tO*—. Mah oglasi se plačujejo takoj prt naročilu. — Pri oglasih reklamnega tna£a]a se račnna enokolonska S mm pelllna vrstica po Din 2'SO. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloiiH znamko. Posestva Posestvo dela M skrbil Oglas tvo) kupca brl dobi A ie v skrbeh ti га denar, boš hišo kupil gospodari Manjša hiša z vrtom in njivo v Ljubljani (cca. 2044 m') se ugodno proda. Informacije dajo M. Kavčič, Celovška cesta 125 (telefon 22-97). (p) Posestvo obstoječo Iz hiše, vrta, njive za setev, 1400 kom. hmelja, pripravno za upokojenca, v bližini Celja ugodno naprodaj. Pojasnila daje s. Ferdo Marn, Zg. Hudlnja 62 — Celje. irrmra Umrla nam je naša dobra in skrbna mama, stara tnama in teta, gospa Ana Sorko nadučiteljeva vdova Pogreb blage pokojnice bo v petek 22. t. m. ob devetih iz hiše žalosti na ■farno pokopališče v Št. Vidu. Št. Jlj v Slov. goricah, 20. jan. 1937. 2alnjoči ostali. Dreiplatno pošiljamo polzkusno ftkatlilco originalne CREME DARUVARI. Za stroške priložite 3 Din ▼ poštnih znamkah. Prepričali se Doste sami, da |e to izvrstno polep-Sevaino sredstvo ki čez par dni odstrani vse nečistosti obraza. V vseh strokovnih trgovinah Ikatljica Din 15'— Po poAtl poeilla: LEKARNA BLUM SUBOTICA 107 Podpisani preklicujem svoja sinova Kristjana in Franca Cuznar, da nimata nlkake pravice prodajati nobenih stvari ln tudi nisem plačnik njihovih dolgov. Simon Cuznar, Log 7, p. Kranjska gora. Za restavracijo na Mariborskem otoku naj se oglasijo najemniki-reflektanti do 1. februarja 1937 pri gradbeni upravi Maribor, Frančiškanska ulica štev. 8, H. nadstropje, soba štev. 3. Prodajo se: tovarniška poslopja prejJnje tovarne tanina v Polzeli pri Celju 400 m od železniške postaje v skupni površini 7'5 ha, od tega zazidano 5000 m5 s stanovanjsko hišo in pisarniškimi prostori, z vodno turbioo 60 HP. Vsled bližine elektrarne Velenje je mogoče pridobivanje eletrič-nega toka po nizki ceni. - PRIPRAVNO ZA VSAKO VEČJO INDUSTRIJO. POSESTVO LE2I OB RhKl SAVINJI. Prodajni pogoji so ugodni. Informacije dajo JAVNA SKLADISCA - DRUŽBA Z O. Z. V LJUBLJANI, Tyrseva cesta štev. 33. Denar — sveta vladarI Le platni par oglasov, pa kmalu ila'ih iatov tasije tebi inr AL Flaninšek lastnik trg. agenture za bančne In kreditne posle v LJubljani, Beethovnova ulica 14-1. - Telefon 85-10 vam izposluje vnovčenje terjatev tn pri denarnih zavodih najku-lantreje I-koj v gotovini Prodam knjižico Mestne hranilnico ljubljanske z vlogo 26.000 — proti gotovini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod 26.000/1008. (d) imr-mi idoooi al dnarln doti muzkel eloSfte, gramofone, rano gramofone radio i paraie itd. prodajano po ugodnih cenab udi na obrofce. rfefetfiQ IG5S2 Šivalni stroji rabljeni, raznih najnovejših in starejših znamk, poceni naprodaj »Pri Makedoncu«, Ljubljana, Kolodvorska ulica. (1) Na vsa zimska oblačila dajemo 15—20% popusta Pri Preskerju, Sv. Petra cesta 11. (1) Drsalice »Jackson Haines« Jn druge, nut" po znižanih cenah železnina Fr. Stu-plea, LJubljana, Gosposvetska cest" 1. (1) Perutnino piščance, kokoši, kapune itd., pitano v lastnem pl-tališču, vedno po najnižjih cenah na zalngl. Prodajalna Kmetijsko družbe, Igriška ulica 3 (za Dramo). . Telefon 37-55. Volna,' svila, Lombaž stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje ln ročna dela po znižanih cenah pri tvrdkl Kari Prelog, Ljubljana -židovska ul. in Stari trg. Rouk Instruktorico za francoščino, starejšo damo, lščeva. Ponudbe z zahtevami upravi »Slovenca« pod »Francoščina« št. 1006. (u) Sluzbbdobe Služkinjo mlado, pošteno, marljivo in čisto, za vsa dela (brez kuhanja ln pranja perila) sprejme slovenska obltelj brez otrok. Ponudbe na : Tratnik, Zagreb, Dežmanova 8/111. Dekle za vsa hišna dela, ki zna tudi nekaj kuhati, iščem za takoj. Prednost Imajo one, ki znajo nekaj nemškega Jezika. Predpogoj dobra izpričevala. Ponudbe pod : Marija B. Jakll, Karlovac. (b) Kupimo Denarja v fepu kot petka: Prav radi bi ti dali ga. Kar nudiš nam vse kupimo in vse pošteno plačamo Vsakovrstno zlato kupuje po naivišjib eenab CERNE, ravelir. Liublians Wolfova ulica št. X Vodna turbina za 1.80 m padca, srednje kapacitete, se kupi v dobrem ln kompletnem stanju. Ponudbe naj so pošlje na naslov : Ivan Kralj, Radomlje 17, pri Kamniku. (k) Lokomobilo 100 KS s kondenzacljo kupimo. — Ponudbe poslati na : Paromlin Kneževič - Me-dari. (k) in Trgovina in gostilna v zelo prometnem industrijskem okraju ae da takoj v najem. Vprašanja ln ponudbe poslati upravi »Slovcnca« pod št. 1031. (n) Ceplj.trte in sadno drevje po trtnem, odnosno sadnem Izboru. Cene nizke. Zahtevajte cenik : Drevesnice Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3. 1 Pohištvo I Kuhinjsko opravo prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1003. Meteor pade z neba Î3. Zarota. Medtem, ko je Tinček s svojimi prijatelji iskal meteor, sta stala za neko garažo v bližini naših stezosledcev dva nepridiprava. Prvi je imel prečudno ime Škorpijon, drugi pa Golila. Prisluhnimo njnnemu pogovoru in slišali bomo, da sta sklenila proti našim junakom pravo zaroto. »Vsekakor morava nekaj ukreniti,< je rekel Škorpijon, >da Tinček in njegova tolpa ne bo dosegla svojega namena! V trenutku, ko bodo meteorju že na sledu, jima ga morava pred nosom pofuliti. Ali bodo zijalil Kar noreli bodo od jeze.< »Dobro, jaz sem za to!« je rekel Gorila in udaril Škorpijona v roko. Njun zarotniški pomenek je slišal majhen deček, ki je vprar ta čas jahal mimo kozla z dolgimi rogovi. »Fanta, čuvajla sek ju je posvaril. »S Tinčkom ni dobro češenj zobati, to jaz dobro vem. Če izve, kaj kujeta proti njemu, vaju pre-mlati, da bodo kar cunje letele z vaju!< Nepridiprava sta se porogljivo zarežala ... Naši prijatelji pa so že zaslutili, da Gorila in Škorpijon nekaj pripravljata. »Preprečiti moramo njun naklep,« je rekel Tinček, »to je enkrat ena!« • »Tako je!« so mu tovariši pritrdili r zboru. + Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je v Gospodu zaspala naša ljubljena mamica Magdalena Likar vdova po k r. gozdarju v starosti 78 let. Pripravljena je stopila pred večnega Sodnika, ki naj ji bo večen Plačnik. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek ob treh popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Kostanjevica - Rakek - Novo mesto, dne 20. januarja 1937. Otroci in sorodniki. BSBSE Barclay: 23 Rožni venec Roman. Skoraj tri leta so minila od one noči v Shenstonu, ko je bila storila tisti usodni sklep, ki je pahnil Gartha Dalmaina z višav njegove sreče. Pahnil res, toda ne stri. Z dvignjeno glavo je bil odšel iz verkve, ko je cul kaj je bila sklenila. Le ona, ki jo je bil pustil samo v svetišču, se je zgrudila brezupno na tla. Se danes — po treh letih domala — jo ledeno-mrzlo prešine okoli srca, kakor da ji zastaja kri, kadar se spomni na tisti trenutek. Ah, kaj bi se bilo zgodilo, če bi se bil Garth takrat res vrnil? Toda on ni bil mož, ki bi ponižno klečeplazil pred vrati, v pričakovanju, da ga utegnejo le še poklicati nazaj. Ko je bil spoznal, da gre zares, se je ludi popolnoma umaknil. Nikoli več se nista srečala. In je potem ves čas smatral za svojo dolžnost, da se je izogibal slehernemu snidenju z njo. Ce so jo pričakovali v hiši, kjer je bil gost tudi on, je vedno odpotoval, preden je prišla ona. Vedno je znal najti naraven, vsem verjeten vzrok svojega odhoda. Govorili so o tem vpričo Jane in obžalovali, da je moral oditi. Večkrat so ji tudi pravili, da ima Dal oko za to ali ono zalo dekle, vendar Jana ni nikoli opazila, da se kje v resnici kaj plete. Toda iz njenega življenja je izginil — izginil nepreklicno za vedno. Tudi mu razočaranje, ki ga je bilo doletelo, ni moglo uničiti veselja do dela. Sest mesecev po shen-stonskih dogodkih je naslikal Pavlino Lister, in bilo je doslej to njegovo delo najboljše delo. Ljubka Američanka je stala v svoji rumenorjavi atlasti obleki na temnoprepojenih stopnicah in podajala niže stoječi prijateljici šopek rumenih rož. Poznavalci razmer so radi trdili, da je naslikal, kar bo sam v kratkem storil. V resnici pa ni bilo iz vsega nič, gospodična Lister se je poročila s posestnikom gradu, kjer jo je bil Garth upodobil. Toda v zvezi s to sliko, je Jana večkrat cula zgodbo, ki so si jo vsi pripovedovali v družbi. Pavlina Lister se je sprva dala slikati z lepo biserno verižico okoli vratu, in Garthu se je slika tega okrasja čudovito posrečila. Po cele ure se je zamujal, da je sleherni biser doganjal do najpopolnejše izrazitosti. Toda nekoč ga je nenadoma prijela muha, in je z nožem postrgal vse te bisere s platna ter zahteval, naj si dene gospodična Lister okoli vratu verižico z rožnatimi topazi, drugače da ne more ujeti pravih barv. Novo okrasje se je gospodični Lister sicer na sliki zelo podajalo, toda kdor je bil videl prvotne bisere, je trdil, da je bil Garth uničil prvovrstno umetnino, ki bi gotovo vzbujala pozornost. Gospodična Lister je pa baje rekla: > Utegne že biti res, da ima mr. Dalmain prav s svojimi barvnimi odtenki; toda hudo bi so morala motiti, če ni bil mojih biserov zbrisal s platna zato, ker je neki njegov znanec, motreč sliko, brenčal predse neko melodijo. Zelo bi bila hvaležna, da bi ljudje, ki prihajajo v atelje, molčali, kadar me mr. Dalmain slika. Drugače se mi utegne primeriti, da mi spraska s platna še moje topaze in zahteva, naj si nadenem smaragde. Za ves svet bi pa rada vedela, v kakšni zvezi je tista melodija z barvami na moji sliki.« Jana je ftula to zgodbo pri Brandovih v budoarju gospe Flower. Na vojvodinjin koncert, pri katerem je bila Jana igrala ^presenečenje« in pela Rožni venec, so že davno vsi pozabili. Leto je že minilo, odkar sta Garth in Jana govorila v shenstonski cerkvi zadnjikrat, in ta zgodba je bilo za Jano prvo znamenje, da je Garth še ni pozabil. Niti za hip namreč ni dvomila, da je bila melodija, ki jo je bil neznanec brenčal v ateljeju predse, njena pesem o Rožnem vencu. Bilo ji je, kakor da sliši spet Garthov glas na ploščadi, kakor ga je bila čula tolikokrat, ko ji je govoril besede: Prebiram biser za biserom^ ter ji polagal srce pred noge. Od takrat je bilo v Janinem srcu pusto in prazno. A zdaj ga je ta zgodba napolnila z novo bolečino. Ko so gostje odšli, je Jana sedla h klavirju in potiho zaigrala akorde Rožnega venca. Sprva so zveneli čudno neubrano, a 90 se kmalu zlili v najlepšo otožno melodijo. Nenadoma se je oglasil nekdo za njo: »Zapojte pesein- Jana k Urno se je okrenila. Vstopil je bil doktor Brand in se udobno spustil v naslanjač. >Za-pojte pesem, Jana,« je dejal še enkrat. >Ne morem Deryck,« je odvrnila, ko so tiho iz-zvenevali na klavirju zadnji akordi. >2e mesece nisem pela.« >In zakaj ne že tako dolgo?« je vprašal. Jana se je zasukala na stolu proti njemu. >0 Deryck,« je vzkliknila in poznalo se je. kako trpi, »ubila sem si življenje! In vendar vem, da sem ravnala prav. Tudi danes bi storila tako — mislim vsaj, da bi.< lil* njjo 2 n- ee o S 5 * qQCS 0 o 0 O S. «38« °BBB< 'Š p '5 (Л z 5 » « > o o а л л « > n n n ^ Ш «I » ft > > » * f <">■«■ j O .. .2 o m o 2 S Ca -M » » ► e» » s S_* o « fi-n» кц s olj ? a o a c » T3 a o 132 c d. t: .S ф JNN 0 Ш o Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Celi Izdajatelj: Ivan Rakovec