List 24 Poročilo glavnega odbora kmetijske družbe Kranjske za občni zbor 6. maja 1874. Ker ne samo družbenike Kranjske kmetijske družbe, temuč naše bralce sploh utegne zanimati to poročilo, naj ga „Novice" podado občinstva. Glasi se tako le: »Centralni odbor kot izvrševaloi organ kmetijske družbe se je zopet na vso moč prizadeval, sklepe zadnjega rednega občnega zbora od 29. januarija lanskega leta in tudi od onega časa družbi došla pisma in vloge, katerih število je narastlo na 1920 številk, izvrševati točno in v smislu družbenih pravil. V tem poročilu se od navedenih v centralnem odboru posvetovanih družbenih razprav samo tiste povdarjajo, katere imajo splošno zanimivost. A. Kar se tiče izvrševanja sklepov občnega zbora od 29. januarija 1873. 1. Po nasvetu gosp. R. Dolenca, sedanjega vodje sadje- in vinorejske šole na Slapu, se je sklenilo : Naj se pri subvencijskem odboru nasvetuje, da se onih 120 gold. iz sadje- in vinorejske in vrtnarske subvencije, ki so se bili Vipavski občini obljubili za zasajenje občinske trtnice, in »ploh vsi za enake trtnice namenjeni zneski naklonijo Slapški Šoli, da se iz te velike trtnice morejo deliti trsi vsakaterega plemena po vseb vinskih okrajih v deželi. Ta sklep se vendar do zdaj še ni izvršil, ker se je ta šola še le v drugi polovici meseca septembra lanskega leta odprla, in se nasajenje načr-tane veče trtnice še ni moglo začeti. 188 2. Sklep: naj se subvencijakemu odboru nasvetuje, da se za Vodiško in Bohinjsko okolico, kjer se posebno pridno pečajo s predivstvom, za vsako posebej oskrbi strojna trlica z železnimi valarji in z mahalom (mahav-nim kolesom) in pa otrepalna deska, — ta sklep se je izvršil, ker je namreč subvencijski odbor v seji 6. julija 1873 dovolil napraviti te stroje (mašine) iz strojne subvencije. Obema imenovanima občinama so se že meseca oktobra lanskega leta dali ti stroji; tudi se je med nje razdelilo več natisov družbenih naznanil zvezek I. 1870, kjer je natančno poduČenje o predivstvu po bel-giški metodi. Poleg tega so se obema gg. župnikoma Tomažu Kajdiž u v Vodicah in Janezu Mesarju v Bohinjski Bistrici, katera sta si za povzdigo predivstva pridobila veliko zasluženje, poslala pohvalna pisma. 3. Po predlogu gosp. viteza Gutmannsthal-a in po sklepu Novomeške podružnice, naj se namreč iz subvencije nakupljena živina ne prodaja po dražbi le na družbinem sedežu v Ljubljani, temuč tudi pri podružnicah, katere se za to oglasijo in so porok za polovico kupne cene, se je to res tako vravnalo. Poleg treh dražeb na mestu v Ljubljani so bile namreč lansko leto take živinske dražbe pri podružnicah v Ratečah, v Novem mestu, v Radolici, v Bohinji in v Kranjski gori. Vsega skup je prišlo 148 goved, in sicer 87 Muricodol-skih in 61 Belanskih pravih plemenskih goved obojega spola v roke naših živinorejcev. 4. Da bi bilo mogoče napraviti stavbeni kapital za zidanje kmetijskega muzeja in oziroma strojnice, se je bilo sklenilo, osnovati loterijo obstoječo iz dobičkov kmetijskih, gozdarskih in sploh gospodarskih priprav. Ta loterija se je za letošnje leto imela napraviti v Ljubljani, ako mogoče, v zvezi s kako občno kmetijsko ali gozdarsko razstavo, in njeno izvršenje se je bilo izročilo centralnemu odboru. Priprave za to so se odlašale po eni strani zavoljo neugodnih časov, in ker je Dunajska svetovna razstava trajala do meseca novembra lanskega leta, po drugi strani pa zato, ker je pretečeno leto 1873 filharmonična družba imela enako loterijo za zidanje pevskega in godbinega poslopja, in se je zdelo potrebno, počakati njenega izida, da bi se iz tega moglo sklepati, kaj bi bilo pričakovati od loterije kmetijske družbe. 5. Glede nerednosti na Ljubljanskem živinskem sejmišči, katero je grajal gosp. dr. Ahačič, se je odbor vsled sklepa občnega zbora obrnil za odpravljanje teh napak do si. mestnega magistrata , kateri mu je z dopisom 11. februarija 1873 št. 1705 zagotovil, da se bo marljivo skrbelo za natančno vredenje sejmišča in zadostno število nadglednikov. 6. Kakor je gosp. grof Barbo razodel željo in se je tudi sklenilo, naj se namreč pri vis. c. k. finančnem ministerstvu izprosi dovoljenje, na Kranjskem sejati tobak za poskušnjo, se je 5. februarija 1872. leta štev. 171 potrebna prošnja oddala, vsled katere je c. k. vodstvo za tobakarnice z dopisom 19. februarija 1873, št. 2402, centralni odbor opomnilo, naj mu naznani, na kolikih in v katerih krajih, po katerih osebah, na katerem zemljišči ali s kolikimi rastlinami se nameravajo take poskušnje, tobak sejati. Po povabilu do podružnic, naj prosijo tega dovoljenja, se je samo gosp. grof Barbo iz Rakovnika oglasil in tudi od c. k. vodstva za tobak dobil dovoljenje, pri svoji grajščini v Rakovniku na prostoru 40 ? sežnjev in pri posestvu v Radelsteinu na 20 ? sežnjih poskusiti tobak sejati, in bil je z vspehom prav zadovoljen. (Dal. prih.) List 25. Poročilo glavnega odbora kmetijske družbe Kranjske za občni zbor 6. maja 1874. (Dalje.) B. Glede druŽbinih opravil se poroča naslednje. Kakor lansko leto, tako so tudi letos od si. državne uprave za povzdigo in pospeševanje raznih kmetijskih razdelkov podeljene subvencije vzbudile kaj živahno vdeleževanje in oglašanje gospodarjev iz vse dežele. Ker se je pri občnem zboru 29. januarija 1873 na 196 tanko poročilo, koliko je družba do zdaj prejela subvencij, in se je ozir jemal na vse posamezne kmetijske razdelke, in ker se je poleg tega enako poročilo v letošnjem kmetijskem koledarju nekoliko okrajšano razglasilo, ne ponavljamo tega več, in nadaljujemo le to prvo poročilo ter se oziramo le na posamezne subvencije, katere so se delile leta 1873. 1. Za povzdigo reje goveje živine. Od 1. 1872 je ostalo v blagajnici . . 1279 gl. 91 kr. Za 1. 1873 je podeljene subvencije . 7000 „ — „ Med tem časom naloženi denarji so dali obresti........ 92 ,, IG ,, Iz skupnega zneska . 8372 gl. 7 kr. se je nakupilo in po dražbeni poti za polovico kupne cene prodalo, ter tako v našo deželo pripravilo v tem letu 148 izvirnih goved obojega spola, in sicer 87 izvirnih Miricodolskih in 61 izvirnih Belanskih. Poleg tega je še ostalo v blagajnici 789 gl. 58 kr. Ta ostanek se bo obrnil s subvencijo, ktero upamo za letošnje leto dobiti. Način, po katerem se je v minulem letu 1873 subvencija za govejo živino obračala, da se namreč goveda ne dajejo zastonj, temuč se za polovico kupne cene na dražbi prodajajo , in da se dotični kupec na dražbi a pismom zaveže , goveda vsaj dve leti za pleme rediti, ta način je pripomogel, da se je še enkrat toliko žlahnih goved za pleme moglo dati našim živinorejcem, kakor bi bilo sicer mogoče, ako bi se bile zastonj dajale. To bo bistveno pripomoglo, da se bo živinoreja hitro zboljšala. 2. Za povzdigo reje drobnice je za leto 1873 podeljene podpore . 1000 gl. — kr. z ostankom v blagajniei . . ... 176 „ 83 „ se je nakupilo 21 Ugoviških in .... 46 Jezerskih skupaj . 67 ovac za pleme, dalje 32 bravov in oziroma 16 parov sufolških svinj; ovce so se dajale gospodarjem zastonj, svinje so se jim po dražbi prodale za polovico kupne cene, in tako se je vsa subvencija popolnem porabila. Ker so se naši živinorejci obeh plemen tih živali živo poprijeli, in so sufolške svinje jako rodovitne, je bilo lansko leto centralnemu odboru mogoče , potrebno število sufolških svinj in od omišljenih67 ovac razun 18 vse od domačih živinorejcev izvirnega plemena nakupiti. 3. Kar se tiče pospeševanja sviloreje. Za ta oddelek je si. c. kr. ministerstvo kmetijstva za leto 1873 dovolilo podpore . . . 200 gl. — kr. lansko leto je bilo pa ostalo . . . 134 „ 16 ,, v porabljenje, za katera oba zneska . 334 gl. 16 kr. se je letošnje leto oskrbelo od kmetijske družbe v Rovinju 20 unč celičnega svilorednega semena za . . . 180 „ — ,, od Tržaške družbe 4 kartone semena za 20 „ — ,, od Milanske družbe 1 karton izvirnega semena za.........10 ;, — ,, šoli na Slapu, katera se bo tudi pečala s podučevanjem v sviloreji, je sub vencijski odbor dovolil za drobnogled in in gorkomer......82 ,, ~ „ za poskušnjo celičnega svilorednega semena se je porabilo ...... 6 „ 40 „ za inserate.......... 3 ,, 20 „ Skupaj 301 gl. 60 kr. Ako tedaj primerimo stroške .... 301 gl. 60 kr. gotovini, še ostane.......32 ,, 56 „ K temu pride še izkupilo letos prodanega semena, katerega še nismo dobili, okoli.........100 „ — „ tako , da bo družbi za prihodnje leto ostalo..........132 gl. 56 kr. in za leto pričakovana državna subvencija. Sviloredno seme se je svilorejcem prodajalo za % kupne cene, ljudskim šolam pa se je dajalo brezplačno. 4. Za povzdigo sadje- in vinoreje ter \rtnarstva se je za leto 1873 podelilo subvencije 800 gl. — kr. v blagajnici je ostalo od 1. 1872 . . 281 ,, 29 „ Iz te svote . .........1081 gl. 29 kr. se je nakupilo 10 zbirk vrtnarskega in sadnega orodja, katero se je razdelilo ljudskim šolam za sadno drevje, za divjake, za cepiče in za subvencije k napravi šolskih vrtov in drugih reči se je izdalo.....577 ,, 25 „ tako, da družbi še ostane .... 504 gl. 4 kr. Ta znesek se bo v teku letošnjega leta porabil za podpore, kakor bo sklenil subvencijski odbor. 5. Za povzdigo čebelarstva. Subvencije, katere so bile za ta oddelek podeljene do konca leta 1872, so se bile porabile, ostalo je bilo le še .^...........14 gl. 20 kr. subvencija za leto 1873 znašala je . . 400 „ — „ Od tega skupnega zneska.....414 gl. 20 kr. je kmetijska družba po ukazu si. c. k. ministerstva poljedelstva od 21. decembra 1873 št. 12034/1646 tukajšnji čebelorejski družbi dala .... 200 „ — „ tako, da je centralnemu odboru še ostalo v porabo........... 214 gl. 20 kr. Polovica tega denarja je namenjena za nakup Po-rentovih panjev, polovica pa za premije od 10 do 20 gold., katere se bodo delile ljudskim učiteljem, ki se praktično pečajo s čebelarstvom in tudi šolsko mladino v tem podučujejo , in pa manj premožnim čebelarjem kmetijskega stanu. (Dal. prih.) List 26. Poročilo glavnega odbora kmetijske družbe Kranjske za občni zbor 6. maja 1874. B. Glede druzbinih opravil se poroča naslednje. (Dalje.) 6. Za zboljšanje predivstva. Za nakupovanje Rigajskega lanenega semena, katero se je prodajalo kmetovalcem, ki so se bili po razglašenem povabilu za nj oglasili, je centralni odbor imel le blagajnični ostanek od 1. 1872 . . 151 gl. 15 kr. in za leto 1872 podeljeno subvencijo ¦ 300 „ — „ in pa hranilnične obresti..... 3 „ 64 „ toraj skupaj . 454 gl. 79 kr. * Ker se jih je bilo pa za to seme toliko oglasilo, da ga je bilo treba naročiti 260 mernikov, je bila kmetijska družba potrebni znesek založila proti temu, da se jej je povrnil iz denarja, ki se je za seme izkupil. Za 260 mernikov prodanega lanenega semena je družba dobila . . . 1245 „ 60 „ To tedaj da skupni znesek .... 1700 gl. 39 kr. Za laneno seme z voznino in drugimi stroški vred se je plačalo . . 1569 ,, 68 „ Moravsko-schonberškemu učencu And. Piskarju, ki je o različnih časih dvakrat podučeval predivarje Vodiške soseske, kako je treba ravnati z lanom po Belgiški metodi, in pa za napravo 2 godilnic na vodi, se je plačalo..........101 „ 99 „ Ako se primerijo stroški.....1671 gl. 67 kr. s skupnimi dohodki, se razvidi, da ostane v blagajnici le še ostanek z 28 „ 72 „ kateri se bo prihodnje leto vporabil. Vse laneno seme se je pred kakor v 14 dneh popolnem prodalo, in gospodarji, kateri se niso bili ob pravem času oglasili, so tako pogosto popraševali po njem, da bi se ga bilo najmanj 50 mernikov še lahko oddalo. To je gotovo vesel dokaz, da predivstvo Čvrsto napreduje. 7. Za napravlj anje izglednih gnojišč. Za ta oddelek družba od 1. 1870 ni dobila nič subvencije, imela je pa od pred v blagajnici še 390 gl. 16 kr. 204 Iz tega denarja je leta 1873 podelila 6 gospodarjem za umno napravljene gnojišča premije po 60 gl., tedaj.......360 gl. 60 kr. tako da v blagajnici le še ostane . . 30 „ 16 „ 8. Za nakup kmetijskih strojev in orodja. V tej subveneijski zalogi je bilo po naznanilu v lanskem poročilu gotovine.....691 gl. 97 kr. Iz tega denarja se je nakupilo in po deželi razdelilo : a) 3 Lanz ove ročne mlatilnice za . . 435 ,, — „ katere so se zastonj dale , da se skupno rabijo za majhino plačilo, iz katerega se polagoma more napraviti nova mlatiinica;. ena se je dala v Dovsko za podružnico Podpeško, druga podružnici Senožeški in tretja podružnici Boštanjski. b) 2 ročni trlici z železnimi valarji in mahalom, in 2 otrepalni deski, Vo-diški soseski in Bohinjski podružnici vsaki eno ravno tako zastonj in za občno rabo. To zadnje orodje je veljalo...........177 „ 70 „ c) se je iz te subvencije plačala želez-nična vožnja drenažke tiskalnice iz Borovnice do Kranja z..... 6 „ 64 „ Ako se primerijo ti stroški .... 619 gl. 34 kr. zgornjemu ostanku v zalogi, ostane še 72 ;; 63 „ K temu se prišteje, kar se je izkupiio za 17 mašin za turšico robkati, namreč 10 „ 20 ,, in za 1. 1873 dovoljena subvencija . . 500 „ — „ tako, da ima družba za nakupovanje strojev in orodja za 1. 1874 . . . 582 gl. 83 kr. Za ta denar se bodo po sklepu subvencijskega od-* bora ravno tako nakupovali stroji, ter se po dražbeni poti prodajali občinam in gospodarjem, ki se bodo za nje oglasili, toda ne pod polovico kupne cene. 9. Za povzdigo planinskega gospodarstva. Subvencije za ta oddelek je bilo ostalo 996 gl. 76 kr. in hranilničinih obresti od teh denarjev je bilo .......... 49 „ 89 „ Tedaj iz skupnega zneska .... 1046 gl. 65 kr. se je dalo poslancu, kateri je popoto- val na planine Vorarlberške in Al- gavske na Bavarskem učit se sirar- stva in ogledat tamošnje naprave, za stroške popotovanja......200 „ — „ 5 sirarskim družbam, katere so se ustanovile na Bohinjskih planinah, za podporo..........620 „ — „ in za premije za zboljšano planinsko gospodarstvo........200 „ — ,, Bukvovezu plačilo za vezanje 980 knjig „zboljšanje planin"...... 23 „ 90 ,, Ako se odštejejo skupni stroški . . 1043 gl. 90 kr. od skupnega zneska, se razvidi, da je vsa subvencija s tem popolnoma vpo- rabljena do ostanka...... 2 „ 75 „ 10. Za spisovanje poljedelske statistike je si. c. k. ministerstvo kmetijstva za 1. 1873 dovolilo subvencije . . . 800 gl. —- kr. katere je družba čisto izplačala spisa-telju statistike gosp. Francetu Schollmajerju. 11. Za zboljšanje močvirnih zemljišč je si. c. kr. ministerstvo poljedelstva posodilo drenažno tiskalnico, ki je zdaj, kakor se je že pri zadnjem občnem zboru poročalo, pri ceglarju Andreju Net u v Kokri pri Kranju. Ker pa žalibog našim gospodarjem ni mar za izboljšanje močvirnih zemljišč po izsuševanji, se že zdaj ni naročilo nič drenažnih cevi za izsuševalne stroje. 12. Za napravljanje vodnjakov in kali, koder manjka vode, je dobila družba za 1. 1872 subvencije 1500 gl. — kr. in za leto 1873........2000 „ — „ Skupaj toraj . 3500 gl. — kr. Ta skupni znesek s 3500 gl. je subveneijski odbor v znesku od 90 gld. do 400 gld. prosijočim občinam tako dajal, da se jim je polovica plačevala, ko se je delo začelo in se pokazalo zavezno pismo, druga polovica pa po dokončanem in po družbi potrjenem delu. S tem zaveznim pismom se vsaka občina zaveže, na svoje stroške s pomočjo podpore vodnjake primerno vravnati in jih v prihodnje v dobrem stanu, ohraniti ter pustiti vsi soseski v rabo. Ako se to ne zgodi, ima soseska prejeti denar s 5 obresti povrniti. Za te odmenjene podpore in oglasniške stroške se je do zdaj že izplačalo.....1295 gl. 42 kr. in ostane še gotovine......2204 gl. 58 kr. ker nekatera v 1. 1873 začeta dela še niso popolnoma dokončana, subvencija od leta 1873 se je pa še le za-mogla določiti, ko je bil čas za oglašenje minul, pri seji 8. marca t. 1. Iz tega kratkega poročila naj se razvidi, da si je subveneijski odbor prizadeval, prejete državne subvencije primerno in strogo po ukazih si. c. k. ministerstva kmetijstva vporabiti in razdeliti. Zato je pa tudi si. ministerstvo vse predložene in dokazane subvencijske račune rado volj no odobrilo. Slavnim podružnicam zopet živo priporočamo, naj marljivo pomagajo, da se subvencijske zadeve prav in primerno vršijo. (Dal. prih.) 212 Poročilo glavnega odbora kmetijske družbe Kranjske za občni zbor 6. maja 1874. B. Glede družbinih opravil se poroča naslednje, (Dalje.) SI. c. k. deželna vlada je kmetijski družbi z dopisom od 24. junija 1873 št. 4715 poslala načrt postave, zadevajoč varstvo poljskega posestva, da naj ga natanko pretresa in naznani o njem svoje mnenje. To postavo , ki je za kmetijstvo tako važna, je družba v vseh §§. na tanko prevdarila in nasvetovala nekatere spremembe v njej po razmerah nase dežele, ter je 10. avgusta 1873 pod štev. 898 naznanila o njej svoje mnenje. Ker sta družbeni centralni odbor in si. deželni odbor opozorila na potrebo odtoka iz Ložke doline, iz-Bušenja Cerkniškega jezera in urejenje reke Unče, je si. c. kr. deželna vlada od si. c. kr. ministerstva za kmetijstvo z dopisom od 27. maja 1873 št. 5434/862 pooblaščena vsled družbi naznanjenega dopisa od 3. junija 1873 št. 4130 potrebna dela, za katera je si. mi-nisterstvo dovolilo 1000 gold., izročila Tržaškemu inženirju dr. Rafaelu Visintini ju. Ali so se ta dela že pričela in imela vspeh, se centralnemu odboru ni dalje poročalo. Zavoljo grozno škodljive toče, ki je 19. julija 1873 po Dolenskem toliko vinogradov pokončala, se je odboru zdelo potreba, izvedenega vinorejca gosp. Antona Ogulin-a iz Novega mesta poslati v vinski zbor, ki se je bil pozne jeseni 1. 1. zbral na Dunaji, s tem namenom, da bi se tam posvetoval s strokovnjaki, kako bi se pokončane vinske trte dale oživiti brez čisto novih zasajanj, sploh pa, kako bi se vinogradi v najkrajšem času zopet mogli storiti rodovitni, da bi njegove skušnje precej razglasil poškodovanim vinorejcem v poduk. Gosp. Ogulin, ki je bil to poslanstvo sprejel proti popotni štipendiji 120 gold., je 24 marcija oddal poročilo, katero se bo razglasilo. Več srenj je prosilo dovoljenja za nove živinske sejme; si. c. kr. deželna vlada je prošnje izročila centralnemu odboru v pretres, in po dotičnih razmerah se je nasvetovalo, da naj se dovolijo aii pa tudi odrečejo. Po želji si. deželnega odbora od 23. avgusta u. 1. pod št. 4982, naj bi se iz družbene bukvarnice sadje-in vinorejski šoli na Slapu dalo tacih bukev, katere bi se v tej šoli mogle s pridom rabiti, je centralni odbor izročil 13 knjig po 5 natisov in od 5 knjig po en natis si. deželnemu odboru za poslanje vodstvu omenjene šole. Centralni odbor se je na vso moč prizadeval, da so bili naši domači kmetijski izdelki suhe zemlje in tudi Ljubljanskega močvirja z vsemi oddelki šote skupaj in v prijetni sostavi na mednarodni Dunajski razstavi lansko leto 1873 razpostavljeni. Podružnice in posamezni veči posestniki so prizadevanje izdatno podpirali in so na prošnjo odboru in oziroma družbinemu razstavnemu odboru in oziroma družbinemu razstavnemu zboru na pomoč prav veliko hvalevrednega oskrbeli. Vendar se je moralo še veliko izdelkov nakupiti, kar je z drugimi plačevanji za prostor v razstavi na Dunaji, za police, za steklene vaze, jerbase, vreče, za voznino tje in nazaj, za poslanje poročevalca i. t. d. družbi prizadjalo veliko stroškov. Ako bi teh stroškov ne bila zlajšala dobrot-ljivost Njih ekscelencije gosp. ministra kmetijstva, bi bili družbi še obČutljivši, zlasti ker v tej reči ni imela od nikoder nikakoršne podpore. Družbeno razstavo, o kateri je odbornik gosp. Fr. Schollmaver, čegar prizadevanje pri vravnavanji te so-stave se mora hvaležno pripoznavati, spisal natančno poročilo, je vodstvo razstave počastilo s sreberno me-dalijo za zasluženje in napredek. Tudi je gosp. Franc Schollmavr po ukazu si. c. kr. ministerstva kmetijstva sestavil in v razstavo poslal poljedelsko statistiko, katero je si. ministerstvo kmetijstva s posebnim pripozna-njem pohvalilo. Po ukazu si. c. k. ministerstva za kmetijstvo od 6. maja 1872 št. 1478 in do 6. januarija 1873 št. 188/34, katero je napravljalo ilustracijo zgodovine plugov za mednarodno svetovno razstavo Dunajsko, je centralni odbor poslal 4 razne pluge, ki so na Kranjskem navadni : a) za globoko zemljo po ravninah, b) za plitvo prst v ravninah, c) za kamenita tla Kraške okolice z navadnim ojesom, in d) po goratih krajih navadni gorjanski plug z dvema lemežema, črtalom in s plužno desko, ob enem je odbor tudi dodal podobe različnega vpreganja v naši deželi, katere je gosp. dr. Papež iz prijaznosti brezplačno izdelal, ter tako dal podobo naših plugov in vpreganj. Z dopisom od 8. februarija 1874 št. 1800/183 je si. ministerstvo izreklo toplo zahvalo in vse predplačilne stroške povrnilo. Pri tej priliki je pa tudi centralni odbor gosp. dr. Papežu izrekel srčno zahvalo , ker je bil on z brezplačno narejenimi podobami vpreganja k tej pohvali bistveno pripomogel. Ko je bil deželni zbor Kranjski ljudskim učiteljem, obrtnikom in posestnikom za popotne štipendije na Dunajsko svetovno razstavo iz deželnega zaklada dovolil •1500 gold., je v svojem dotičnem oznanilu prosilcem ukazal izročiti svoje prošnje za te štipendije centralnemu odboru kmetijske družbe, katerega je z dopisom 4. maja 1873 št. 6660 prosil, naj naznani 10 najbolj vrednih prosilcev za popotovanje na svetovno razstavo. Tej želji se je z nasvetom 6. julija 1873 radovoljno vstreglo. Kakor vsako leto, tako se je tudi za minulo leto 1873 si. c. kr. deželnemu predsedništvu po dokončani žetvi poročalo o počeznih pridelkih; povdarjalo se je, da je bila letina veliko slabeja, kakor po navadi, tako da je bilo po posameznih krajih skoraj vsih pridelkov jako malo; zlasti se je bilo bati v St. Jerneji na Dolenskem , kjer je bila toča pridelke in trto popolnoma pokončala, velikega pomanjkanja. Zato se je si. c. kr. predsedništvo opozorilo, naj po okrajnih glavarstvih oskrbi nabiranja denarja, da se pretečemu pomanjkanju izdatno in o pravem času pomaga. (Konec prihodnjič.) List 28. Poročilo i glavnega odbora kmetijske družbe Kranjske za občni zbor 6. maja 1874. B. Glede dmžbinih opravil se poroča naslednje. (Konec.) Meseca januarija 1873 od si. c. k. ministerstva za kmetijstvo sklicani vinski zbor je pretresal vprašanje: „Ali se kaže naprava in delavnost krajinih družeb za vinstvo, in ali zaslužijo, da se pospešuj ej o?" in je razsodil, da je v njih izdatni pripomoček za pospeševanje in povzdigo vinoreje in tudi za zboljšanje materijalnega stanja malega vinskega pridelovanja, ter jih živov priporoča in zapoveduje; pri tem se je zlasti kazalo na Stajarske vinorejske družbe. SI. c. kr. ministerstvo kmetijstva, katero želi in si prizadeva za posnemanje vinskih družeb Stajarskih, je centralnemu odboru z visim dopisom od 1. decembra 1873 št. 13080/1762 ukazalo, pravila Stajarskih vinskih družeb in dve poročili o njihovem delovanji od začetka njihovega obstanka v družbena naznanila sprejeti in jih tudi po posebnih odtisih v slovenskem jeziku po vino-rejskih okolicah po moči razširjati. SI. ministerstvo je obljubilo poravnati stroške za slovenski prevod ter je ob enem vravnalo , da naj se od slovenskih posebnih odtisovv500 razdeli v domači deželi, 400 odtisov naj se pošlje Stajarski, 100 pa Goriški kmetijski družbi za razdeljenje med slovenake vinorejce tamošnjih okrajev, 250 odtisov na neposredno si. c. k. ministerstvo za rabo. Ta ukaz je centralni odbor točno rešil, nakazano število odtisov si. ministerstvu in kmetijskima druž- 220 bama v Gradcu in Gorici že 28. februarija t. I. poslal, ob enem pa tudi domačim podružnicam poslal več odtisov za razdeljenje med vinorejce, kakor: v Novomesto . 100 odtisov, v Metliko . . 100 „ v Krško ... 80 „ v Mirno ... 30 ,, v Trebnje . . 20 „ v Boštanj . . 20 ,, v Rateče . . 15 „ v Vipavo . . 100 „ v Bistrico . . 20 ,, v Senožeče . . 5 „ SI. c. kr. ministerstvo kmetijstva je z dopisom od 22. februarija t. 1. št. 13418/1706 več iztisov g. Trien-telnovega spisa z naslovom „Die Waldstreu" (gozdna stelja) poslalo za razdelitev med nase gospodarje. Centralni odbor, kateri v tem nemškem natisnjenem spisu nahaja mnogo podučnega in koristnega, je si. c. k. ministerstvo prosil 100 gold. subvencije za slovensko izdajo te knjižice, katera se mu je tudi dobrotno podelila. Gospod vitez Gutmannsthal je prevzel spisovanje slovenske knjige po Trientelnovem nemškem spisu. Ker se je nekaterekrati zgodilo, da so se iz subvencije nakupljena plemenska goveda proti zaveznemu pismu brez poprejšnjega dovoljenja subvencijskega odbora pred dvemi minulimi leti dalje prodajala, je centralni odbor sklenil, vpeljati ostro pazenje nad takimi živalimi. Toraj se je obrnil do kmetijskih družeb v Lincu, v Gradcu in v Gorici za poročilo, kakošoe naredbe varnosti imajo te družbe v tem oziru. Temu vprašanju so vse tri družbe radovoljno odgovorile. Podružnica Metliška je s poročilom od 18. marca t. 1. naznanila pomanjkljivosti pri zapiranji mej zoper zanešenje živinske kuge ter razodela svoje mnenje za odstranjenje teh pomanjkljivosti; toraj prosi družbo, naj se poganja pri državnem svetovalstvu za razgla-šenje nove postave za živinsko kugo ali pa za pre-iskanje dosedanje postave. Centralni odbor je ta spis natanko pretresel in sklenil, posnetek tega poročila poslati si. c. kr. ministerstvu notranjih zadev, da ga blagovoljno pregleda in kot tvarino za novo državno postavo za odvrnjenje in vničenje goveje kuge. SI. deželna odbora Levovski in Zgornje-avstrijski v Lincu sta se obrnila do centralnega odbora za poročilo o učnem načrtu, o znotranji napravi, o visokosti vzdrževalnih stroškov, potem o fondih , iz katerih se tukajšnja kovaška šola vzdržuje. Obema željama je odbor radovoljno vstregel. Z dopisom od 1. januarija t. 1. štev. 1214/1660 je si. c. k. ministerstvo kmetijstva družbo povabilo , svoje mnenje izreči, ali bi ne bilo svetovati, naj bi se prepoved z ozirom na vvažanje vinskih trt iz ptujih dežel razširila na vvažanje sadnega drevja, da bi se trtna uš ne zanesla v deželo, ker namreč skušnja uči, da se ta preškodljivi mrčes nahaja tudi na korenini sadnih dreves. Centralni odbor je s poročilom 14. januarija t. L štev. 42 nasvetoval razširjenje te postave tudi na drevesa, ker je jako potrebna, k temu pa še opomnil, da naj ima ta zapoved z ozirom na trte kakor tudi z ozirom na drevesa popolno veljavo ne le za ptuje dežele, temuČ tudi za one domače dežele, kjer se ta trtni sesavec zapazi. Gospod Mihael Pregel, centralni odbornik in družbeni blagajnik, kateri je blagajniška opravila s hvalevredno natančnostjo čez 30 let opravljal, je koncem oktobra 1873 centralnemu odboru naznanil, da blagajniških in računskih opravil ne more več oskrbovati, in ga toraj prosil, naj ga oprosti službe. Centralni odbor si ni mogel kaj, kakor to popolnoma opravičeno željo izpolniti, toraj gosp. Pregel-nu za velikoletni trud v imenu družbe naznanil toplo zahvalo, blagajniška in računska opravila pa začasno izročil adjunktu družbenega tajnika Andreju Brusu, kateri je tudi ta opravila sprejel, dokler se ne izvoli ud centralnega odbora za blagajnika. Gosp. Brus je spisal račun za leto 1873 in proračun za leto 1874 ter ga predložil centralnemu odboru. Da se družbeni denarji, očitne in privatne obligacije, drugi spisi in tudi subvencijski denarji, kateri obstoje iz velicih zneskov, in ravno tako tudi različni Časopisi, računske knjige in spričevala morejo varno shranjevati, je centralni odbor kupil proti ognju in vlomljenju zavarovano Wertheimsko blagajnico, in to tem bolj, ker je družbeni blagajnik dotično odgovornost ali garancijo za prihodnost določno odpovedal. Ta blagajn i ca je veljala z voznino in s postavljanjem 259 gold. 70 kr. in je zdaj v družbeni pisarni, kjer zdaj blagajniška opravila začasno oskrbuje tajnikov adjunkt gosp. Brus. Njih ekscelenca gosp. minister kmetijstva je o priliki, ko je potrdil sprejem družbenih ,,Naznanil" za L 1871, izrekel zahvalo s pristavkom, da je to knjigo, katera slavno priča delavnost naše družbe , ukazal pridružiti bukvarnici ministerstva za kmetijstvo. O 251etnici je centralni odbor Njih c. kr. apostolskemu Veličanstvu v imenu kmetijske družbe voščil srečo in naznanil vdanost po adresi, katero je poslal Njih ekscelenciji gosp. ministru kmetijstva pl. Chlu-mezkv-ju s prošnjo, naj jo izroči Nj. Veličanstvu. Vsled dopisa 3. decembra 1873 je gospod minister to prošnjo radovoljno spolnih"