tteaM Mikih
občin Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042 - 0778
Leto Xni.
Ptuj, dne 24. marca 1977
Številka: 3
VSEBINA
OBČINA PTUJ
17.	Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ptuj ra obdobje 1976-1980 v letu 1977;
18.	Poslovnik zbora združenega dela Skupščine občine Ptuj;
19.	Poslovnik zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Ptuj;
20.	Poslovnik družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ptuj in
21.	Odlok o določitvi imen in poteka ulic cest in poti v mestu Ptuju
OBČINA ORMOŽ
22.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ormož v I. polletju 19/7;
23.	Odlok o ustanavljanju in organizaciji enot in štabov za civilno zaščito v občini Ormož;
24.	Sklep o določitvi imen, ulic in cest v Središču ob Dravi;
25.	Sklep o določitvi sodnikov porotnikov pri občinskem sodišču Ormož ;
26.	Statutarni sklep o spremembi statuta občine Ormož.
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
27.	Sklep o razveljavitvi odredbe o organizacijah v občini Ptuj, ki morajo imeti zaščitni načrt;
28.	Sklep o soglasju k ceni oskrbnega dne v oddelku specialne nege Zavoda za varstvo in delovno usposabljaje mladine „Dr. Matjana BORŠTNERJA“ v Domavi pri Ptuju v letu 1977.
KRAJEVNE SKUPNOSTI
29.	SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za
sofinanciranje novogradnje treh transformatorskih postaj v Kicarju za naselja v KS Rogoznica
30.	SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih objektov na območju Krajevne skupnosti Kidričevo za naselja: Apače, Njiverce in Stmišče.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
17.
RESOLUCIJA
O POLITIKI URESNIČEVAN J A DRUŽBENEGA PLANA OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE 1976 - 1980
V LETU 1977
Ptuj, februar 1977
I.	DEL
1. GLOBALNA OCENA IZVAJANJA CILJEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE PTUJ V LETU 1976
Ob oceni družbeno gospodarskih gibanj v letu 1976 v občini Ptuj Občinska skupščina ugotavlja, da se v resoluciji zastavljeni cilji niso v celoti uresničevali v skladu z zastavljeno politiko občine, na drugi strani pa so bili na nekaterih področjih doseženi ugodni rezultati Pričakovati je, da bo družbeno gospodarski razvoj v letu 1977 pogojen z značilnostmi razvoja v letu 1976, ki se kažejo zlastiv naslednjem:
Dosežena ie bila nadaljnja preobrazba družbeno gospodarskih odnosov, opredeljenih v ustavi kar se odraža zlasti v doslednjem uveljavljanju ustavnih načel ter širokih razprav o osnutku zakona o združenem delu. Prepočasi se odvija proces združevanja dela in sredstev na osnovi dohodkovnih odnosov ter proces svobodne menjave dela.
Prizadevanja za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj niso dala pričakovanih rezultatov. Družbeni proizvod ne bo dosegel v resoluciji začrtane 8 % stopnje rasti ter bo po oceni le za 3-4 % višji kot v letu 1975. Tudi rast industrijske proizvodnje bo za okoli 4 indeksne točke nižja od načrtovane. Vzporedno z doseženo nižjo gospodarico rastjo je padla tudi družbena produktivnost dela kot globalni kazalec kvalitete m
uspešnosti gospodarjenja; dosežena pa je bila nižja akumulativnost ter s tem tudi nižja reproduktivna sposobnost gospodarstva.
Zaposlenost v družbenem sektorju gospodarstva je porasla za okoli S % v gospodarstvu, kar je v skladu s predvidevanji v resolucgi, vendar je bila planirana stopnja rasti zaposlovanja prirejena višji gospodarski rasti od dosežene v letu 1976. Dosežena ie bila hitrejša realna rast osebnih dohodkov od produktivnosti dela, kar kaže na odstopanje od politike, začrtane v resoluciji.
Ugodni rezultati so bili doseženi na področju zunanje tigovinske menjave, saj ocenjujemo, da se je vrednost izvoza povečala za okoli 40 %, vrednost uvoza pa je za okoli 8 % nižja kot v letu 1975.
Likvidnost gospodarstva se je v letu 1976 bistveno izboljšala, na kar so vplivali novi predpisi o poravnavi medsebojnih obveznosti v združenem delu ter obračunavanje celotnega dohodka po plačani realizacij L
Na področju cestne in komunalne infrastrukture so bile zgrajene nove zmogljivosti predvsem v manj razvitih območjih Haloz in Slovencih goric, kar je predvsem v skladu s politiko, dogovorjeno za leto 1976. Stanovanjska gradnja v občini je potekala v skladu z dogovorjeno politiko, vzporedno pa se je izvajala tudi revitalizacija starega dela mesta.
Naloge samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti za leto 1976 niso bile v celoti uresničene. Tako stanje je povzročila zmanjšana stopnja gospodarske rasti, povečani stroški poslovanja družbenih služb m nove naloge, kijih določajo sprejeti zakoni na področju socialne politike.
Ocenjena rast družbeno gospodarskega razvoja v letu 1976, gledana v celoti, kaze, da v prvem letu izvajanja srednjeročnega družbenega plana ne bo dosežena dinamika rasti, začrtana v tem dokumentu. Zaostajanje gospodarske rasti se kaže predvsem v nižji rasti družbenega proizvoda, nižjem obsegu proizvodnje, nazadovanju družbene produktivnosti ter zmanjševanju akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva. Glede na tako stanje bodo morali v letu 1977 vsi nosilci razvoja v občini usmeriti svojo politiko in aktivnost, da bi kar v največji men zagotovili izvajanje družbenega plana občine do leta 1980.
2.	KLJUČNE NALOGE ZA IZVAJANJE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE PTUJ V LETU 1977
Na osnovi doseženega razvoja in stanja ter zastavKenih ciljev in nalog v srednjeročnem družbenem planu občine Ptuj za obdobje 1976-1980 bo potrebno v letu 1977 uresničiti nekatere ključne cilje in naloge družbeno gospodarskega razvoja občine Ptuj. Uresničevanje sestavljenih temeljnih razvojnih usmeritev pomeni hkrati tudi uresničevanje širših družbeno sprejetih ciljev in nalog, opredeljenih v republiških in zveznih planskih dokumentih.
Občinska skupščina se bo zavzemala, da bodo vsi nosilci razvoja v občini v letu 1977 uresničevali zlasti naslednje, v družbenem planu občine za obdobje 1976-1980 dogovoijene naloge:
-	razvijanje in krepitev ustavnega položaja delavca in delovnega človeka v združenem delu, s tem, da bo aktivnost v letu 1977 usmeijena predvsem v uresničevanje zakona o združenem delu, ustave in stališča X. kongresa ZKJ in VIL kongresa ZKS;
-	krepitev varnosti, dražbene samozaščite in ljudske obrambe kot sestavnega dela družbeno gospodarskega razvoja;
-	doseganje hitrejšega gospodarskega in družbenega razvoja v pogojih stabilnejših gospodarskih gibanj in kvalitetnih dejavnikov razvoja, predvsem na področju povečanja deleža produktivnosti dela v družbenem proizvodu. Tak razvoj bo zahteval večja vlaganja v materialno osnovo združenega dela, večji delež strokovnega znanja in raziskovalnega dela ter skladnost gospodarske in družbene strukture v občini;
-	zapoditev prebivalstva ter nenehnega izboljševanja izobrazbene strukture zaposlenih bo tudi v letu 1977 pomembna skupna družbena naloga. Glede na postopno vračanje občanov, začasno zaposlenih v tujini, bo potrebno ustrezno pospešiti odpiranje novih delovnih mest;
-	izboljšanje pogojev življenja in dela delovnih ljudi in občanov v smeri odpravljanja elementov socialnih razlik in krepitve socialne varnosti delovnih ljudi. Eden od pogojev za uresničevanje tega cilja je dodedno uveljavljanje načela delitve dohodka po delu;
-	nadaljnji pospešeni razvoj manj razvitih območij v občini.
Zato bodo nadaljevane aktivnosti iz leta 1976, ki so bile izvajane predvsem na področju cestne in komunalne infrastrukture na manj razvitih območjih Haloz in Slovenskih goric;
-	programiranje prostorskega razvoja, kar bo omogočalo racionalno prostorsko organizacijo in načrtnejše usmerjanje osnovnih pogojev bivanja m dela občanov.
3.	MOŽNI OKVIRI DRUŽBENO GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1977
Globalna ocena gospodarske rasti za leto 1977 temelji na tendencah gospodarskih gibanj ob koncu leta 1976 in prehodu v leto 1977, na pričakovanih možnostih za povečanje proizvodnje v obstoječih in novih proizvodnih zmogljivostih, ob pričakovanju normalnih razmer na domačem in tujin trgih in pravočasno sprejetih ukrepov ekonomske politike. Na osnovi tega ocenjujemo, da bo v letu 1977 dosežena takale rast:
- družbeni proizvod celotnega gospodarstva se bo povečal za okoli 6 %, v tem rast družbenega sektoija za 6,3 %. Družbeni proizvod celotnega eospodantva bo po ocenah znašal v letu 1977 okori 2.108 milijonov dinarjev, oz. 31 tisoč dinarjev na prebivalca;
-	industrijska proizvodnja bo rasla po stopnji 9 %, kmetijska proizvodnja pa po stopnji 3 %;
-	zaposlenost v družbenem sektorju bo porasla za 3 %, to je za 470 delovnih mest Zaposlovanje prebivalstva bo še večje za nove zaposlitve na izpraznjenih delovnih mestih;
-	produktivnost dela bo porasla za okoli 3,2 % v tem bo znašala udeležba produktivnosti dela v prirastu družbenega proizvoda 50 %. V industrijski proizvodnji bo produktivnost porasla za okoli 5 %;
-	investicije v osnovna sredstva gospodarstva bodo porasle za 6-7 %;
-	izvoz blaga bo zaradi izredno visokega obsega v letu 1976 manjši, uvoz blaga pa bo ostal na ravni leta 1976.
Uresničevanje predvidenega razvoja v letu 1977 zahteva dosledno izpolnjevanje dogovoijenih nalog v družbenem planu občine s posebnim poudarkom na:
-	krepitvi reproduktivne sposobnosti gospodarstva, s čemer bodo dani realni pogoji za pospešitev investicijske aktivnosti in odpiranje novih delovnih mest, spremembe gospodarske strukture in modernizacijo proizvodnje, kar bo omogočilo hitrejšo gospodarsko rast;
-	hitrejšem in učinkovitem prilagajanju gospodarstva zahtevam tržišča in s tem prizadevanj za uvajanje novih proizvodov;
-	zagotovitvi hladnejših razmera v delitvi dohodka in razporejanju čistega dohodka, s čemer bo zagotovljena možnost hitrejše rasti sredstev za razširitev materialne osnove gospodarstva;
-	aktiviranju potencialnih kmetijskih površin;
-	razvijanju malega gospodarstva.
4.	TEMELJNE NALOGE NA PODROČJU ZDRUŽEVANJA DELA IN SREDSTEV, RAZPOREJANJA DOHODKOV IN UVELJAVLJANJA KVALITETNIH DEJAVNIKOV RAZVOJA
4.1.	Razvoj samoupravnih družbenih odnosov
S ciljem, da bi kar v največji meri zagotovili izvajanje družbenega plana občine do konca srednjeročnega obdobja morajo vsi nosilci razvoja v letu 1977 usmeriti svojo politiko m zastaviti aktivnosti, da zagotovijo nadaljnji razvoj samoupravnih družbenih odnosov na podlagi ustave m zakona o združenem delu, kar zahteva zlasti:
-	praktično uveljavljanje družbeno ekonomskih dohodkovnih odnosov v celotni družbeni reprodukciji in krepitev dohodkovnega položaja temeljnih organizacij združenega dela in delavca v njej ;
-	intenziviranje procesov združevanja dela in sredstev na osnovi družbeno ekonomskih osnov dohodkovnih odnosov zaradi uresničevanja skupnih proizvodnih in razvojnih programov in pridobivanja skupnega dohodka;
-	izpopolnjevanje družbeno ekonomskih osnov procesa svobodne menjave dela v samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti v skladu z določili zakona o združenem delu ;
-	uresničevanje ustavnih določil in drugih družbenopolitičnih izhodišč s ciljem, da krajevne skupnosti zaživijo kot temeljne samoupravne skupnosti.
Z določbami zakona o združenem delu bodo usklajeni predpisi ter samoupravni splošni akti skupščine občine in dejavnost oreanov skupščine občine, predvsem tisti, ki zadevajo upravljanje z družbenimi sredstvi, povezovanje osebnega dela v sistem samoupravnega združenega dela, samoupravno organiziranje združenega dela, dopolnjevanje samoupravnega sporazuma o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, pridobivanje dohodka v družbenih dejavnostih, združevanje sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v upravnih organih in strokovnih službah skupščine občine.
Za nadaljnje uveljavljanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov na področju družbenih dejavnosti bodo samoupravne interesne skupnosti analizirale sistem delegatàcih odnosov in njegovo učinkovitost, predvsem z vidika uveljavljanja neposrednih interesov združenega dela pri oblikovanju programov in cen ter pri določanju kakovosti storitev na osnovi svobodne menjave dela. Razvijanje svoje vloge skupščinskih zborov in zastavljanje bistvenih vprašanj glede razvoja m politike družbenih dejavnosti bo ena izmed temeljnih nalog vseh samoupravnih interesnih skupnosti, ki se vključujejo v skupščinski sistem na ravm občine.
4.2.	Uveljavljanje kakovostnih dejavnikov razvoja
Hitrejše in učinkovitejše uveljavljanje kakovostnih dejavnikov razvoja, ki so pogoj za hitrejšo in stabilno gospodarsko rast zahteva od vseh nosilcev razvoja, da svoje aktivnosti usmerijo zlasti v zagotavljale :
-	dopolnjevanje obstoječe materialne in moralne stimulacije za delo kar bo potrebno doseči z usklajevanjem in izpopolnjevanjem samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v skladu z zakonom o združenem delu. Dosledno uveljavljale načela nagrajevanja po rezultatih živega in minulega dela bo potrebno zagotoviti z internimi samoupravnimi akti, pri tem pa bo potrebno upoštevati tudi načela solidarnosti, predvsem z uporabo sredstev skupne porabe ter tako prispevati h kritju določenih socialnih in drugih potreb aelavcev z najnižjimi osebnimi dohodki;
-	uveljavljala že sprejetih načel kadrovske politike ter pospešitev reforme vzgojno izobraževalnega sistemav skladu s potrebami v občini;
-	hitrejšega uveljavljanja razvojne in raziskovalne dejavnosti v združenem delu ter povezovanja le-te z znanstveno raziskovalnimi
institucijami s ciljem, da bi omogočili čim večjo uporabo raziskovalnih dosežkov v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. Vzporedno z razvojno in raziskovalno dejavnostjo bo potrebno v večji meri razvijati inovacijsko in racionalizacij sko dejavnost ter v ta namen zagotoviti primerne oblike stimulacije v skladu z določili družbenega dogovora o inovacijah;
-	nadaljno uvajanje avtomatske obdelave podatkov na področju gospodarstva in negospodarstva v okviru zasnovanih računalniških m informacijskih sistemov;
-	uvajanja sodobnejše tehnologije dela, modernizacije delovnih sredstev, optimalno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti ter prilagajanja proizvodnih programov zahtevam tržišča;
-	racionalnega gospodagenja s sredstvi v gospodarstvu, vsestranskega varčevanja, boljše tehnološko izkoriščanje surovin, reprodukcijskega materiala in energije ter usmeritve v večjo uporabo odpadnih surovin;
— uvajanja sodobnih metod dela, boljšega izkoriščanja delovnega časa ter znanja zaposlenih, izbopanje obstoječe kadrovske strukture ob uvajanju permanentnega izobraževanja ob delu;
-	racionalnejšega zaposlovanja na vseh področjih, zlasti pa preprečevalca prekomernega naraščanja zaposlovanja administrativnih kadrov, ter izboljšanje delovne discipline v vseh delovnih sredinah;
-	temeljne organizacije združenega dela, ki bodo po zaključnem računu za leto 1976 izkazale izgubo, morajo takoj pričeti z izdelavo učinkovitih sanacijskih programov. Izgubo je treba sanirati v skladu z zakonom o združenem delu ter v skladu s samoupravnimi sporazumi o združitvah temeljnih organizacij združenega dela, delovnih organizacij in sestavljenih organizacij združenega dela. Izvršni svet bo imenoval posebno komisijo, ki bo sproti spremljala uresničevanje sanacijskih programov;
-	doslednega uveljavljanja dogovoijenih investicijskih kriterijev, opredeljenih v družbenem dogovoru o osnovah za kriterije investicijske politike za razdobje 1976-1980.
4.3.	Krepitev materialne osnove temeljnih organizacij z jpženega dela
Uresničevanje zastavljenih ciljev in nalog zahteva glede na neugodne rezultate poslovanja v letu 1976, krepitev materialne osnove temeljnih organizacij združenega dela v materialni proizvodnji. Zato morajo zagotoviti v letu 1977 hitrejšo rast sredstev za razširitev svoje materialne osnove od rasti dohodka in nekoliko počasnejšo rast skupnih sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb.
Zato morajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela materialne proizvodnje in v drugih organizactjah in skupnostih zagotoviti, da bodo:
-	pri razporejanju dohodka, sredstva za osebne dohodke naraščala za 10 % počasneje od rasti doseženega dohodka, kar bodo uveljavili z ustreznimi samoupravnimi sporazumi;
_ pri razporejanju čistega dohodka na sredstva za razširitev materialne osnove združenega dela ter rezerve bodo upoštevali, da bodo iz več ustvarjenega dohodka na delavca in na uporabljena sredstva, relativno več izdvajali za razširitev materialne osnove. Pn razporejanju čistega dohodka pa bodo v skladu s samoupravnim sporazumom zagotavljali minimalno stopnjo akumulacije ;
-	v samoupravnih sporazumih za leto 1977 vsebovana določila o zajamčenih osebnih dohodkih, v skladu z zakonom;
-	sredstva za ostale osebne prejemke (sindikalna lista) v odvisnosti od rasti dohodka.
Za realizacijo te politike morajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela tekoče ocenjevati in spremljati rezultate svojega dela in poslovanja v letu 1977 ter preverjati v okviru začasne delitve dohodka, ali se doseženi dohodek razporeja v skladu z dogovorjenimi razmerji v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih.
4.4.	Hitrejši razvoj gospodarstva
Za uresničitev v družbenem planu občine zastavljene gospodarske rasti za obdobje do leta 1980 bo morala biti usmerjena politika hrtrejbega razvoja gospodarstva v letu 1977 predvsem v:
-	aktrvnosti za dosledno uveljavljanje in razvijame samoupravnih socialističnih proizvodnih in dohodkovnih odnosov s ciljem vzpostavitve proizvodnih odnosov v smislu določil zakona o združenem delu;
-	krepitev materialne osnove združenega dela, združevanje sredstev za skupna vlaganja, pritegnitev manjkajočih sredstev za realizacijo zastavljenih investicijskih programov iz območij zunaj občine ter samoupravno usmerjanje investicijskih sredstev na področja (objekte), ki so v družbenem planu občine opredeljena kot prednostna, to je področje kmetijstva, živilsko predelovalna industrija, barvna metalurgija, kovinsko predelovala industrija in področje malega gospodarstva;
-	temeljito preučevanje domačega in tujega tržišča ter prilagajanje proizvodnje zahtevam in potrebam tržišča;
-	dosledno uvajanje elementov racionalizacije in vsesplošnega varčevanja ;
-	boj še funkcionalno povezovanje proizvodnje, blagovne menjave in prometa ter s tem zmanjševanje vezave obratnih sredstev v zalogah in terjatvah.
Zaradi nizke stopnje akumulativnosti gospodarstva v letu 1976 bo obseg investicijske dq a vnos ti v letu 1977 močno odvisen od zunanjega priliva investicijskih sredstev. Zato bodo nadaljevane predvsem začete investici e v letu 1976, realizacija novih projektov pa bo v veliki meri odvisna od pritoka sredstev od zunaj.
Na področju gospodarstva bo v letu 1977 realiziranih največ investiciskih vlaganj v industriji in to na področju barvne metalurgije in živilske predelave, kar je v skladu z dogovorjenimi prednostnimi razvojnimi nalogami v občini. Po predvidevanjih temeljnih organizacij združenega dela v občini bo industrga vložila v osnovna sredstva 52 % vseh gospodarskih investicij v občini. Sledi kmetijstvo s 13%, ki ima z vidika primarne kmetjjske proizvodnje prav tako prednost v gospodarskem razvoju. Temeljne organizacije združenega dela bodo za predvidene investicije lahko zagotovile okoli 40 % lastnih sredstev, ostala sredstva v višini 60 % a si bodo prizadevale pridobiti v obliki posojil iz bančnih sredstev lokalne anke, drugih bank in iz združenih sredstev.
Glede na obstoječe možnosti in pogoje gospodarjenja se bodo posamezna gospodarska področja v letu 1977 razvijala z različno dinamiko. Po podatkih temeljnih organizacij združenega dela je pričakovati, da bodo dosegla nadpoprečno stopnjo rasti v merilu občine: gostinstvo, obrt in industrija.
4. 5. Razvoj družbenih dejavnosti
Družbene dejavnosti se bodo v letu 1977 razvijale v skladu z možnostmi, katere bo zagotavljal gospodarski razvoj. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb v občini bodo rasla v globalu počasneje od rasti doseženega dohodka. Združevanje sredstev za financiranje letnih programov samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti bo v prvem polletju 1977 potekalo na podlagi meril in instrumentov, določenih z zakonom o začasnem financiranju teh dejavnosti.	'
Od 1. julija 1977 bo potekalo združevanje sredstev za financiranje programov družbenih dejavnosti na podlagi meril in instrumentov, dogovoijenih s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti, ki morajo biti sprejeti do 31. maja 1977. Pri opredelitvi obveznosti, bodo za drugo polletje 1977 upoštevana sredstva, združena v prvem polletju na osnovi zakona o začasnem financiranju, kakor tudi presežki in primanjkljaji iz realizacije sredstev po družbenem dogovoru o razporejanju dohodka v letu 1976.
S solidarnostnim združevanjem sredstev si bodo delavci in občani znotraj vsakega področja družbenih dejavnosti s samoupravnim sporazumom zagotovili enotno raven in dogovorjeni obseg nekaterih storitev, kar bodo s pomočjo kriterijev, meril in kazalcev natančno opredelili v samoupavnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti.
Investicije na področju izobraževanja bodo izvajane tudi s sredstvi samoprispevka občanov, ki je uveden s 1/1-1977 in v ta namen združenimi sredstvi temeljnih organizacij združenega dela iz dohodka.
Pri združevanju sredstev za širitev materialne osnove družbenih dejavnosti s samopispevki in iz sredstev skupne porabe je treba upoštevati, da morajo biti s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov samoupavnih interesnih skupnosti zagotovljena celotna sredstva za redno delovanje predvidenih novih zmogljivosti. Pri izvajanju razvojne politike na področju družbenih dejavnosti bodo samoupravne interesne skupnosti v letu 1977 upoštevale dogovorjena prednostna področja in naloge v okviru posameznega družbenega področja.
5.	POLITIKA NA PODROČJU CEN
Tekoča politika na področju cen bo usmerjena na zagotavljanje takšnih pogojev, da v letu 1977 rast cen in življenjskih stroškov ne bo bistveno višja kot v preteklem letu ter postopno odpravljanje nekaterih neskladij med cenami posameznih proizvodov in storitev.
Predvidena rast cen bo med drugim zagotovljena z naslednjimi usmeritvami in ukrepi:
-	z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1977, ki ga bodo sklenili izvršni svet občin in izvršni svet SR Slovenije, s katerim bodo opredeljeni ukrepi in naloge na področju izvajanja politike cen;
-	z aktivnim sodelovanjem pri postopnem uveljavljanju takšnih cen na področju materialne proizvodnje in storitev, kjer so oblikovane samoupravne interesne skupnosti, da pokrivajo vsaj stroške enostavne reprodukcije, ob istočasnem uvajanju elementov racionalizacije;
-	s posebno pozornim spremljanjem cen tistih proizvodov in storitev, ki z vidika potrošnje predstavljajo osnovni standard;
-	za zaščito standarda delovnih ljudi, predvsem za socialno šibkejše občane bo izdelan program ukrepov za zaščito standarda v primerih večje podražitve cen izdelkov in storitev, pomembnih za življenjski standard;
-	z ukrepi neposredne kontrole cen, če ekonomski ukrepi ne bodo dali ustreznih rezultatov.
V okviru republike bo med družbenopolitičnimi skupnostmi sklenjen dogovor o proizvodih, za katere se bodo že v letu 1977 oblikovale rezerve.
6.	SPLOŠNA PORABA
Sredstva za splošno porabo v okviru občinskega proračuna se bodo v letu 1977 oblikovala v soodvisnosti od dogovarjanja o ostalih oblikah porabe. Nadaljevan bo proces ustavne preobrazbe splošne porabe s prenosom ustreznih nalog in virov sredstev na samoupravne interesne skupnosti.
Izvršena bo prerazdelitev nekaterih virov sredstev med občino in republiko. Dosedarji sistem medobčinskega dogovarjanja o obsegu splošne porabe v občinah v SRS ter vzajemnem in solidarnostnem prelivanju sredstev med občinami je opuščen. Uveljavljeno bo načelo samofinanciranja temeljnih družbenopolitičnih skupnosti skupaj z dopolnilnim financiranjem iz republiškega proračuna.
Izdelane bodo osnove in merila za oblikovanje sredstev, potrebnih za funkcioniranje z ustavo in zakoni opredeljenih funkcij družbenopolitične skupnosti.
V	letu 1977 bodo v okviru splošne porabe prvenstveno zagotovljena sredstva za dejavnost državnih organov in krajevnih skupnosti, dejavnost ljudske obrambe, dejavnost družbenopolitičnih organizacij, intervencije na področju kmetijstva, ki so zakonsko določene, investicije in vzdrževanje ljudske milice in stanovanj za miličnike, priznavalnine borcev NOB, kadrovske podpore in zdravstveno preventivo, pokritje obveznosti po najetih kreditih iz preteklih let, negospodarske investicije na področju dela državnih organov.
Do 30/6-1977 bo financirana v okviru splošne porabe dejavnost interesne skupnosti za varstvo pred požarom. S 1/7-1977 začne naloge v celoti financirati samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom.
V	obdobju začasnega financiranja splošne porabe, do 30/6-1977 bodo zagotovljena sredstva za pokritje nalog komunalne dejavnosti kolektivne porabe. Do sprejema proračuna za leto 1977 bo odločeno o načinu financiranja teh potreb v prihodnje.
Ostale naloge fakultativnega značaja bodo financirane iz splošne porabe le v okviru finančnih možnosti.
Do 30/6-1977 bo financiranje splošne porabe, zaradi celovite uskladitve osebne, skupne in splošne porabe, potekalo po začasnem finančnem načrtu v obsegu 50 % porabe iz leta 1976, povečane največ za 10,8 %. Konkreten razpored sredstev med posamezne porabnike v obdobju začasnega financira rja bo določen v trimesečnih načrtih. S proračunom, ki ga bo skupščina občine sprejela do 30/6-1977 bo oblikovana splošna poraba občine za leto 1977 v obsegu, ki bo odraz splošne uskladitve osebne, skupne in splošne porabe v občini in ki bo vključeval tudi porabo iz obdobja začasnega financiranja.
V	okviru petletnega programa negospodarskih investicij se bo začelo v letu 1977 pospešeno reševati vprašanje ustreznih prostorskih pogojev za delo postaje milice, teritorialne obrambe in temeljnega sodišča v Ptuju.
7.	STANOVANJSKA GRADNJA, GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA IN PROSTORSKI RAZVOJ
V	letu 1977 bo v skladu z družbenim planom občine za obdobje 1976-1980 nadaljevana politika pospešenega razvoja stanovanjske gradnje in komunalnih dejavnosti ter zagotovljeni pogoji za načrtno in racionalno porabo prostora.
Razvojno politiko in naloge s področja stanovanjske in komunalne dejavnosti izvijajo občani in delovni ljudje, organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih s teh področij in skupščina občine s svojimi organi. Za uspešno realizacijo nalog se skupnosti med seboj povezujejo in sproti koordinirajo delo.
Za uspešno izvajanje strokovnih nalog bodo samoupravna stanovanjska skupnost, skupnost za komunalne dejavnosti, lokalna cestna skupnost in skupnost za požarno varnost oblikovale skupne strokovne službe.
Na področju stanovanjske gradnje bodo aktivnosti usmerjene k ustvatjanju ugodnejših pogojev za hitrejšo realizacijo srednjeročnega programa stanovanjske gradnje, kar bo pogojeno s pravočasnimi arheološkimi raziskavami in sproščanjem gradbenih zemljišč.
Za uspešnejše gospodarjenje s sWadom stanovanjskih hiš bodo zastavljene aktivnosti za poživitev dela hišnih svetov in zborov stanovalcev pri krajevnih skupnostih. Še nadalje pa bo treba uveljaviti gospodarnejše odnose na področju stanarin in najemnin.
Na področju solidarnosti bo potekala še nadalje pospešena gradnja stanovanj ob nkratnem učinkovitejšem subvencioniranju stanarin m uveljavljanju diferenciranih stanarin.
V	letu 1977 bo v okviru realnih možnosti pričeto z deli na obnovi starih stanovanj, ki bodo usposobljena za normalno uporabo.
Na področju komunalnih dejavnosti se kot prednostne dejavnosti še naprej obravnavajo gradnje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo, gradnja cestnega omrežja in tiste komunalne dejavnosti, ki imajo bistven vpliv na varnost občanov in razvoj gospodarstva ter varstva okolja.
V	letu 1977 bodo aktivnosti potekale tudi v smeri samoupravne in organizacijske učvrstitve novo oblikovanih interesnih skupnosti, predvsem samoupravne interesne skupnosti za komunalne dejavnosti.
Oblikovane bodo tudi osnove za financiranje komunalnih dejavnosti ter sprejeti ustrezni dogovori in sporazumi.
Na področju urqanja prostora bodo aktivnosti usmerjene v razprave in oblikovanje politike do izrabe prostora na podlagi urbanističnega programa in načrtov, ki so v izdelavi in ki bodo dokončno izdelani v letu
Na področju urejanja človekovega okolja bodo prizadevanja usmeijena v čiščenje okolja, varstvo voda in zraka ter urejanje parkovnih in rekreacijskih površin.
8.	KRAJEVNE SKUPNOSTI
Na področju razvoja krajevnih skupnosti kot temeljne samoupravne. skupnosti delovnih- ljudi in občanov, je potrebno poudariti zastavljeno uresničevanje ustavne vloge krajevne skupnosti. To zlasti velja za nadaljnji razvoj samoupravljanja, dogovarjala in sporazumevanja ter humanih socialističnih odnosov v krajevni skupnosti. Pri tem se bo potrebno zavzemati za učinkovitejše vključevanje krajevnih skupnosti v sistemu družbenega planiranja in s tem oživitev ustavne koncepcije krajevne skupnosti, za krepitev in razvoj neposrednega povezovanja in sodelovanja
med krajevnimi skupnostmi, s temeljnimi organizacijami združenega dela in samoupravnimi interesnimi skupnostmi gospodarskih in družbenih delavnosti. Pri tem bo imelo pomembno vlogo tudi nudenje organizacijsko tehnične in strokovne pomoči družbenopolitične skupnosti ob pripravah in pri izvqanju srednjeročnih planov krajevnih skupnosti.
Krajevne skupnosti bodo morale skrbeti za podružabljanje splošnega ljudskega odpora, samozaščite in varnosti.
Tudi v letu 1977 bo potrebno zagotoviti solidarnostno prelivanje sredstev med krajevnimi skupnostmi s oljem enakomernejšega razvoja krajevnih skupnosti in razreševala specifičnih problemov, ki sočasno zadevajo več krajevnih skupnosti.
H. DEL
9.	TEMEUNE RAZVOJNE NALOGE V LETU 1977 IN OPREDELITEV NJIHOVIH NOSILCEV
V tem delu resolucije o izvajanju družbenega plana občine Ptuj v letu 1977 so oprede j ene naloge in usmeritve iz družbenega plana občine in dogovora o temeljih družbenega plana in samoupravnih sporazumov o teme j ih planov na področjih, kjer so bili sprejeti in so posebnega pomena za uresničevanje skupne razvojne politike. V skladu z zakonom o združenem planiranju bodo vsi nosilci nalog v občini v svojih programih dela za leto 1977 naloge iz te resolucjje še posebej konkretizirali in v zvezi s tem opredelili in sprejeli potrebne ukrepe.
9.1.	Na podtonu gospodarstva
Skupščina občine Ptuj bo preko izvršnega sveta in rjegovih upravnih organov, temeljne organizacjje združenega dela, sestavljene organizacije združenega dela in druge asociacije ter družbenopolitične organizacije bodo v skladu z družbenim planom občine Ptuj in dogovorom o temeljih družbenega plana občine Ptuj, izvajale naloge in aktivnosti v skladu z dogovorjenimi sred#eročnimi usmeritvami z namenom, da se zagotovi dosledno izvijanje Ogovorjenih nalog in ciljev v letu 1977. Pri tem bodo skrbele predvsem Za:
-	družbenopolitične aktivnosti v izvajanju politike hitrejšega gospodarskega razvoja, katere bodo temeljile na doslednem uveljavljanju m razvijanju samoupravnih socialističnih družbenih odnosov na osnovi ustave in zakona o združenem delu;
-	preoblikovanje proizvodnih odnosov v skladu z določili ustave in zakona o združenem delu, pri tem pa bodo nosilci nalog skrbeli za samoupravno, organizacijsko in strokovno poglabljanje začetih integracijskih odnosov v SOZD in drugih integracijskih oblik, ki so bile izvedene v preteklem razdobju in za nadaljnje povezovanje v ožjem in širšem jugoslovanskem prostoru;
-	izvajanje takšne samoupravno dogovorjene politike upravljalcev banke, ki bo pospeševala združevanje sredstev temeljnih organizacij združenega dela in zagotavljala donosnost vloženih sredstev;
-	čim večjo uveljavitev kakovostnih dejavnikov, to je, produktivnosti, ekonomičnosti učinkovitosti gospodarskega razvoja, ki bodo omogočali v naslednjem obdobju dinamično m stabilno gospodarsko rast v občini;
-	vzpostavljanje dohodkovnih odnosov zlasti na področju kmetijstva in kmetijske predelave, med proizvajalci in porabniki aluminija, kovinske predelave, trgovine in gradbene operative.
Izhajajoč iz tako opredeljenih splošnih nalog in aktivnosti bodo posamezni nosilci planiranja izvajali naslednje naloge:
-	na področju pospeševanja kmetijstva je potrebno skleniti samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Ptuj in preko tega zagotoviti nadaljnje aktivnosti v zvezi s pospeševanjem razvoja kmetijstva;
-	večjo organiziranost potrošnikov in preko tega aktivno '.vključitev potrošnikov v problematiko oskrbe in cen ter reševanje vprašanj, ki zadevajo s področja potrošnje občane. V ta namen jé pospeševati uveljavganje in delovanje samoupravnega organiziranja potrošnikov;
-	za bope zagotavljanje oskrbe prebivalstva in gospodarstva bodo izvedene novogradrga pekarne, širitev trgovske živilske mreže (in ureditev samopostrežne restavracije);
-	nadaljevanje z gradnjo turistične infrastrukture (dokončanje druge faze »ptujskih toplic** in modernizacija obstoječih gostinskih obratov);
-	modernizacija in razširitev obstoječih proizvodnih in storitvenih zmogljivosti tistih, ki imajo za to tržne in tehnološke pogoje;:
-	melioracije,
-	povečanje vinogradniških površin,
-	povečanje površin za proizvodnjo sladkorne pese
-	obnovo zasebnih vinogradov,
-	gradnja tovarne krmil,
-	povečanje zmogljivosti v govedoreji, prešičereji in perutninarstvu;
-	rekonstrukcija in modernizacija zmogljivosti primarnega aluminija;
-	modernizacija strojne«! parka tekstilne industrije;
-	sprejet bo srednjeročni razvojni program malega gospodarstva v občini. V ta namen bo aktivno vključena posebna komisija pri izvršnem svetu, ki se bo ukvarjala s problematiko malega gospodarstva v občini in v ta namen pripravila odgovarjajoči družbeni dogovor;
-	na področju turistične in gostinske dejavnosti bodo nadaljevane naloge v smeri uresničevanja sprejetega koncepta povezovanja v poslovno skupnost turističnega gospodarstva, ki bo zagotavljala enotnejšo turistično
ponudbo in skupno propagandno-informativno dejavnost širšega prostora. Dejavnost bo usmerjena predvsem v aktiviranje obstoječih turistično gostinskih in turistično rekreativnih zmogljivosti. Ustvarjeni bodo pogoji za celoletno izkoriščale tople in zdravilne vode. Za dopolnitev nastanitvenih zmogljivosti bo izdelana dokumentacija za gradnjo hotela na novi lokacjji v Ptuju. Glede na dane možnosti za razvoj kmečkega turizma bodo izvršeni ukrepi za aktiviranje te zvrsti turistične ponudbe v Halozah in Slovenskih goricah, vzporedno pa bo omogočen nadaljnji razvoj posameznih zvrsti izletniškega turizma v občini;
- glede na začeto gradnjo plinovodskega omrežja morajo porabniki plina pripraviti ustrezne sprejemne zmogljivosti.
Medobčinski odbor gospodarske zbornice SR Slovenije je v procesu na daj njega razvijanja samoupravnih odnosov pomemben dejavnik tudi teritorialna komponenta delovanja gospodarske zbornice Slovenije in kot najširša asociacija združenega dela podravskih občin. Glede na to, da je delovanje medobčinskega odbora šele v začetni fazi, ga bo potrebno za njegov nadaljnji razvoj kadrovsko okrepiti, da bo lahko v bodoče opravljal naloge, ki jih od njega pričakuje združeno delo z območja občine Ptuj.
Na področju politike cen bo občina sklenila dogovor o pohtiki cen v letu 1977 (republiški) v katerem bodo opredeljena osnovna načela politike cen. Temeljne organizacije združenega dela bodo pri opredelitvi svoje politike cen izhajale iz dejstva, da mora biti povečani dohodek v prvi vrsti rezultat povečanega obsega proizvodnje, večje produktivnosti, bojše organizacije dela ter večje ekonomičnosti in učinkovitosti poslovanja. Poslovne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge asociacije združenega dela bodo oblikovale cene proizvodov in storitev na osnovi uveljavljenih dohodkovnih odnosov v skladu z zakonom o združenem delu in o sistemu in družbeni kontroli cen.
9.2.	Na področju stanovanjske gradnje, gospodarske infrastrukture in prostorskega razvojaj
Temeljni nosila nalog in aktivnosti, ki sc bodo izvajale v skladu z dogovorom in srednjeročnim družbenim planom občine v letu 1977, so občani v krajevnih skupnostih in delavci v organizacijah združenega dela, povezani v interesni skupnosti in to: v samoupravni stanovanjski skupnosti, v novo organizirani samoupravni interesni skupnosti za komunalno dejavnost, lokalni skupnosti za ceste, samoupravna interesna skupnost za varstvo okolja, kmetijski zemljiški skupnosti, območni vodni skupnosti, območni skupnosti za PTT promet, regionalni skupnosti za ceste SVS, samoupravni interesni skupnosti preskrbovalnega območja Elektro Maribor in republiška skupnost za ceste in komunalno podjetje Ptuj. Ti nosilci bodo v skladu z dogovorjenimi usmeritvami, izvajali predvsem naslednje naloge skupnega pomena:
-	v letu 1977 bo dokončno pripravljena novelacija URBANISTIČNEGA PROGRAMA, urbanističnega načrta mesta Ptuja, zazidalnih načrtov industrijskih, stanovanjskih predelov in naselij v občini, kar bo omogočilo načrtnejše in racionalnejše gospodarjenje s prostorom. V letu 1976 izdelana prometna študija o ureditvi prometa v mestu Ptuju bo uzakonjena z odlokom;
-	razvoj energetske infrastrukture bo v letu 1977 osredotočen predvsem na področje nadaljnje izgradnje ELEKTROENERGETSKIH NAPRAV IN PLINOITKACIJE. Razvoj energetskih naprav je zasnovan na širših potrebah ter je opredeljen z družbenim dogovorom republik iz leta 1974. V skladu s tem dogovorom bo v letu 1977 pričela obratovati pretočna elektrarna kanalskega tipa SD-2 v Forminu.
IzboPala se bo kakovost nizkonapetostne električne energiie, kar bo doseženo z gradnjo več transformatorskih postaj v občini: Mali Okič, Placar, Mestni vrh, Hajdina IV, Hajdoše II, Niivcrce II, Strnišče, Bukovci II, Jablovec, Polenšak Kicar II, III, Grdina, Vareja, Hrastovec, Rabeljčja vas II, Brstje, Spuhlja IV;
-	na področju PTT prometa je po programu območne skupnosti za PTT promet predvidena povečava avtomatskih telefonskih central v: Ptuju za 1.000 številk, Cirkovcah za 100 številk, Podlehniku za 20 številk. Predvidenaje izbopava sistema zvez v: Ptuju, Cirkovcah, Gorišnici, Ptujski gori, Majšperku, Lovrencu in Podlehniku. Položen bo koaksialni kabel Maribor-Ptuj-Ormož. Urejene bodo RR zveze z Ljubljano. Predvidenaje tudi nova gradnja poštnega poslopja v Vidmu pri Ptuju;
-	uresničitev nalog na področju razvoja KOMUNALNE INFRASTRUKTURE bodo v letu 1977 možne le ob široki vzajemnosti in solidarnosti delovnih Judi v združenem delu in krajevnih skupnostih ob ustrezni organiziranosti tega področja v skladu z republiškim zakonom o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, kar bo potrebno uresničevati na osnovi posebnega družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov sprejetih do konca leta 1976. V skladu s cilji in nalogami občinske politike se bodo naloge v tem področju pretežno izvajale v manj razvitih predelih občine;
V letu 1977 bo prioritetna naloga realizacija neizpolnjenega programa iz leta 1976, tj. dokončanje II. faze sekundarnega vodovodnega omrežja v Majšperku ter izgradnja razdelilnega voda Zakl. Prioriteto bodo imela tudi dela na izgradnji regionalnega voda Slovenske gorice na odseku Podvinci-Gabernik ter na Ptujskem polju na odseku Rogoznica-Formin. Pričeta bodo dela na izgradnji primarnega voda Pacinje-Dornava ter izgradnja sekundarnih omrežij v Rogoznici in Selah. Do konca leta 1977 bosta dograjena levi in desni obrežni kolektor v Ptuju in čistilna naprava, kar pogojuje začetek obratovanja hidrocentrale SD-2.
Izdelani bodo izvedbeni projekti za realizacijo nalog, ki so predvidene s srednjeročnim planom komunalne dejavnosti in pripravljeni odgovarjajoči samoupravni sporazumi in dogovori za izvajanje skupnih nalog na področju gradnje komunalnih objektov.
Organizacijsko bo potrebno učvrstiti samoupravno interesno skupnost za komunalne dejavnosti;
-	na področju razvoja Idealnega CESTNEGA OMREŽJA je lokalna cestna skupnost že v letu 1976 modernizirala 18 % cest iz programa za leto 1977. Tako bodo v letu 1977 modernizirane še lokalne ceste: Grajenščak-Mestni vrh, Pacinje-Velovlak-Dornava, Grkulane-Medrib-nik, Podlože-Sestrže in Juršinci-Gomila.
Republiška skupnost za ceste je v okviru programa za leto 1977 pričela že v letu 1976 z modernizacijo 1,6 km odseka regionalne ceste proti Majšperku. V letu 1977 bo pričela z modernizacijo cestišča Ptuj-Žihlava na odseku Podvinci-Pacinje in Ptuj-Senarska, na odseku Nova vas-Janežovci in Ptuj-Budina. Iz programa lokalne cestne skupnosti pa bo modernizirani odsek Videm-Leskovec. V letu 1977 bodo stekla tudi začetna dela na novogtadnji mostu na regionalni cesti čez reko Dravo pri Borlu.
Glede na uspešen vpis cestnega posojila bo program vzdrževanja in gradnje magistralnih in regionalnih cest v občini razširjen za 11 mil. dinarjev. S posebnim programom bo opredeljena poraba teh spredstev v letih 1977-1980 in konkretizirane aktivnosti za leto 1977;
-	na področju JAVNEGA PROMETA bodo prizadevanja v letu 1977 usmerjena predvsem v nadaljevanje gradnje avtobusnih postajališč in izvajanje prometne ureditve, v skladu s sprejetim prometnim načrtom za mesto Ptuj;
-	program družbene STANOVANJSKE GRADNJE predvideva gradnjo 170 družbenih stanovanj v letu 1977, zlasti v mestu Ptuju in 90 zasebnih stanovanj.
V skladu s splošnimi načeli stanovanjske politike bo potrebno v letu 1977 zagotoviti postopen prehod na stroškovne stanarine, da bi se tako zagotovila sredstva za vzdrževanje obstoječega stanovanjskega sklada. Tako bo potrebno stanarine v letu 1977 povečati za 30 % in razširiti osnove za uveljavljanje pravice do družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
Skupno z novo ustanovaljeno komunalno skupnostjo bo potrebno učinkoviteje reševati probleme urejanja nezazidanih stavbnih zemljišč in racionalnejše zazidave mestnega prostora. Pristojni upravni organi bodo morali pospešiti reševanje lokacijske in gradbene dokumentacije za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov.
Proučiti bo potrebno možnost za pospeševanje stanovanjske gradnje in sovlaganja dohodkov občanov v družbeno stanovanjsko gradnjo. Skladno z družbeno akcijo za pospeševanje stanovanjske gradnje bodo v letu 1977 potekale naloge še v smeri izboljšanja starega stanovanjskega fonda v Ptuju;
-	na področju UREJANJA ČLOVEKOVEGA OKOUA bodo prizadevanja usmerjena v čiščenje okolja, varstvo voda in zraka ter urejanje parkovnih in rekreacijskih površin. Koncem leta 1976 sta bili ustanovljeni skupnost za komunalne dejavnosti in samoupravna interesna skupnost za varstvo okolja, ki bosta v bodoče skupno s laajevnimi skupnostmi nosilca navedene akcije. Samoupravna interesna skupnost za varstvo okolja bo inventarizirala naše okolje ter ugotovila, kje je le-to najbolj ogroženo ter pripravila sanacijske programe.
Obstoječe odlagališče za smeti na Birih je bilo prenešeno na novo lokacijo, v letu 1977 pa bo potrebno zbrati manjkajoča sredstva ter ga urediti v skladu s predpisi. Koncem leta 1977 bo aktivirano mestno pokopališče na novi lokaciji v Rogoznici;
-	KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST bo skupaj s krajevnimi skupnostmi pripravila odlok o zaščitenih kmetijah v občini. Skupaj z območno vodno skupnostjo in sosednimi občinami bo sodelovala pri regulaciji Polskave in njenih pritokov, ki segajo na območje občine. V sodelovanju z Zavodom za urbanizem Maribor bo pripravila predlog kategorizacije kmetijskih zemljišč v okviru prostorskega plana občine. Pripravlja tudi ureditev evidence kmetijskega zemljiškega sklada občine.
9.3.	Na področju družbenih dejavnosti
Za uresničitev razvojne politike družbenega plana občine in t# resolucije na področju družbenih dejavnosti, bodo v letu 1977 izvajane tele naloge in aktivnosti:
vse skupščine samoupravnih interesnih skupnosti bodo ob upoštevanju zbranih pripomb in razprav o osnutkih samoupravnih sporazumov o temeljih planov ter na podlagi prednostnih nalog in usmeritev iz družbenega plana razvoja občine Ptuj za obdobje 1976-1980 izdelale najkasneje do začetka meseca maja 1977 predloge samoupravnih sporazumov o temeljih planov.
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti bodo še pred plenitvijo samoupravnih sporazumov o temeljih planov za srednjeročno obdobje, ki bodo izdelani na podlagi enotne metodologije, izdelale vsaka za svoje področje posebno analizo in akcijski program ukrepov za racionalizacijo «♦-.■škov in povečanje učinkovitosti storitev. Poročale bodo o rezultatih svl dela na način, ki bo omogočal delavcem v temeljnih organizacijah zdi nega dela in občanom v krajevnih skupnostih neposredno seznanja 'e s temi poročili.
Na osnovi rezultatov zaključnih računov za leto 1976 in samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti ter proračuna občinske skupščine bo pripravljena v juniju 1977 splošna bilanca sredstev, ki bo prikazala razmerja v razporejanju dohodka na osebno, splošno in skupno porabo in na sredstva za razširitev materialne osnove v letu 1977.
Samoupravne interesne skupnosti bodo skupno z občinskimi planskimi službami izdelale strokovne osnove in zagotovile organizacijske pogoje za informacijski sistem, ki bo kot sestavni del celovitega družbeno-informacjjskega sistema v občini omogočil tekoče spremljanje kakovostnih in količinskih dogajanj na področju družbenih dejavnosti.
Samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti bodo sodelovale pri oblikovanju meril in kriterijev za izvajanje
solidarnostnih skupnih in vzajemnih nalog ter bodo v svojih samoupravnih sporazumih o temeljih plana zagotovile tak solidarnostni obseg sredstev, ki bo omogočal hitrejše odpravljanje najbolj perečih problemov razveja.
Pri opredeljevanju programa za leto 1977 bodo samoupravne interesne skupnosti izhajale iz dogovoijenih prednostnih usmeritev z upoštevanjem programa racionalizacije in varčevanja, katerega bodo izdelale na podlagi stroškovnih normativov in standardov, ki so predvideni za posamezno vrsto storitev.
Za realizacijo programa gradnje šolskega prostora bodo potekale aktivnosti v temeljnih organizacijah združenega dela in pri izobraževalni skupnosti Slovenje za združevanje sredstev za zagotovitev potrebnih virov financiranja. V ta namen se bodo združevala tudi sredstva iz občinskega samoprispevka. Nosilec aktivnosti je izobraževalna skupnost.
Zaradi racionalnega poslovanja bodo samoupravne interesne skupnosti ustanovile skupno strokovno službo za naloge, ki so skupnega pomena in proučile odgovarjajočo organizacijo združevanja posameznih strokovnih opravit
Samoupravne interesne skupnosti, vključene v občinsko skupnost socialnega varstva, bodo zagotavljale sredstva za izvajanje dogovorjenega programa občinske skupnosti socialnega varstva.
V letu 1977 bodo posamezne samoupravne interesne skupnosti izvajale naslednje naloge:
9.3.1. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA bo izvajala dejavnost otroškega varstva v okviru svojega programa za leto 1977. Skupaj s krajevnimi skupnostmi bo zgradila otroški vrtec za naselji Hajdina in Turnišče, uredila varstvo otrok v Cirkovcah in Markovcih. Organizirala bo vzgojne dneve za predšolske otroke, ki niso zajeti v organizirano varstvo po minimalnem programu 80 ur. Prav tako bo organizirala varstvo pri varstvenih družinah. Organizirala bo letovanje šolsldh otrok v Biogradu n/ m.
9.3.2. IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST bo v letu 1977 izvajala predvsem naslednje prednostne naloge: dosledno izvajala učne načrte, dodatni in dopolnilni pouk s ciljem zmanjšati osip na šolah ter posodabljala pouk z uvajanjem nove učne tehnologije ter urejala, širila in opremljala učne prostore. Za izpopolnjenje šolskega prostora bodo v skladu s srednjeročnimi dokumenti pričete gradnje osnovne šole v Markovcih in srednješolskega centra v Ptuju. Poleg tega bo končana že začeta adaptacija osnovne šole na Ptujski gori, adaptirane pa bodo še šole Stoperce, Zavrč in Lovrenc. V skladu z možnostmi bo povečala število oddelkov podaljšanega bivarja za sedem oddelkov ter nadaljevala s prizadevanji za združitev osnovnih šol v občini.
varstva, stanovanjska skupnost, skupnost za zaposlovanje in skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja). Posebno pozornost bo posvetila politiki gradnje solidarnostnih stanovanj in zagotavljanju denarne pomoči občanom katerim predstavlja ta pomoč edini vir premožerja. Ustanovila bo koordinacijske organe za področje varstva invalidov, varstva borcev NOB in vojaških invalidov ter varstva starih.
9.4.	Na področju delovanja krajevnih skupnosti
Sveti krajevnih skupnosti in družbenopolitične organizacije v krajevnih skupnostih bodo na svojem področju delovanja izvajali zlasti naslednje naloge:
-	ustanavahali bodo skupnosti krajevnih skupnosti ter pripravili odgovaijajoče družbene dogovore in samoupravne sporazume za povezovanje in zagotavljanje materialne osnove delovanja krajevnih skupnosti;
-	krepile in razvij ale samoupravno organiziranost in delo krajevnih skupnosti v skladu z novo ustavo. V ta namen bodo krajevne skupnosti dopolnile in uskladile svoje samoupravne akte s skupščinskimi in drugimi dokumenti;
-	krepile in razvijale neposredno sodelovanje in povezovanje med temeljnimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti;
-	sprejele srednjeročne plane in letne programe dela krajevnih skupnosti;
- sprejele programe dela in razvoja splošnega ljudskega odpora, civilne zaščite, teritorialne obrambe idružbene samozaščite ter sklenile ustrezne samoupravne sporazume s temeljnimi organizacijami združenega dela.
Skupščina občine in samoupravne interesne skupnosti bodo v manj razvitih krajevnih skupnostih pospeševale aktivnosti za hitrejši razvoj gospodarstva, prometne infrastrukture, komunalne opremljenosti in oskrbovalnih funkcij.
Izvršni svet skupščine občine bo zagotovil odgovarjajočo povezavo in pomoč krajevnim skupnostim preko strokovnega organa.
9. 5. Ljudska obramba, varnost in družbena samozaščita
Na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite bo
svet za letu 197
ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občine Ptuj ' n izvršil naslednje pomembne naloge:
9.3.3.	KULTURNA SKUPNOST bo v letu 1977 izvajala naloge po predvidenem programu na tistih prednostnih področjih, katerih se neposredno udeležuje najširši krog delovnih ljudi. V skladu s srednjeročnimi planskimi usmeritvami bo razvijala knjižnično dejavnost, zagotavljala varovanje zgodovinske in kulturne dediščine v skladu s posebnim programom. Dogovorno z republiško kulturno skupnostjo bo izvajala skupne naloge na področju gledališča, glasbene in likovne, razstavne in druge dejavnosti. Na predvidenih gradbenih lokacijah bo pospešeno izvajala arheološka raziskovanja.
9.3.4.	TELESNA KULTURNA SKUPNOST bo svoje aktivnosti usmerila v čim večje vključevanje občanov v množično telesno kulturo. Izvajala bo sistematično selekcijo prednostnih panog, skrbela za kakovostno delo in izobraževanje kadrov za telesno delo, poglabljala samoupravne odnose pri upravljanju telesnokulturnih objektov.
V okviru dogovorjenega programa bo izvajala investicijska dela pri vzdrževanju in gradnji telesnokulturnih objektov.
9.3.5 SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA bo opravljala svoje twneljne naloge v skladu s sprejetimi usmeritvami v srednjeročnih planskih dokumentih, to je družbeno varstvo in pomoč osebam, ki niso sposobne skrbeti zase, varstvo razvojno motenih otrok in mladoletnikov, varstvo otrok in družine, varstvo telesno in duševno prizadetih ter osebnostno in vedensko motenih odraslih. Dalje, usposabljanje in zaposlovanje telesno in duševno prizadetih otrok in odraslih ter vodila skrb za socialno zadovoljenost občanov.
9.3.6.	Na področju ZDRAVSTVENEGA VARSTVA bosta regionalna in občinska zdravstvena skupnost zagotavljali zdravstveno varstvo delavcev in občanov z učinkovitejšim in smotrnejšim organiziranjem zdravstvenega varstva v občini. Zato je potrebno nadaljevati z začetnimi integracijskimi procesi in razvijati dispanzerski način dela zdravstvene dejavnosti ter posebej razvijati službo medicine dela. V okviru investijcijske dejavnosti je potrebno nadaljevati z gradnjo bolnišnice in zdravstvenega doma v Ptuju.
9.3.7.	RAZISKOVALNA SKUPNOST bo svoje aktivnosti usmerila v razvijanje metod za posredovanje raziskovalnih dosežkov uporabnikov. Izdelala bo program predlogov in akejj za družbeno priznavanje in stimulacijo inventivnosti novatorstva in izumiteljstva ter program raziskovalnih nalog, pomembnih za družbeno gospodarski razvoj občine.
9.3.8.	REGIONALNA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE bo izvajala družbenopolitične akcije v smeri zmanjšarja podaljšanega dela, zmanjšanja zaposlovanja upokojencev na minimum, zaposlovanja delavcev, ki se vračajo z začasnega dela v tujini, izvajala strokovna opravila v zvezi s politiko štipendiranja ter usposabljala in zaposlovala invalidne osebe.
9.3.9.	Zaradi oblikovanja enotnejše politike SOCIALNEGA VARSTVA bo skupnost socialnega varstva skrbela za usklajevanje programov dejavnosti, ki jih izvajajo v to skupnost vključene samoupravne interesne skupnosti (skupnost socialnega skrbstva in skupnost otroškega
-	zakon o ljudski obrambi v SR Sloveniji je določil vrsto nalog občini, krajevnim skupnostim, organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim organom in organizacijam na področju lastnih in skupmh obrambnih priprav. Izvajanje določil tega zakona bo osnovna naloga v letu 1977 pri utrjevanju zamisli vseljudske obrambe;
-	v letu 1977 bo zlasti posvečena posebna pozornost kadrovski strukturi in usposobljenosti odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in ostalih organizacijah za učinkovito izvajanje nalog na tem področju. Prav tako pa bodo navedene strukture morale posvetiti večjo skrb usposabljanju in opremljanju svojih enot, zlasti še enot civilne zaščite. Naloge na področju obrambnih priprav je treba vključevati v redni program vseh struktur;
-	tudi v letu 1977 bodo izvajane naloge, ki so predvidene po družbenem planu občine Ptuj za obdobje 1976-1980 na področju ljudske obrambe s tem, da bo dosežen enakomeren razvoj vseh komponent v vseh strukturah.
Na področju družbene samozaščite bodo prednostno nadaljevane naloge na usklajevanju, organiziranosti in dejavnostih družbenih organov v zvezi z določbami zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ljudski obrambi in zakona o notranjih zadevah.
Na področju požarne varnosti bo v letu 1977 pričet in dokončan dom gasilcev v Ptuju, ostala dejavnost skupnosti pa bo usmerjena v izboljšanje obstoječe organiziranosti in opremljenosti gasilskih ekip.
9. 6. Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori, ki bodo sprejeti v letu 1977
Za realizacijo nalog, sprejetih v srednjeročnem družbenem planu občine in nalog iz te resolucije je treba sprejeti spremembo statuta občine ter sprejeti družbene dogovore in samupravne sporazume o temeljih planov za področja, ki so posebnega družbenega pomena za uresničevanje SKupne razvojne politike m sprejeti druge družbene dogovore in samoupravne sporazume in to:
-	spremembe in dopolnitve statuta občine,
-	družbeni dogovor o organizirani preskrbi prebivalstva občine Ptuj s kmetijskimi prehrambenimi proizvodi,
-	samoupravni sporazum o osnovah plana samoupravne interesne skupnosti preskrbovalnega območja Elektro Maribor za obdobje
-	samoupravni sporazum o pospeševanju kmetoske proizvodnje v občini Ptuj v obdobju 1976-1980,
-	samoupravm sporazum o temeljih srednjeročnega plana razvoja kmetijske zemljiške slcupnosti na območju občine Ptuj za obdobje 1976-1980,
-	samoupravni sporazum o izdelavi katastra s komunalnih naprav v občini Ptuj v obdobju 1976-1980,
- samoupravni sporazum o združevanju sredstev in obsegu dejavnosti uvajanja srednjeročnega plana razvoja lokalnih cest v občini Ptuj za leto
- samoupravni sporazum o združevanju sredstev in obsegu dejavnosti izvajanja srednjeročnega plana razvoja vodovodnega omrežja v občini Ptuj za leto 1977,
-	samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izvajanje srednjeročnega plana razvoja požarnega varstva in gasilstva na območju občine Ptuj, v letu 1977,
-	samoupravni sporazum o združevanju sredstev za sofinanciranje potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih občine Ptuj,
-	samoupravni sporazum o temelj ih plana skupnosti otroškega varstva Ptuj za obdobje 1976-1980,
-	samoupravni sporazum o temeljih plana izobraževalne skupnosti Ptuj za obdobje 1976-1980,
-	samoupravni sporazum o temeljih plana kulturne skupnosti občine Ptuj za obdboje 1976-1980,
-	samoupravni sporazum o temeljih plana telesnokulturne skupnosti Ptuj za obdobje 1976-1980,
-	samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Ptuj za obdobje 1976-1980,
-	samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj za obdobje 1976-1980,
-	samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja za občino Ptuj v obdobju 1976-1980,
-	samoupravni sporazum o osnovah plana skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1976-1980,
-	samoupravni sporazum o osnovah plana samoupravne interesne skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje
Izvršni svet skupščine občine bo spremljal tudi sklepanje samoupravnih sporazumov na področju gospodarskih organizacij m področij posebnega družbenega pomena, ki se sklepajo v občini, regiji in republiki m so pomembni za razvpj občine.
Skupščina občine, oz. njegov izvršni svet bo spremljal oz. sklepal družbene dogovore in samoupravne sporazume tudi za dogovorjene aktivnosti s to resolucijo in resolucijo SR Slovenije in to:
V letu 1977 se bo politika dmžbenega plana občine uresničevala z naslednjimi že sprejetimi samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori:
76~ idogovor o temeljih družbenega plana občine Ptuj za obdobje
-	dogovor o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji v obdobju 1976-1980,
-	samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje izgradnje doma gasilcev v Ptuju za leto 1976 in 1977,
-	samoupravni sporazum o osnovah plana samoupravne stanovanjske skupnosti občme Ptuj v obdobju 1976-1980,
-	samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja lokalirih cest v občini Ptuj za obdobje 1976-1980,
-	samoupravni sporazum o razvoju vodovodnega omrežja v občini Ptuj v obdobju 1976-1980,
-	samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja požarnega varstva in gasilstva v občini Ptuj za obdobje 1976-1980,
-	samoupravni sporazum o zvišani kanalščini v obdobju 1977-1984,
-	samoupravni sporazum o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva na območju vodne skupnosti Drava za obdobje 1976-1980,
-	samoupravni sporazum o združevanju sredstev za sofinanciranje gradnje srednješolskega centra v Ptuju iosnovne šole v Markovcih v obdobju 1976-1980,
-	samoupravni sporazum o temeljih razvoja PTT prometa območne skupnosti za obdobje 1976-1980,
-	na področju komunalnih dejavnosti se bo poglobilo in razširilo samoupravljanje s sprejetim družbenim dogovorom o komunalnih dejavnostih posebnega dmžbenega pomena in o načinu soodločanja v Samoupravni interesni skupnosti za komunalne dejavnosti, ter s sprejemom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za komunalne dejavnosti za območje občine Ptuj.
9. 7. Spremljanje in izvajanje nalog in ukrepov
Za izvajanje dogovorjene razvojne politike v srednjeročnem družbenem planu in v dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1976-1980 kot tudi opredeljenih nalog in ukrepov s to resolucijo so odgovorni vsi dejavniki v občini t j. temeljne organizacije združenega dela m njihove asociacije, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije m Izvršni svet Skupščine občine Ptuj.
Izvršni svet skupščine občine bo spremljal izvajanje s to resolucijo dogovorjenih nalog in sproti obveščal občinsko skupščino o uresničevanju srednjeročnega družbenega plana občine ter o izpolnjevanju obveznosti iz dogovora o temeljih družbenega plana ter o ukrepih, ki jih je sprejel v mejah svoje pristojnosti ter po potrebi predlagal skupščini občine ustrezne ukrepe in splošne akte v obravnavo in sprejem.
Izvršni svet bo predložil občinski skupščini do 30. julija 1977 poročilo o uresničevanju srednjeročnega družbenega plana v letih 1976-1977 ter prvo oceno možnosti za razvoj v letu 1978. Na podlagi stališč, kijih bo zavzela občinska skupščina o tem poročilu, bo izvršni svet pripravi osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana v letu 1978 in ga skupaj s predlogom ukrepov predložil občinski skupščini do konca leta 1977.
Služba za statistiko in služba družbenega knjigovodstva morata pravočasno zagotoviti ustreznypodatke zspremijanje izvrševanja nalog iz družbenega plana občine za obdobje 1976—1980 in te resolucije.
Številka: 30-11/76
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Branko GORJUP, L i.
18.
Na podlagi 254. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5—45/74) in drugega odstavka 1. člena poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10—93/76) je Zbor združenega dela SO Ptuj na seji dne 15. februarja 1977 sprejel
POSLOVNIK
zbora združenega dela skupščine občine Ptuj
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delo in organizacijo zbora združenega dela Skupščine občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: zbori) urejata poslovnik Skupščine občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: poslovnik skupščine) in ta poslovnik.
2.	člen
Posamezna vprašanja o delu zbora oziroma njegovih delovnih teles, ki niso urejena s poslovnikom skupščine, s tem poslovnikom ali poslovnikom delovnega telesa, uredi zbor oziroma delovno telo zbora s sklepom.
3.	člen
Zbor zaseda in odloča na sejah.
Pristojnosti zbora so določene s statutom občine in poslovnikom skupščine.
O vprašanjih iz pristojnosti Skupščine občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: skupščina) obravnava in odloča zbor samostojno; enakopravno z zborom krajevnih skupnosti in družbenopolitičnim zborom; enakopravno z zborom krajevnih skupnosti; na skupni seji z zborom krajevnih skupnosti in družbenopolitičnim zborom; enakopravno s skupščino Izobraževalne skupnosti Ptuj, Kulturne skupnosti Ptuj, Raziskovalne skupnosti Ptuj, Zdravstvene skupnosti občine Ptuj in Skupnosti socialnega varstva občine Ptuj.
Zbor sodeluje z družbenopolitičnim zborom v primeru sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov, ko družbenopolitični zbor sprejema stališča v zadevah, določenih s statutom občine Ptuj in poslovnikom skupščine.
4.	člen
Zbor dela na podlagi delovnega programa in periodičnega delovnega načrta, ki ju sprejme skladno z določbami poslovnika skupščine in tega poslovnika.
5.	člen
Zbor predstavlja njegov predsednik.
II.	POGOJ ZA DELO
6.	člen
Kadar zbor razpravlja in odloča o splošnih aktih s katerimi se izloča del dohodka temeljnih organizacij združenega dela in del bruto osebnih dohodkov delavcev za skupne in splošne družbene potrebe ter določa namen in obseg sredstev za te potrebe, se gradivo pošlje vsem naslovnikom iz 5. odstavka 17. člena poslovnika skupščine in vsem temeljnim organizacijam združenega dela v roku, ki omogoča, da lahko o gradivu razpravljajo delavci v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah združenega dela.
7.	člen
Gradivo iz prejšnjega člena mora pripraviti predlagatelj tako, da omogoča delavcem oceniti skladnost posameznih predlaganih rešitev s sprejeto družbeno ekonomsko politiko občine in republike, vpliv predlaganih rešitev na dohodek temeljnih organizacij združenega dela, oz. na bruto osebne dohodke in na izvajanje njihovih s predpisi, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi že sprejetih obveznosti.
111.	KONSTITUIRANJE IN ORGANIZACIJA ZBORA
1.	Prva seja zbora
8.	člen
Prvo sejo zbora po izvolitvi članov delegacij sklice predsednik, ki je doslej opravljal to funkcijo.
Prvi seji predseduje do izvolitve predsednika zbora najstarejši delegat v zboru.
9.	člen
Zbor izvoli na predlog predsedujočega izmed delegatov v zboru komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja.
10.	člen
Zbor izvoli predsednika in podpredsednika zbora izmed delegatov v zboru za dobo štirih let.
Zbor imenuje sekretarja zbora.
Zbor opravi druge volitve in imenovanja, ki so določene s poslovnikom skupščine in s tem poslovnikom.
2.	Predsednik, podpredsednik in sekretar zbora
11.	člen
Poleg nalog, določenih s statutom občine in poslovnikom opravlja predsednik zbora še naslednje naloge:
—	skrbi za uporabo poslovnika skupščine in tega poslovnika;
—	skrbi za izvajanje določitev zbora;
—	skrbi, da so zagotovljeni pogoji za uresničevanje pravic in dolžnosti delegatov v zboru, ki jih imajo po statutu občine, poslovniku skupščine in tem poslovniku;
—	skrbi za izvajanje delovnega programa zbora in periodičnega delovnega načrta;
—	dodeljuje posamezne zadeve in pristojnosti zbora v proučitev pristojnim delovnim telesom zbora;
—	skrbi za sodelovanje zbora z drugimi zbori, skupinami delegacij za pošiljanje delegatov na Zbor združenega dela in Zbor občin Skupščine SR Slovenije ter s skupino delegatov za Svet skupnosti podravskih občin;
—	skrbi za sodelovanje zbora z Izvršnim svetom Skupščine občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) in z drugimi občinskimi organi in organizacijami, z družbenopolitičnimi organizacijami, z družbenimi organizacijami in društvi, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi in s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
—	skrbi za javnost dela zbora in njegovih delovnih teles;
—	daje sekretarju zbora navodila za izvajanje nalog za potrebe zbora;
—	opravlja druge naloge, za katere ga zadolži zbor.
12.	člen
Podpredsednik zbora pomaga predsedniku zbora pri delu zbora in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Podpredsednik zbora nadomešča predsednika zbora, če je ta odsoten ali zadržan in vodi sejo zbora v času, ko predsednik sodeluje v razpravi.
13.	člen
Če predsedniku zbora preneha mandat člana delegacije ali funkcija predsednika vodi delo zbora do izvolitve novega predsednika podpredsednik zbora.
Ce preneha mandat člana delegacije ali funkcija predsedniku in podpredsedniku zbora, skliče sejo zbora predsednik skupščine. Na tej seji se izvolila nov predsednik in podpredsednik zbora. Sejo vodi do izvolitve novega predsednika najstarejši delegat v zboru.
14.	člen
Predsednik zbora lahko na lastno pobudo, na pobudo podpredsednika zbora ali na pobudo delovnih teles sklicuje sestanke s podpredsednikom zbora in predsedniki delovnih teles, ža dogovarjanje o izvajanju poslovnika zbora oz. za obravnavanje drugih vprašanj, pomembnih za delo zbora in delovnih teles.
K obravnavi vprašanj iz prejšnjega odstavka tega člena lahko povabi predsednik tudi predstavnike posameznih organov in organizacij.
Pri obravnavi teh vprašanj sodeluje sekretar zbora, po potrebi pa tudi strokovni delavci sekretariata skupščine.
15.	člen
Sekretar zbora sodeluje pri pripravi sej zbora, pomaga predsedniku pri *
vodenju sej, zagotavlja in daje strokovna mnenja o zadevah z delovnega področja zbora, organizira in vodi strokovna dela za zbor in njegova delovna telesa, skrbi za zapisnike sej zbora in opravlja druge naloge za zbor, ki mu jih naloži zbor ali predsednik zbora.
Za svoje delo pri zboru odgovarja sekretar zboru in predsedniku zbora.
IV.	SEJE ZBORA
I.	Verifikacija pooblastil
16.	člen
Na začetku vsake seje, preden preide na določitev dnevnega reda, zbor izvoli komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja.
Zbor izvoli komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja na predlog predsednika zbora. Komisija ima predsednika in dva člana.
17.	člen
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja pregleda pooblastila delegatov na seji zbora in sestavi poročilo za zbor. Sestavni del poročila so pooblastila delegatov.
18.	člen
O verifikaciji pooblastil delegatov odloča zbor na predlog komisije tako, da glasuje o njenem poročilu.
O spornem pooblastilu delegata odloča zbor posebej.
19.	člen
Če je bilo za eno delegatsko mesto določenih več delegatov, komisija obvesti zbor, kateri delegat je pooblaščen za posamezne točke dnevnega reda.
20.	člen
Na podlagi poročila komisije ugotovi predsednik zbora ali je zbor sklepčen.
Po potrebi lahko predsednik ugotavlja sklepčnost zbora med sejo in lahko odredi poimensko klicanje delegatov v zboru.
21.	člen
Člani komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja v sestavi, v kateri so bili izvoljeni na zboru, opravljajo svojo nalogo do izvolitve novih članov komisije.
2.	Dnevni red seje zbora
22.	člen
Dnevni red seje določi zbor po verifikaciji pooblastil na predlog predsednika zbora.
Predsednik pripravi predlog dnevnega reda za sejo zbora na podlagi periodičnega delovnega načrta, pri tem pa upošteva tudi predloge delegacij, delegatov v zborou, izvršnega sveta, občinskih upravnih organov, družbenopolitičnih organizacij v občini in drugih predlagateljev, ki so določeni s poslovnikom skupščine.
Če predsednik ne uvrsti zadeve, ki so jo predlagali predlagatelji iz prejšnjega odstavka tega člena v predlog dnevnega reda seje zbora, je dolžan dati zboru in predlagatelju pojasnilo, zakaj tega ni storil.
Če predlagatelj po pojasnilu predsednika zbora vztraja pri svojem predlogu, odloči o tem zbor.
23.	člen
Predsednik odloči, katerim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter družbenopolitičnim organizacijam in društvom naj se pošlje sklic za sejo z ustreznim gradivom in njihove predstavnike povabi na sejo zbora.
Predstavniki iz prejšnjega odstavka lahko sodelujejo na seji zbora, nimajo pa pravice glasovati.
3.	Posebni razlogi za sklic zbora
24.	člen
Predsednik zbora lahko zaradi posebnih razlogov izjemoma skliče sejo zbora v krajšem roku, kot je določen v poslovniku skupščine.
Pred začetkom seje predsednik zbora pojasni razloge, zaradi katerih je sklical sejo v krajšem roku.
Dnevni red in gradivo o zadevah, ki so na dnevnem redu seje sklicane ra podlagi prvega odstavka tega člena, se predložijo delegatom najkasneje pred začetkom seje.
25.	člen
Seje zbora, sklicane na podlagi prejšnjega člena tega poslovnika, se udeleži delegat, ki je imel pooblastilo za zadnjo sejo zbora, če se delegacija zaradi kratkega roka ne more sestati in določiti delegata.
Če je delegat iz prejšnjega odstavka tega člena zadržan, določi delegata, ki bo prišel na sejo zbora, vodja delegacije.
V.	OBRAVNAVANJE STALIŠČ, KI JIH SPREJEMA
DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR PO 64. ČLENU POSLOVNIKA SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
26.	člen
Kadar zbor v okviru postopka sprejemanja odloka, oziroma drugega splošnega akta, obravnava stališča družbenopolitičnega zbora, predsednik obvesti o tem zbor, preden prične razpravo.
27.	člen
Predsednik zbora oziroma delovno telo zbora ugotavljata ob sprejemu odloka oziroma drugega splošnega akta ali je le-ta v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora. O tem obvesti predsednik zbora predsednika družbeno-političnega zbora.
VI.	PROGRAMIRANJE DELA IN NJEGOVIH TELES
28.	člen
Za izvajanje nalog s svojega delovnega področja sprejema zbor delovni program in periodični delovni načrt.
Delovni program sprejema zbor praviloma v dveh fazah in sicer kot osnutek in predlog delovnega programa.
Zbor lahko odloči na predlog predlagatelja delovnega programa, delegata v zboru, delovnega telesa zbora ali predsedstva skupščine, da se fazi združita in se osnutek delovnega programa sprejme kot predlog.
29.	člen
Delovni program pripravijo že ustanovljena delovna telesa zbora, lahko pa za pripravo delovnega programa zbor ustanovi posebno delovno telo.
Delovni osnutek programa pripravi delovno telo v skladu z določbami 202. in 203. člena poslovnika skupščine, upoštevajoč pri tem predloge, oblikovane na sejah zbora in sejah delovnih teles in v dokumentih družbenopolitičnih organizacij.
30.	člen
Delovni osnutek programa zbora se pošlje predsedstvu skupščine zaradi usklajevanja z delovnimi osnutki programov drugih zborov in programom Izvršnega sveta.
Po uskladitvi se pošlje osnutek delovnega programa delegatom zbora, članom delovnih teles skupščine in zbora, družbenopolitičnim organizacijam v občini, Izvršnemu svetu, skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, ki enakopravno odločajo z zborom in drugim zainteresiranim samoupravnim organizacijam in skupnostim.
31.	člen
Pred začetkom obravnave osnutka delovnega programa zbora mora biti zbor seznanjen s potekom priprave osnutka delovnega programa.
Pri končani obravnavi zbor sprejme osnutek delovnega programa s sklepom.
32.	člen
Delovno telo pripravi predlog programa dela zbora na podlagi pripomb, mnenj, stališč in predlogov, ki so bili dani k osnutku delovnega programa.
Glede usklajevanja, rokov in pošiljanja predloga delovnega programa zbora se smiselno uporabljajo določbe 27. in 28. člena tega poslovnika in določbe poslovnika skupščine.
33.	člen
Pred začetkom obravnave predloga delovnega programa zbora mora biti zbor seznanjen z izvršitvijo delovnega programa prejšnjega obdobja.
Zbor sprejme delovni program praviloma na prvi seji po letnem odmoru.
Delovni program se objavi v Tedniku ali drugem ustreznem glasilu občine Ptuj.
34.	člen
Delovno telo zbora pripravi predlog periodičnega delovnega načrta na podlagi delovnega programa zbora in ga predloži zboru.
35.	člen
Na podlagi delovnega programa in periodičnega delovnega načrta zbora sprejmejo odbori v okviru pristojnosti delovne programe in časovno opredelijo izvršitev programiranih nalog.
Odbori lahko vključujejo v svoj delovni program tudi druge zadeve, ki se nanašajo na določanje in izvajanje politike z delovnega področja zbora.
Odbori obvestijo o sprejetem delovnem programu predsednika zbora.
36.	£len
Če odbor sklene, da bo vključil v obravnavo posamezne zadeve, ki jih je samostojno uvrstil v svoj delovni program, obvesti o tem predsednika zbora.
Če odbor predlaga zboru obravnavo zadeve, ki jo je samostojno uvrstil v svoj delovni program, pošlje zboru ustrezno gradivo s predlogi.
37.	člen
Delovno telo lahko predlaga zboru, da ta ne obravnava določene zadeve iz svojega programa dela, če ugotovi, da ni več razlogov, zaradi katerih jo je zbor vključil v svoj program oziroma če meni, da določena zadeva ni dovolj pripravljena za obravnavo v zboru. Odbor mora svoj predlog obrazložiti.
Vil. DELOVNA TELESA ZBORA
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
38.	člen
Delovna telesa zbora so odbori in druga delovna telesa. Zbor ustanovi odbore in druga delovna telesa za proučevanje sistemskih vprašanj, določenih skupnih vprašanj ali za proučevanje posameznih zadev.
Zbor ustanovi odbore in druga delovna telesa s sklepom.
Sklep o ustanovitvi odbora določa njegovo delovno področje, pooblastila in sestavo, če to še ni določeno s tem poslovnikom.
39.	člen
Zbor ima:
—	odbor za družbeno-ekonomske odnose in razvoj ter finančna vprašanja;
—	odbor za družbenopolitični in komunalni sistem ter stanovanjska vprašanja.
40.	člen
Odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj ter finančna vprašanja proučuje odloke in druge splošne akte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov, ki obravnavajo zlasti:
—	temeljna vprašanja s področja družbeno-ekonomskih odnosov, sistem družbenega planiranja; družbeno-ekonomski razvoj občine, program dolgoročnega razvoja in družbene plane občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki; sistem delitve družbenega proizvoda in delitvenih razmerij; zaposlovanje in socialna varnost; varstvo pri delu in medsebojna razmerja v združenem delu; temeljna vprašanja sistema vzgoje, izobraževanja, kulture, telesne kulture, raziskovalne dejavnosti, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, invalidnih otrok ter socialnega varstva in druga vprašanja s področja družbeno-ekonomskih odnosov v občini;
—	delitev dohodka v skladu z začrtano ekonomsko politiko; financiranje občine; samoupravnih interesnih skupnosti ter skupnih potreb v krajevnih skupnostih, davčni sistem; občinski proračun; zadolževanje občine družbeno kontrolo cen in proizvodov in storitev; in druga vprašanja z vidika delitve družbenega proizvoda.
Odbor obravnava tudi tiste določbe odlokov in drugih splošnih aktov, ki zahtevajo finančna sredstva ter proučuje vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in možne vire za financiranje predlaganih rešitev.
41.člen
Odbor za družbenopolitični in komunalni sistem ter stanovanjska vprašanja proučuje odloke in druge splošne akte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov, ki obravnavajo zlasti:
—	organizacijo in razvoj sistema samoupravljanja v občini in v vseh oblikah združenega dela; razvoj in krepitev delegatskega sistema in delegatskih odnosov; ljudsko obrambo in javno varnost ter družbeno samozaščito; pravosodni sistem in organizacijo občinske uprave; temeljna vprašanja s področja kadrovske politike; družbeni sistem informiranja in splošne pogoje dejavnosti javnega obveščanja ter druga vprašanja s področja družbenopolitičnega sistema;
—	urbanistično planiranje in gospodarjenje s prostorom, prostorsko urejanje naselij, komunalno gospodarstvo in razvoj komunalnih dejavnosti;
stanovanjska politika in stanovanjska razmerja ter razvojne usmeritve v stanovanjskem gospodarstvu; varstvo narave in človekovega okolja ter druga vprašanja s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter varstva okolja.
42.	člen
Odbor ima predsednika, podpredsednika in 7 članov.
Predsednik, podpredsednik in člani odborov zbora se volijo izmed članov delegacij za zbor združenega dela.
43.	člen
Zbor lahko imenuje skupino delegatov, kadar je potrebno v zvezi z
obravnavo v zboru proučiti posamezna vprašanja, pripraviti predlog ali opraviti druge naloge po sklepu zbora.
44.	člen
Odbori zbora lahko ustanovijo sami ali z odbori drugih zborov delovne skupine, da proučijo posamezne probleme, ki so nastali v zvezi z izvajanjem aktov oziroma politike skupščine ali druga vprašanja iz pristojnosti skupščine in pripravijo gradivo o njih ter predloge za njihovo rešitev. Skupine o svojem delu in predlogih poročajo odborom, ki so jih ustanovili.
Člani delovnih skupin so lahko poleg delegatov tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, delavci v upravnih in drugih občinskih organih in organizacijah ter znanstveni in strokovni delavci, ki lahko s svojim sodelovanjem prispevajo k temeljitejši proučitvi posameznih zadev.
45.	člen
Delovna telesa lahko za proučitev posameznih zadev za zbor opravljajo ankete in praizvedbe ter v ta namen zahtevajo od občinskih organov in organizacij podatke, spise in druge listine ter stališča in mnenja, če jih za to pooblasti zbor.
Po opravljeni anketi ali poizvedbi poroča delovno telo zboru.
46.	člen
Odbori zbora in druga delovna telesa zbora sodelujejo med seboj, s komisijami skupščine, z drugimi delovnimi telesi drugih zborov in z ustreznimi telesi skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine.
V okviru sodelovanja iz prejšnjega odstavka imajo lahko delovna telesa zborov in skupščine skupne seje.
Način, roke in predloge dnevnega reda za skupno delo določijo sporazumno predsedniki teh delovnih teles.
Skupni seji predseduje po predhodnem dogovoru predsednik enega izmed delovnih teles.
Na skupni seji delovna telesa zavzemajo stališča ločeno.
2.	SEJE DELOVNIH TELES ZBORA
47.	člen
Predsednik delovnega telesa skliče sejo delovnega telesa najkasneje osem dni pred dnevom, ki je določen za sejo.
Gradivo za sejo mora biti poslano članom delovnega telesa najkasneje s sklicem seje.
Predsednik delovnega telesa lahko izjemoma skrajša rok za sklic in za dostavo gradiva in to utemelji na seji pred sklepanjem o dnevnem redu.
48.	člen
Člani delovnega telesa imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej delovnega telesa in sodelovati pri njegovem delu.
Če član delovnega telesa neredno ali dalj čas časa ne prihaja na seje, lahko delovno telo na podlagi predhodne razprave predlaga zboru njegovo razrešitev. Delovno telo lahko predlaga tudi razrešitev člana, ki se ne more zaradi upravičenih razlogov dalj časa udeleževati sej.
49.	člen
Na sejo delovnega telesa mora biti povabljen predlagatelj akta oziroma gradiva, ki je na dnevnem redu seje delovnega telesa in izvršni svet v primerih, kadar ni predlagatelj akta oziroma gradiva.
Na sejo delovnega telesa so lahko povabljeni tudi predlagatelji amandmajev ter predstavniki temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, ki so v zvezi z zadevami, ki so na dnevnem redu seje delovnega telesa, izrazili posebne interese in stališča, določili smernice oziroma sprejeli stališča ter znanstveni in strokovni delavci.
O tem, kdo naj se povabi na sejo delovnega telesa, odloči pjegov predsednik.
Predsednik delovnega telesa lahko sam ali na pobudo članov delovnega telesa zaprosi za mnenje k posameznim vprašanjem, ki jih obravnava delovno telo, znanstvene in strokovne organizacije ter znanstvene in strokovne delavce.
50.	člen
Delovno telo lahko obravnava tudi zadeve, za katere ni pristojno, pa je njihova vsebina takšna, da zadeva tudi njegovo delovno področje.
Delovna telesa, ki so poleg pristojnega delovnega telesa obravnavala zadeve iz prvega odstavka tega člena, pošljejo svoje mnenje pristojnemu delovnemu telesu. Delovno telo lahko da mnenje tudi zboru.
Pristojno delovno telo je dolžno obravnavati mnenje, ki ga je dobilo od drugih delovnih teles in o svojih stališčih poročati zboru.
51.	člen
Delovno telo predlaga zboru predlog sklepa o določitvi stališč, mnenj in predlogov k predlogu za izdajo odloka oziroma k osnutku odloka, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi odloka oziroma predloga odloka.
52.	£l?n
Poročilo delovnega telesa vsebuje ugotovitve delovnega telesa, kako so na podlagi vseh razprav vsklajena različna staliSča glede zadeve, ki je na dnevnem redu seje zbora, prav tako pa tudi njihova stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki na njegovi seji niso dobili širše oziroma večinske podpore.
53.	člen
Ce delovno telo oceni, da v zvezi s predlogom odloka ni dosežena zadostna stopnja soglasja, predlaga zboru, da obravnavo predloga odloka odloži, ali da ga ponovno obravnava kot osnutek odloka.
54.	člen
Kadar je delovno telo predlagatelj odloka ali drugega akta ali amandmaja, sklepa z večino glasov vseh članov delovnega telesa.
55.	člen
Predloge poročil delovnih teles za zbor pripravlja sekretar zbora ali strokovna služba sekretariata skupščine.
Poročilo delovnega telesa podpiše predsednik delovnega telesa oziroma podpredsednik ali član delovnega telesa, ki je vodil sejo in ki je odgovoren za vsebino poročila ter sestavljalec poročila.
Predstavnik Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Ptuj ima pravico na seji zbora obrazložiti predloga kandidatur.
61.	člen
Sekretarja zbora imenuje zbor na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.
3.	Izvolitev delovnih teles zbora
62.	člen
Zbor voli delovna telesa zbora v celoti po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti poleg kandidata za predsednika in podpredsednika še toliko kandidatov, kolikor članov delovnega telesa se voli.
Posamezni člani delovnih teles zbora se volijo po posamičnih predlogih.
63.	člen
Kandidatno listo za izvolitev delovnih teles zbora predlaga zboru komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, predlaga pa jo lahko tudi najmanj pet delegatov v zboru.
56.	člen
O poteku seje delovnega telesa se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti.
Član delovnega telesa lahko zahteva, da se povzetek njegove izjave vpiše v zapisnik.
V zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih vprašanjih.
Za zapisnik skrbi sekretar zbora.
Zapisnik je treba poslati članom delovnega telesa praviloma s sklicem
naslednje seje.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik oziroma podpredsednik ali član delovnega telesa, ki je vodil sejo in sekretar zbora, ki ga je sestavil.
64.	člen
Predstavnik predlagatelja ima pravico na seji zbora predlog kandidatne liste obrazložiti.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve lahko da zboru mnenje k predlogu kandidatne liste, če sama ni predlagatelj.
Predlog kandidatne liste za odbore se izroči predsedniku zbora najmanj 24 ur pred začetkom seje zbora, na kateri naj bodo volitve.
Predlog kandidatnih list za druga delovna telesa se lahko predložijo na seji zbora.
65.	člen
Pri glasovanju o izvolitvi delovnih teles zbora se smiselno uporabljajo določbe poslovnika skupščine o izvolitvi skupnih delovnih teles skupščine.
57.	člen
Član delovnega telesa ima pravico dati pripombe k predlogu zapisnika na prvi naslednji seji.
O utemeljenosti pripombe odloči delovno telo brez razprave. Ce so pripombe sprejete, se to ugotovi v zapisniku seje, na kateri se obravnava zapisnik, v zapisniku, ki je bil spremenjen, pa se na koncu besedila vpišejo sprejete spremembe.
58.	člen
O navzočnosti članov delovnih teles na sejah se vodi evidenca.
66.	člen
Zbor lahko razreši predsednika, podpredsednika in posameznega člana delovnega telesa zbora, kot tudi delovno telo v celoti.
Predlog za razrešitev lahko da komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, skupina petih delegatov v zboru, delovno telo samo ali predsednik zbora.
67.	člen
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri volitvah oziroma imenovanjih, se smiselno uporabljajo tudi v postopku za razrešitev.
Vili. POSTOPEK PRI VOLITVAH, IMENOVANJIH IN RAZREŠITVAH
IX. OPRAVLJANJE STROKOVNIH OPRAVIL ZA ZBOR
L Izvolitev komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
59.	člen
Na prvi seji zbora se izvolijo predsednik, podpredsednik in člani komisije Skupščine občine Ptuj za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve izmed delegatov v zborih, na predlog Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Ptuj.
2.	Volitve predsednika in podpredsednika zbora in imenovanje sekretarja zbora
60.	člen
Kandidata za predsednika in podpredsednika zbora predlaga Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Ptuj.
Predlog kandidatur se izročita pismeno predsedniku skupščine najmanj pet dni pred začetkom seje zbora, na kateri naj bosta predsednik fn podpredsednik izvoljena.
68.	člen
Strokovna, administrativna opravila za zbor opravlja sekretariat skupščine.
X. KONČNA DOLOČBA
69.	člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-14/75-1 Ptuj, dne 15. februarja 1977
Predsednik
Zbora združenega dela Skupščine občine Ptuj VUK Mladen 1. r.
Na podlagi 254. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-45/74) in drugega odstavka 1. člena poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10-93/76) je Zbor krajevnih skupnosti SO Ptuj na seji dne 15. februarja 1977 sprejel
POSLOVNIK
zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ptuj
I.	SPLOŠNE določbe
1.	člen
Delo in organizacija krajevnih skupnosti Skupščine občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: zbor) urejata poslovnik Skupščine občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: poslovnik skupščine) in ta poslovnik.
2.	člen
Posamezna vprašanja o delu zbora oziroma njegovih delovnih teles, ki niso urejena s poslovnikom skupščine, s tem poslovnikom ali poslovnikom delovnega telesa, uredi zbor oziroma delovno telo zbora s sklepom.
3.	člen
Zbor zaseda in odloča na sejah.
Pristojnosti zbora so določene s statutom občine in poslovnikom skupščine.
O vprašanjih iz pristojnosti Skupščine občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: skupščina) obravnava in odloča zbor samostojno; enakopravno z zborom združenega dela in družbenopolitičnim zborom; enakopravno z zborom združenega dela; na skupni seji z zborom združenega dela in družbenopolitičnim zborom; enakopravno s skupščino Izobraževalne skupnosti Ptuj, Kulturne skupnosti Ptuj, Raziskovalne skupnosti Ptuj, Zdravstvene skupnosti občine Ptuj in Skupnosti socialnega varstva občine Ptuj.
Zbor sodeluje z družbenopolitičnim zborom v primeru sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov, ko družbenopolitični zbor sprejema stališča v zadevah, določenih s statutom občine Ptuj in poslovnikom skupščine.
—	skrbi za izvajanje odločitev zbora;
—	skrbi, da so zagotovljeni pogoji za uresničevanje pravic in dolžnosti delegatov v zboru, ki jih imajo po statutu občine, poslovniku skupščine in tem poslovniku;
—	dodeljuje posamezne zadeve iz pristojnosti zbora v proučitev pristojnim delovnim telesom zbora;
—	skrbi za sodelovanje zbora z drugimi zbori s skupinami delegacij za pošiljanje delegatov za zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SR Slovenije ter s skupino delegatov za svet skupnosti podravskih občin;
—	skrbi za sodelovanje zbora z Izvršnim svetom skupščine občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) in z drugimi občinskimi organi in organizacijami, z družbenopolitičnimi organizacijami, z družbenimi organizacijami in društvi, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi in s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
—	skrbi za izvajanje delovnega programa zbora in periodičnega delovnega načrta;
—	skrbi za javnost dela zbora in njegovih delovnih teles;
—	daje sekretarju zbora navodila za izvajanje nalog za potrebe zbora;
—	opravlja druge naloge, za katere ga zadolži zbor.
10.	člen
Podpredsednik zbora pomaga predsedniku zbora pri delu zbora in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Podpredsednik zbora nadomešča predsednika zbora, če je ta odsoten ali zadržan in vodi sejo zbora v času, ko predsednik sodeluje v razpravi.
4.	člen
Zbor dela na podlagi delovnega programa in periodičnega delovnega načrta, ki ju sprejme skladno z določbami poslovnika skupščine in tega poslovnika.	'
5.	člen
Zbor predstavlja njegov predsednik.
11.	člen
Če predsedniku zbora preneha mandat člana delegacije ali funkcija predsednika, vodi delo zbora do izvolitve novega predsednika podpredsednik zbora.
Če preneha mandat člana delegacije ali funkcija predsedniku ali podpredsedniku zbora, skliče sejo predsednik skupščine. Na tej seji se izvolita nov predsednik in podpredsednik zbora. Sejo vodi do izvolitve novega predsednika najstarejši delegat v zboru.
II.	KONSTITUIRANJE IN ORGANIZACIJA ZBORA 1. Prva seja zbora ,6. člen
Prvo sejo zbora po izvolitvi članov delegacij skliče predsednik, ki je doslej opravljal to funkcijo.
Prvi seji predseduje do izvolitve predsednika zbora najstarejši delegat v zboru.
7.	člen
Zbor izvoli na predlog predsedujočega izmed delgatov v zboru komisijo za verifikacijo poblastil in imunitetna vprašanja.
8.	člen
Zbor izvoli predsednika in podpredsednika zbora izmed delegatov v zboru za dobo štirih let.
Zbor imenuje sekretarja zbora.
Zbor opravi druge volitve in imenovanja, ki so določene s poslovnikom skupščine in s tem poslovnikom.
2.	Predsednik, podpredsednik in sekretar zbora
9.	člen
Poleg nalog, določenih s statutom občine in poslovnikom skupščine opravlja predsednik zbora še naslednje naloge:
— skrbi za uporabo poslovnika skupščine in tega poslovnika;
12.	člen
Predsednik zbora lahko na lastno pobudo, na pobudo podpredsednika zbora ali na pobudo delovnih teles sklicuje sestanke s podpredsednikom zbora in predsedniki delovnih teles, za dogovarjanje o izvajanju poslovnika zbora oziroma za obravnavanje drugih vprašanj, pomembnih za delo zbora in delovnih teles.
K obravnavi vprašanj iz prejšnjega odstavka tega člena lahko povabi predsednik tudi predstavnike posameznih organov in organizacij.
Pri obravnavi teh vprašanj sodeluje sekretar zbora, po potrebi pa tudi strokovni delavci sekretariata skupščine.
13.	člen
Sekretar zbora sodeluje pri pripravi sej zbora, pomaga predsedniku pri vodenju sej, zagotavlja in daje strokovna mnenja o zadevah z delovnega področja zbora, organizira in vodi strokovna dela za zbor in njegova delovna telesa, skrbi za zapisnike sej zbora in opravlja druge naloge za zbor, ki mu jih naloži zbor ali predsednik zbora.
Za svoje delo pri zboru odgovarja sekretar zboru in predsedniku zbora.
III.	SEJE ZBORA 1. Verifikacija pooblastil
14.	člen
Na začetku vsake seje, preden preide na določitev dnevnega reda, zbor izvoli komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja.
Zbor izvoli komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja na predlog predsednika zbora.
Komisija ima predsednika in dva Člana.
15.	Člen
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja pregleda pooblastila delegatov na seji zbora in sestavi poroCilo za zbor. Sestavni del po-roCila so pooblastila delegatov.
16.	Člen
O verifikaciji pooblastil delegatov odloCa zbor na predlog komisije tako, da glasuje o njenem poroCilu.
O spornem pooblastilu delegata odloCa zbor posebej.
17.	Člen
Če je bilo za eno delegatsko mesto doloCenih veC delegatov, komisija obvesti zbor, kateri delegat je pooblašCen za posamezne toCke dnevnega reda.
18.	Člen
Na podlagi poroCila komisije ugotovi predsednik zbora ali je zbor sklepCen.
Po potrebi lahko predsednik ugotavlja sklepCnost zbora med sejo in lahko odredi poimensko klicanje delegatov v zboru.
19.	Člen
Člani komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja v sestavi, v kateri so bili izvoljeni na zboru, opravljajo svojo nalogo do izvolitve novih Članov komisije.
2. Dnevni red seje zbora
20.	Člen
Dnevni red seje doloCi zbor po verifikaciji pooblastil na predlog predsednika zbora.
Predsednik pripravi predlog dnevnega reda za sejo zbora na podlagi periodičnega delovnega naCrta, pri tem pa upošteva tudi predloge delegacij, delegatov v zboru, izvršnega sveta, občinskih upravnih organov, družbenopolitičnih organizacij v obCini in drugih predlagateljev, ki so doloCeni s poslovnikom skupščine.
Če predsednik ne uvrsti zadeve, ki so jo predlagali predlagatelji iz prejšnjega odstavka tega Člena v predlog dnevnega reda seje zbora, je dolžan dati zboru in predlagatelju pojasnilo, zakaj tega ni storil.
Če predlagatelj po pojasnilu predsednika zbora vztraja pri svojem predlogu, odloCi o tem zbor.
21.	Člen
Predsednik odloCi, katerim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter družbenopolitičnim organizacijam in društvom naj se pošlje sklic za sejo z ustreznim gradivom in njihove predstavnike povabi na sejo zbora.
Predstavniki iz prejšnjega odstavka lahko sodelujejo na seji zbora, nimajo pa pravice glasovati.
3.	Posebni razlogi za sklic zbora
22.	Člen
Predsednik zbora lahko zaradi posebnih razlogov izjemoma skliCe sejo zbora v krajšem roku, kot je doloCen v poslovniku skupščine.
Pred zaCetkom seje predsednik zbora pojasni razloge, zaradi katerih je sklical sejo v krajšem roku.
Dnevni red in gradivo o zadevah, ki so na dnevnem redu seje sklicane na podlagi prvega odstavka tega Člena, se predložijo delegatom najkasneje pred zaCetkom seje.
•	23. Člen
Seje zbora, sklicane na podlagi prejšnjega Člena tega poslovnika, se udeleži delegat, ki je imel pooblastilo za zadnjo sejo zbora, Ce se delegacija zaradi kratkega roka sklica ne more sestati in doloCiti delegata.
Če je delegat iz prejšnjega odstavka tega Člena zadržan, doloCi delegata, ki bo prišel na sejo zbora vodja delegacije.
IV.	OBRAVNAVANJE STALlSC, KI JIH SPREJEMA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR PO 64. ČLENU POSLOVNIKA SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
24.	Člen
Kadar zbor v okviru postopka sprejemanja odloka oziroma drugega splošnega akta obravnava stališča družbenopolitičnega zbora, predsednik obvesti o tem zbor, preden priCne razpravo.
25.	Člen
Predsednik zbora oziroma delovno telo zbora ugotavlja ob sprejemu odloka oziroma drugega splošnega akta, ali je le-ta v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora. O tem obvesti predsednik zbora predsednika družbenopolitičnega zbora.
V.	PROGRAMIRANJE DELA ZBORA IN NJEGOVIH TELES
26.	Gen
Za izvajanje nalog s svojega delovnega podroCja sprejema zbor delovni program in periodični delovni naCrt.
Delovni program sprejema zbor praviloma v dveh fazah, in sicer kot osnutek in predlog delovnega programa.
Zbor lahko odloCi, na predlog predlagatelja delovnega programa, delegata v zboru, delovnega telesa zbora ali predsedstva skupščine, da se fazi združita in se osnutek delovnega programa sprejme kot predlog.
27.	Gen
Delovni program pripravijo že ustanovljena delovna telesa zbora, lahko pa za pripravo delovnega programa zbor ustanovi posebno delovno telo.
Delovni osnutek programa pripravi delovno telo v skladu z doloCbami 202. in 203. Gena poslovnika skupščine, upoštevajoč pri tem predloge, oblikovane na sejah zbora in sejah delovnih teles in v dokumentih družbenopolitičnih organizacij.
28.	Gen
Delovni osnutek programa zbora se pošlje predsedstvu skupščine zaradi usklajevanja z delovnimi osnutki programov drugih zborov in programom Izvršnega sveta.
Po uskladitvi se pošlje osnutek delovnega programa delegatom zbora, družbenopolitičnim organizacijam v obCini, Izvršnemu svetu, skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti za obmoCje obCine, ki enakopravno odloCajo z zborom in drugim zainteresiranim samoupravnim organizacijam in skupnostim.
29.	Gen
Pred zaCetkom obravnave osnutka delovnega programa zbora mora biti zbor seznanjen s potekom priprave osnutka delovnega programa.
Po konCani obravnavi zbor sprejme osnutek delovnega programa s sklepom.
30.	Gen
Delovno telo pripravi predlog programa dela zbora na podlagi pripomb, mnenj, stališč in predlogov, ki so bili dani k osnutku delovnega programa.
Glede usklajevanja, rokov in pošiljanja predloga delovnega programa zbora se smiselno uporabljajo doloCbe 27. in 28. Gena tega poslovnika in doloCbe poslovnika skupščine.
31.	Gen
Pred zaCetkom obravnave predloga delovnega programa zbora mora biti zbor seznanjen z izvršitvijo delovnega programa prejšnjega obdobja.
Zbor sprejme delovni program praviloma na prvi seji po letnem odmoru.
Delovni program se objavi v Tedniku ali drugem ustreznem glasilu SkupšCine.
32.	Gen
Delovno telo zbora pripravi predlog periodičnega delovnega naCrta na podlagi delovnega programa zbora in ga predloži zboru.
33.	Gen
Na podlagi delovnega programa in periodičnega delovnega naCrta zbora sprejmejo odbori v okviru svoje pristojnosti delovne programe in Časovno opredelijo izvršitev programiranih nalog.
Odbori lahko vkljuCujejo v svoj delovni program tudi druge zadeve, ki se nanašajo na doloCanje in izvajanje politike z delovnega podroCja zbora.
Odbori obvestijo o sprejetem delovnem programu predsednika zbora.
34.	Gen
Ce odbor sklene, da bo vkljuCil v obravnavo posamezne zadeve, kt jih je samostojno uvrstil v svoj delovni program, obvesti o tem predsednika
Če odbor predlaga zboru obravnavo zadeve, ki jo je samostojno uvrstil v svoj delovni program, pošlje zboru ustrezno gradivo s predlogi.
35.	Gen
Delovno telo lahko predlaga zboru, da ta ne obravnava doloCene zadeve iz svojega programa dela, Ce ugotovi, da ni veC razlogov, zaradi katerih jo je zbor vkljuCil v svoj program oziroma Ce meni, da doloCena zadeva ni dovolj pripravljena za obravnavo v zboru. Odbor mora svoj predlog obrazložiti.
VI.	DELOVNA TELESA ZBORA
1.	SploSne doloibe
36.	člen
Delovna telesa zbora so odbori in druga delovna telesa. Zbor ustanovi odbore in druga delovna telesa za proučevanje sistemskih vprašanj, določenih skupnih vprašanj ali za proučevanje posameznih zadev.
Zbor ustanovi odbore in druga delovna telesa s sklepom.
Sklep o ustanovitvi odbora določa njegovo delovno področje, pooblastila in sestavo, če to že ni določeno s tem poslovnikom.
37.
Zbor ima:
—	odbor za družbenopolitični sistem ter družbenoekonomske odnose in razvoj;
—	odbor za urbanizem, komunalno gospodarstvo, stanovanjska vprašanja in varstvo okolja.
ankete in poizvedbo ter v ta namen zahtevajo od občinskih organov in organizacij podatke, opise in druge listine ter stališča in mnenja, če jih za to pooblasti zbor.
Po opravljeni anketi ali poizvedbi poroča delovno telo zboru.
44.	člen
Odbori zbora in druga delovna telesa zbora sodelujejo med seboj, s komisijami skupščine, z drugimi delovnimi telesi drugih zborov in z ustreznimi telesi skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine.
V okviru sodelovanja iz prejšnjega odstavka imajo lahko delovna telesa zborov in skupščine skupne seje.
za skupno delo določijo dogovoru predsednik enega
izmed delovnih teles.
Na skupni seji delovna telesa zavzemajo stališča ločeno.
Način, roke in predlog dnevnega reda sporazumno predsedniki teh delovnih teles. Qbimni c#»ii nrpHspHuie no nredhodnem
38.	člen
Odbor za družbenopolitični sistem ter družbeno ekonomske odnose in razvoj proučuje odloke in druge splošne akte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov, ki obravnavajo zlasti:
—	organizacijo in razvoj sistema samoupravljanja v občini, v krajevnih skupnostih in v vseh oblikah združenega dela, razvoj in krepitev delegatskega sistema in delegatskih odnosov; ljudsko obrambo in javno varnost ter družbeno samozaščito; pravosodni sistem in organizacijo občinske uprave; temeljna vprašanja s področja kadrovske politike; družbeni sistem informiranja in splošne pogoje dejavnosti javnega obveščanja ter druga vprašanja s področja družbenopolitičnega sistema;
—	temeljna vprašanja s področja družbeno ekonomskih odnosov; sistem družbenega planiranja; družbeno-ekonomski razvoj občine in krajevnih skupnosti, programe dolgoročnega razvoja in družbene plane občine ter akte o tekoči družbeno-ekonomski politiki; sistem delitve družbenega proizvoda in delitvenih razmerij; zaposlovanje in socialne varnosti; varstvo pri delu in medsebojna razmerja v združenem delu; temeljna vprašanja sistema vzgoje, izobraževanja, kulture, raziskovalne dejavnosti, zdravstvenega varstva, in zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, varstva invalidov, invalidnih otrok ter socialnega varstva in druga vprašanja s področja družbenoekonomskih odnosov v občini;
—	delitev dohodka v skladu z začrtano ekonomsko politiko; financiranje družbenopolitične skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter skupnih potreb v krajevnih skupnostih; davčni sistem; občinski proračun; družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev in druga vprašanja z vidika delitve družbenega proizvoda.
39.	člen
Odbor za urbanizem, komunalno gospodarstvo in stanovanjskega vprašanja ter varstvo okolja proučuje odloke in druge splošne akte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov, ki obravnavajo zlasti:
— urbanistično planiranje, gospodarjenje s prostorom, izmero zemljišč ter zemljiški kataster; prostorsko urejanje naselij; komunalno gospodarstvo in razvoj komunalnih dejavnosti; stanovanjsko politiko in stanovanjska razmerja ter usmerjanje razvoja stanovanjskega vprašanja — gospodarstva; varstvo narave in človekovega okolka ter druga vprašanja s področja urbanizma, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva in varstva okolja.
40.	člen
Odbor ima predsednika, podpredsednika in 7 članov. Predsednik, podpredsednik in člani odborov zbora se volijo izmed članov delegacij za zbor.
*
41.	člen
Zbor lahko imenuje skupino delegatov, kadar je potrebno v zvezi z obravnavo v zboru proučiti posamezno vprašanje, pripraviti predlog ali opraviti druge naloge po sklepu zbora.
42.	člen
Odbori zbora lahko ustanovijo sami ali z odbori drugih zborov delovne skupine, da proučijo posamezne probleme, ki so nastali v zvezi z nastajanjem aktov oziroma politike skupščine ali druga vprašanja iz pristojnosti skupščine in pripravijo gradiva o njih ter predloge za njihovo rešitev. Skupine o svojem delu in predlogih poročajo odborom, ki so jih ustanovili.
Člani delovnih skupin so lahko poleg delegatov tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, družbenoih organizacij in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, delavci v upravnih in drugih občinskih organih in organizacijah ter znanstveni in strokovni delavci, ki lahko s svojim sodelovanjem prispevajo k temeljitejši proučitvi posameznih zadev.
43.	člen
Delovna telesa lahko za proučitev posameznih zadev za zbor opravljajo
2. Seje delovnih teles zbora
45.	člen
Predsednik delovnega telesa skliče sejo delovnega telesa najkasneje osem dni pred dnevom, ki je določen za sejo.
Gradivo za sejo mora biti poslano članom delovnega telesa najkasneje s sklicem seje.
Predsednik delovnega telesa lahko izjemoma skrajša rok za sklic seje in za dostavo gradiva in to utemelji na seji pred sklepanjem o dnevnem redu.
46.	člen
Člani delovnega telesa imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej delovnega telesa in sodelovati pri njegovem delu.
Ce član delovnega telesa neredno ali dalj časa ne prihaja na seje, lahko delovno telo na podlagi predhodne razprave predlaga zboru njegovo razrešitev. Delovno telo lahko predlaga tudi razrešitev člana, ki se ne more zaradi upravičenih razlgov dalj časa udeleževati sej.
47.	člen
Na sejo delovnega telesa mora biti povabljen predlagatelj akta oziroma gradiva, ki je na dnevnem redu seje delovnega telesa in izvršni svet v primerih, kadar ni predlagatelj akta oziroma gradiva.
Na sejo delovnega telesa so lahko povabljeni tudi predlagatelj amandmajev ter predstavniki temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, ki so v zvezi z zadevami, ki so na dnevnem redu seje delovnega telesa izrazili posebne interese in stališča, določili smernice oziroma sprejeli stališča ter znanstveni in strokovni delavci.
O tem, kdo naj se povabi na sejo delovnega telesa, odloči njegov predsednik.
Predsednik delovnega telesa lahko sam ali na pobudo članov delovnega telesa zaprosi za mnenje k posameznim vprašanjem, ki jih obravnava delovno telo, znanstvene in strokovne organizacije ter znanstvene in strokovne delavce.
48.	člen
Delovno telo lahko obravnava tudi zadeve, za katere ni pristojno, pa je njihova vsebina takšna, da zadeva tudi njegovo delovno področje.
Delovna telesa, ki so poleg pristojnega delovnega telesa obravnavale zadeve iz prvega odstavka tega člena, pošljejo svoje mnenje pristojnemu delovnemu telesu. Delovno telo lahko da mnenje tudi zboru.
Pristojno delovno telo je dolžno obravnavati tudi mnenje, ki ga je dobilo od drugih delovnih teles in o svojih stališčih poročati zboru.
49.	člen
Delovno telo predlaga zboru predlog sklepa o določitvi stališč, mnenj in predlogov k predlogu za izdajo odloka oziroma k osnutku odloka, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi, odloka oziroma predloga odloka.
50.	člen
Poročilo delovnega telesa vsebuje ugotovitve delovnega telesa, kako so na podlagi vseh razprav vsklajena različna stališča glede zadeve, ki je na dnevnem redu seje zbora, prav tako pa tudi njihova stališča, mnenja, pripombe in predlogi, glede katerih je v delovnem telesu doseženo soglasje oziroma so dobili večinsko podporo, možne alternativne rešitve k tej zadevi ter stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki na njegovi seji niso dobili širše oziroma večinske podpore.
51.	člen
Ce delovno telo oceni, da v zvezi s predlogom odloka ni dosežena zadostna stopnja soglasja, predlaga zboru, da obravnavo predloga odloka odloži, ali da ga ponovno obravnava kot osnutek odloka.
52.	člen
Kadar je delovno telo predlagatelj odloka ali drugega akta ali amandmaja, sklepa z večino glasov vseh članov delovnega telesa.
53.	člen
Predloge poročil delovnih teles za zbor pripravlja sekretar zbora ali strokovna služba sekretariata skupščine.
Poročilo delovnega telesa podpiše predsednik delovnega telesa oziroma podpredsednik ali član delovnega telesa, ki je vodil sejo in ki je odgovoren za vsebino poročila ter sestavljalec poročila.
54.	člen
O poteku seje delovnega telesa se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti.
Član delovnega telesa lahko zahteva, da se povzetek njegove izjave vpiše v zapisnik.
V zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih vprašanjih.
Za zapisnik skrbi sekretar zbora.
Zapisnik je treba poslati članom delovnega telesa praviloma s sklicem naslednje seje.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik oziroma podpredsednik ali član delovnega telesa, ki je vodil sejo in sekretar zbora, ki ga je sestavil.
55.	člen
Član delovnega telesa ima pravico dati pripombe k predlogu zapisnika na prvi naslednji seji.
O utemeljenosti pripombe odloči delovno telo brez razprave. Če so pripombe sprejete, se to ugotovi v zapisniku seje, na kateri se obravnava zapisnik; v zapisniku, ki je bil spremenjen, pa se na koncu besedila vpišejo sprejete spremembe.
56.	člen
O navzočnosti članov delovnih teles na sejah se vodi evidenca.
Vil. POSTOPEK PRI VOLITVAH, IMENOVANJIH IN RAZREŠITVAH
1.	Izvolitev komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
57.	člen
Na prvi seji zbora se izvolijo predsednik, podpredsednik in člani Komisije Skupščine občine Ptuj za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve izmed delegatov v zborih, na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Ptuj.
2.	Volitve predsednika in podpredsednika zbora in imenovanje sekretarja zbora
3.	Izvolitev delovnih teles zbora
60. člen
Zbor voli delovna telesa v celoti po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti poleg kandidata za predsednika še toliko kandidatov, kolikor članov delovnega telesa se voli.
Posamezni člani delovnih teles zbora se volijo po posamičnih predlogih.
61.	člen
Kandidatno listo za izvolitev delovnih teles zbora predlaga zboru Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, predlaga pa jo lahko tudi najmanj pet delegatov v zboru.
62.	člen
Predstavnik predlagatelja ima pravico na seji zbora predlog kandidatne liste obrazložiti.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve lahko da zboru mnenje k predlogu kandidatne liste, če sama ni predlagatelj.
Predlog kandidatne liste za odbore se izroči predsedniku zbora najmanj 24 ur pred začetkom seje zbora, na kateri naj bodo volitve.
Predlogi kandidatnih list za druga delovna telesa se lahko predložijo na seji zbora.
63.	člen
Pri glasovanju o izvolitvi delovnih teles zbora se smiselno uporabljajo določbe poslovnika skupščine o izvolitvi skupnih delovnih teles skupščine.
64.	člen
Zbor lahko razreši predsednika, podpredsednika in posameznega člana delovnega telesa zbora, kot tudi delovno telo v celoti.
Predlog za razrešitev lahko da komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, skupina petih delegatov v zboru, delovno telo samo ali predsednik zbora.
65.	člen
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri volitvah oziroma imenovanjih, se smiselno uporabljajo tudi v postopku za razrešitev.
VIII. OPRAVLJANJE STROKOVNIH OPRAVIL ZA ZBOR
66.	člen
Strokovna administrativna opravila za zbor opravlja sekretariat skupščine.
58.	člen
Kandidata za predsednika in podpredsednika zbora predlaga Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Ptuj.
Predloga kandidatur se izročita pismeno predsedniku skupščine najmanj pet dni pred začetkom seje zbora, na kateri naj bosta predsednik *n podpredsednik izvoljena.
Predstavnik občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Ptuj ima pravico na seji zbora obrazložiti predloga kandidatur.
IX. KONČNA DOLOČBA
67.	člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-14/75-1 Ptuj, 15. februarja 1977
59.	člen
Sekretarja zbora imenuje zbor na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti Maks KAMPL 1. r.

20.
Na podlagi 254. {lena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, 5t. 5-45/74) in drugega odstavka I. člena poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10-93/76) je Družbenopolitični zbor Skupščine občine Ptuj na seji, dne 11. februarja 1977 sprejel
POSLOVNIK
družbeno — političnega zbora skupščine
občine Ptuj
1. SPLOŠNE DOLOČBE
2.	Predsednik, podpredsednik in sekretar zbora
1.	člen
Delo in organizacijo družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: zbor) urejata poslovnik Skupščine občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: poslovnik skupščine) in ta poslovnik.
2.	člen
Posamezna vprašanja o delu zbora oziroma njegovih delovnih teles, ki niso urejena s poslovnikom skupščine, s tem poslovnikom ali poslovnikom delovnega telesa, uredi zbor oziroma delovno telo zbora s sklepom.
3.	člen
Zbor zaseda in odloča na sejah.
Pristojnosti zbora so določene s statutom občine in poslovnikom skupščine.
O vprašanjih iz pristojnosti Skupščine občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: skupščina) obravnava in odloča zbor enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti; na skupni seji z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti.
4.	člen
Zbor dela na podlagi delovnega programa in periodičnega delovnega načrta, ki ju sprejme skladno z določbami poslovnika skupščine in tega poslovnika.
9. člen
Poleg nalog, določenih s statutom občine in poslovnikom skupščin« opravlja predsednik zbora še naslednje naloge:
—	skrbi za izvajanje poslovnika skupščine in tega poslovnika;
—	skrbi za izvajanje odločitev zbora;
—	skrbi, da so zagotovljeni pogoji za uresničevanje pravic in dolžnosti delegatov v zboru, ki jih imajo po statutu občine, poslovniku skupščine in tem poslovniku;
—	skrbi za izvajanje delovnega programa zbora in periodičnega delovnega načrta;
—	dodeljuje posamezne zadeve iz pristojnosti zbora v proučitev pristojnim delovnim telesom zbora;
—	skrbi za sodelovanje zbora z drugimi zbori, s skupinami delegacij za pošiljanje delegatov v Zbor združenega dela in Zbora občin Skupščine SR Slovenije ter skupino delegatov za Svet skupnosti podravskih občin;
—	skrbi za sodelovanje zbora z Izvršnim svetom skupščine občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) in z drugimi občinskimi organi in orga; nizacijami, s Socialistično zvezo delovnega ljudstva, z družbenopolitičnimi organizacijami v občini, z družbenimi organizacijami in društvi, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi in s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
—	skrbi za javnost dela zbora in njegovih delovnih teles;
—	daje sekretarju zbora navodila za izvajanje nalog za potrebe zbora;
—	opravlja druge naloge, za katere ga zadolži zbor.
5. člen
Zbor predstavlja njegov predsednik.
11. KONSTITUIRANJE IN ORGANIZACIJA ZBORA 1. Prva seja zbora
10.	člen
Podpredsednik zbora pomaga predsedniku zbora pri delu zbora in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega podro-fja.
Podpredsednik zbora nadomešča predsednika zbora, če je ta odsoten ali zadržan. Podpredsednik zbora vodi tudi sejo zbora v času, ko predsednik zbora sodeluje v razpravi.
6.	člen
Prvo sejo zbora po izvolitvi delegatov skliče predsednik, ki je doslej opravljal to funkcijo.
Prvi seji predseduje do izvolitve predsednika zbora najstarejši delgat v zboru.
7.	člen
Zbor izvoli na predlog predsedujočega izmed delegatov v zboru komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja.
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja pregleda poročilo o izidu glasovanja, ki ga zboru predloži občinska volilna komisija in potrdila o izvolitvi, ki jih izvoljenim delegatom v zboru izda ta komisija ter o tem poroča zboru.
O verifikaciji mandatov delegatov v zboru odloča zbor na predlog komisije za verifikacijo poblastil in imunitetna vprašanja, da glasuje o njenem poročilu.
Ce nastane spor glede mandata posameznega delegata v zboru, odloča zbor o takem primeru posebej.
8.	člen
Zbor izvoli predsednika in podpredsednika zbora izmed delegatov v zboru za dobo štirih let.
Zbor imenuje sekretarja zbora.
Zbor opravi druge volitve in imenovanja, ki so določene s poslovnikom skupščine in s tem poslovnikom.
11.	člen
Ce predsedniku zbora preneha mandat delegata v zboru ali funkcija predsednika, vodi delo zbora do izvolitve novega predsednika podpredsednik zbora.
Ce preneha mandat delegatu v zboru ali funkcija predsedniku in podpredsedniku zbora, skliče sejo zbora predsednik skupščine. Na tej seji s« izvolita nov predsednik in podpredsednik zbora. Sejo vodi do izvolitv« novega predsednika najstarejši delegat v zboru.
12.	člen
Predsednik zbora lahko na lastno pobudo, na pobudo podpredsednik* zbora ali na pobudo delovnih teles sklicuje sestanke s podpredsednikon' zbora ali predsedniki delovnih teles, za dogovarjanje o izvajanju poslovnik* zbora oziroma za obravnavanje drugih vprašanj, pomembnih za delo zbor*
in delovnih teles.	.
K obravnavi vprašanj iz prejšnjega odstavka tega člena lahko povab' predsednik tudi predstavnike posameznih organov in organizacij.	.
Pri obravnavi teh vprašanj sodeluje sekretar zbora, po potrebi pa tud' strokovni delavci sekretariata skupščine.
13.	člen
Sekretar zbora sodeluje pri pripravi sej zbora, pomaga predsedniku vodenju sej, zagotavlja in daje strokovna mnenja o zadevah z delovnega po' dročja zbora, organizira in vodi strokovno delo za zbor in njegova delovh*
telesa, skrbi za zapisnike sej zbora in opravlja druge naloge za zbor, ki mu jih naloži zbor ali predsednik zbora.
Za svoje delo pri zboru odgovarja sekretar zboru in predsedniku zbora.
III.	SEJE ZBORA
14.	Člen
Predsednik pripravi predlog dnevnega reda za sejo zbora na podlagi periodičnega delovnega naCrta, pri tem pa upošteva tudi predloge delegatov v zboru, izvršnega sveta, občinskih upravnih organov, obCinske konference SZDL Ptuj in drugih družbenopolitičnih organizacij v obCini ter drugih predlagateljev, ki so doloCeni s poslovnikom skupščine.
Ce predsednik ne uvrsti zadeve, ki so jo predlagali predlagatelji iz prejšnjega odstavka tega Člena v predlog dnevnega reda seje zbora, je dolžan dati zboru in predlagatelju pojasnilo, zakaj tega ni storil.
Če predlagatelj po pojasnilu predsednika zbora vztraja pri svojem predlogu, odloCi o tem zbor.
15.	Člen
Sklic za sejo z ustreznim gradivom se pošlje družbenopolitičnim organizacijam v obCini.
Predsednik odloCi, katerim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter družbenopolitičnim organizacijam in društvom naj se pošlje sklic za sejo z ustreznim gradivom in njihove predstavnike povabi na sejo zbora.
Predstavniki iz prejšnjega odstavka lahko sodelujejo na seji zbora, nimajo pa pravice glasovati.
16.	Člen
Predsednik zbora lahko zaradi posebnih razlogov izjemoma skliCe sejo zbora v krajšem roku, kot je doloCeno v poslovniku skupščine.
Pred zaCetkom seje predsednik zbora pojasni razloge, zaradi katerih je sklical sejo v krajšem roku.
Dnevni red in gradivo o zadevah, ki so na dnevnem redu seje sklicane na podlagi prvega odstavka tega Člena, se predložijo delegatom najkasneje pred zaCetkom seje.
17.	Člen
Na zaCetku seje ugotovi predsednik zbora ali je zbor sklepCen. Sklepčnost pa lahko ugotavlja tudi komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora.
Po potrebi lahko predsednik ugotavlja sklepCnost zbora med sejo in lahko odredi poimensko klicanje delegatov v zboru.
IZOBLIKOVANJE IN SPREJEMANJE STALIŠČ PO 64. ČLENU POSLOVNIKA SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
18.	Člen
Kadar sodeluje zbor v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih ■hktov z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti tako, da sprejema stališCa, da-je zbor taka stališCa k predlogu za izdajo odloka, k osnutku odloka in k predlogu odloka.
Kadar daje zbor stališCa pristojnima zboroma k predlogu odloka, jih lahko daje tudi v obliki amandmajev.
19.	Člen
Zbor pošlje sprejeta stališCa pristojnima zboroma in predlagatelju pred obravnavo oziroma odloCanjemoodlokihin drugih splošnihaktih v pristojnih zborih.
20.	Člen
Zbor lahko doloCi delegate, ki sodelujejo pri delu pristojnih zborov, kadar ti obravnavajo odlok ali drug splošni akt, h kateremu je zbor dal stališCa.
21.	Člen
Na podlagi obvestila pristojnih zborov ugotovi zbor, ali sta pristojna zbora sprejela odlok ali drug splošni akt v skladu z njihovimi stališči.
Če zbor ugotovi da odlok ali drug splošni akt v pristojnih zborih ni bil sprejet v skladu z njegovimi stališči oziroma, da so bila ta stališCa upoštevana 'e deloma, se zaCne usklajevalni postopek po doloCbah poslovnika skupšCine.
V;SODELOVANJE ZBORA Z OBČINSKO KONFERENCO SZDL PTUJ JN DRUGIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI V 2»CINI IN URESNIČEVANJE SKLEPOV IN STALIŠČ TEH
organizacij
22.	Člen
Delegati v zboru so dolžni poznati v Socialistični zvezi delovnega
ljudstva usklajena stališCa in smernice družbenopolitičnih organizacij, pomembne za obravnavo in odloCanje o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje zbora, ter jih ustvarjalno in utemeljeno uveljavljati pri svojem delu v zboru.
23.	Člen
Načrtovanje in izvajanje svojega delovnega programa zbor usklajuje z ObCinsko konferenco socialistične zveze delovnega ljudstva Ptuj. Delegati v zboru lahko predlagajo ObCinski konferenci SZDL Ptuj, da o posameznih vprašanjih, ki jih bo zbor obravnaval, predhodno razpravlja in oblikuje svoja stališCa.
24.	Člen
Pri obravnavanju zadev iz programa dela zbora v delovnem telesu zbora morajo biti prisotna stališCa ObCinske konference SZDL Ptuj, njenih organov in delovnih teles ter vodstev drugih družbenopolitičnih organizacij v obCini. Delovna telesa morajo pri oblikovanju svojih stališC in predlogov upoštevati smernice, izražene v teh stališčih.
Delovna telesa zbora sodelujejo z ustreznimi delovnimi telesi ObCinske konference SZDL Ptuj oziroma drugih družbenopolitičnih organizacij v obCini. Predsedniki delovnih teles zbora obvešCajo občinsko konferenco SZDL Ptuj ter vodstva drugih družbenopolitičnih organizacij v obCini o svojih sejah.
25.	Člen
Delegati v zboru poroCajo ObCinski konferenci SZDL Ptuj o svojem delu v zboru na lastno pobudo ali na zahtevo ObCinske konference SZDL Ptuj.
9
VI. PROGRAMIRANJE DELA ZBORA IN NJEGOVIH DELOVNIH TELES
26.	Člen
Za izvajanje nalog s svojega delovnega podroCja sprejema zbor delovni program in periodični delovni naCrt.
Delovni program sprejema zbor praviloma v dveh fazah, in sicer kot osnutek in predlog delovnega programa.
Zbor lahko odloCi, na predlog predlagatelja delovnega programa, delegata v zboru, delovnega telesa zbora ali predsedstva skupščine, da se fazi združita in se osnutek delovnega programa sprejme kot predlog.
27.	Člen
Delovni program pripravi že ustanovljeno delovno telo zbora, lahko pa za pripravo delovnega programa zbor ustanovi posebno delovno telo.
Delovni osnutek programa pripravi delovno telo v skladu z doloCbami 202. in 203. Gena poslovnika skupšCine, upoštevajoč pri tem predloge, oblikovane na sejah zbora in sejah delovnih teles in v dokumentih družbenopolitičnih organizacij.
28.	Gen
Delovni osnutek programa zbora, se pošlje predsedstvu skupšCine zaradi usklajevanja z delovnimi osnutki programov drugih zborov in programom izvršnega sveta.
Po uskladitvi se pošlje osnutek delovnega programa delegatom zbora, Članom delovnih teles skupšCine in zbora, družbenopolitičnim organizacijam v obCini, Izvršnemu svetu, skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti za obmoCje obCine, ki enakopravno odloCajo z zborom in drugimi zainteresiranimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
29.	Gen
Pred zaCetkom obravnave osnutka delovnega programa zbora mora biti zbor seznanjen s potekom priprave osnutka delovnega programa.
Po konCani obravnavi zbor sprejme osnutek delovnega programa s sklepom.
30.	Gen
Delovno telo pripravi predlog programa dela zbora na podlagi pripomb, mnenj, stališC in predlogov, ki so bili dani k osnutku delovnega programa.
Glede usklajevanja, rokov in pošiljanja predloga delovnega programa zbora se smiselno uporabljajo doloCbe 28. in 29. Gena tega poslovnika in doloCbe poslovnika skupšCine.
31.	Gen
Pred zaCetkom obravnave predloga delovnega programa zbora mora biti zbor seznanjen z izvršitvijo delovnega programa prejšnjega obdobja.
Zbor sprejme delovni program praviloma na prvi seji po letnem odmoru.
Delovni program se objavi v Tedniku ali drugem ustreznem glasilu skupšCine.
32.	Gen
Delovno telo zbora pripravi predlog periodičnega delovnega naCrta na podlagi delovnega programa zbora in ga predloži zboru.
33.	£len
Na podlagi delovnega programa in periodičnega delovnega načrta zbora sprejemajo odbori v okviru svoje pristojnosti delovne programe in časovno opredelijo izvršitev programiranih nalog.
Odbori lahko vključujejo v svoj delovni program tudi druge zadeve, ki se nanašajo na določanje in izvajanje politike z delovnega področja zbora.
Odbori obvestijo o sprejetem delovnem programu predsednika zbora.
34.	člen
Ce odbor sklene, da bo zaključil obravnavo posamezne zadeve, ki jo je samostojno uvrstil v svoj delovni program, obvesti o tem predsednika zbora.
Ce odbor predlaga zboru obravnavo zadeve, ki jo je samostojno uvrstil v svoj delovni program, pošlje zboru ustrezno gradivo s predlogi.
35.	člen
Delovno telo lahko predlaga zboru, da ta ne obravnava določene zadeve iz svojega programa dela, če ugotovi, da ni več razlogov, zaradi katerih jo je zbor vključil v svoj program oziroma če meni, da določena zadeva ni dovolj pripravljena za obravnavo v zboru. Odbor mora svoj predlog obrazložiti.
VII.	DELOVNA TELESA ZBORA
1.	Splošne določbe
36.	člen
Delovna telesa zbora so odbori in druga delovna telesa.
Zbor ustanovi odbore in druga delovna, telesa za proučevanje sistemskih vprašanj, določenih skupnih vprašanj ali za proučevanje posameznih zadev.
Zbor ustanovi odbore in druga delovna telesa s sklepom.
Sklep o ustanovitvi odbora določa njegovo delovno področje, pooblastila in sestavo, če to že ni določeno s tem poslovnikom.
37.	člen
Zbor ima:
—	odbor za proučevanje vprašanj na področju družbenoekonomskih odnosov in
—	odbor za proučevanje vprašanj na področju družbenopolitičnega sistema.
38.	člen
Odbor za proučevanje vprašanj na področju družbenoekonomskih odnosov proučuje odloke in druge splošne akte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov ki obravnavajo zlasti:
—	temeljna vprašanja s področja družbenoekonomskih odnosov; sistem družbenega planiranja, družbenoekonomski razvoj občine; programe dolgoročnega razvoja in družbene plane občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki; sistem delitve družbenega proizvoda in delitvenih razmerij; zaposlovanje in socialno varnost; varstvo pri delu in medsebojna razmerja v združenem delu; temeljna vprašanja sistema vzgoje, izobraževanja, kulture, telesne kulture, raziskovalne dejavnosti, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, varstva invalidov in invalidnih otrok ter socialnega varstva;
—	delitev dohodka v skladu z začrtano ekonomsko politiko; financiranje občine, samoupravnih interesnih skupnosti; davčni sistem; občinski proračun; družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev in druga vprašanja z vidika delitve družbenega proizvoda.
39.	člen
Odbor za proučevanje vprašanj na področju družbenopolitičnega sistema proučuje odloke in druge splošne akte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov, ki obravnavajo zlasti:
— organizacijo in razvoj sistema samoupravljanja v občini, v krajevnih skupnostih in v vseh oblikah združenega dela; ljudsko obrambo in javno varnost ter družbeno samozaščito; pravosodni sistem in organizacijo občinske uprave; temeljna vprašanja s področja kadrovske politike; družbeni sistem informiranja in splošne pogoje dejavnosti javnega obveščanja.
40.	člen
Odbor ima predsednika, podpredsednika in s sklepom določeno število članov.
Predsednik, podpredsednik in člani odborov zbora se volijo izmed delegatov zbora.
41.	člen
Zbor lahko imenuje skupino delegatov, kadar je potrebno v zvezi z
obravnavo v zboru proučiti posamezno vprašanje, pripraviti predlog ali opraviti druge naloge po sklepu zbora.
42.	člen
Odbori zbora lahko ustanovijo sami ali z odbori drugih zborov delovne skupine, da proučijo posamezne probleme, ki so nastali v zvezi z izvajanjem aktov oziroma politike skupščine ali druga vprašanja iz pristojnosti skupščine in pripravijo gradiva o njih ter predloge za njihovo rešitev. Skupine o svojem delu in predlogih poročajo odborom, ki so jih ustanovili.
Člani delovnih skupin so lahko poleg delegatov tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, organizacij in skupnosti, delavci v upravnih in drugih občinskih organih in organizacijah ter znanstveni in strokovni delavci, ki lahko s svojim sodelovanjem prispevajo k temeljitejši proučitvi posameznih zadev.
43.	člen
Delovna telesa lahko za proučitev posameznih zadev za zbor opravljajo ankete in proizvedbe ter v ta namen zahtevajo od občinskih organov in organizacij podatke, spise in druge listine ter stališča in mnenja, če jih za to pooblasti zbor.
Po opravljeni anketi ali poizvedbi poroča delovno telo zboru.
44.	člen
Odbori zbora in druga delovna telesa zbora sodelujejo med seboj s komisijami skupščine, z drugimi delovnimi telesi drugih zborov in z ustreznimi telesi skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine.
V okviru sodelovanja iz prejšnjega odstavka imajo lahko delovna telesa zborov in skupščine skupne seje.
Način, roke in predloge dnevnega reda za skupno delo določijo sporazumno predsedniki teh delovnih teles.
Skupni seji predseduje po predhodnem dogovoru predsednik enega izmed delovnih teles.
Na skupni seji delovnega telesa zavzemajo stališča ločeno.
2.	Seje delovnih teles zbora
45.	člen
Predsednik delovnega telesa skliče sejo delovnega telesa najkasneje osem dni pred dnevom, ki je določen za sejo.
Gradivo za sejo mora biti poslano članom delovnega telesa najkasneje s sklicem seje.
Predsednik delovnega telesa lahko izjemoma skrajša rok za sklic seje in za dostavo gradiva in to utemelji na seji pred sklepanjem o dnevnem redu.
46.	člen
Člani delovnega telesa imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej delovnega telesa in sodelovati pri njegovem delu.
Če član delovnega telesa neredno ali dalj časa ne prihaja na seje, lahko delovno telo na podlagi predhodne razprave predlaga zboru njegovo razrešitev. Delovno telo lahko predlaga tudi razrešitev člana, ki se ne more zaradi upravičenih razlogov dalj časa udeleževati sej.
47.	člen
Na sejo delovnega telesa mora biti povabljen predlagatelj akta oziroma gradiva, ki je na dnevnem redu seje delovnega telesa in izvršni svet v primerih, kadar ni predlagatelj akta oziroma gradiva.
O tem, kdo naj se povabi na sejo delovnega telesa, odloči njegov predsednik.
Predsednik delovnega telesa lahko sam ali na pobudo članov delovnega telesa zaprosi za mnenje k posameznim vprašanjem, ki jih obravnava delovno telo, znanstvene in strokovne organizacije ter znanstvene in strokovne delavce.
48.	člen
Delovno telo lahko obravnava tudi zadeve, za katere ni pristojno, pa j< njihova vsebina takšna, da zadeva tudi njegovo delovno področje.
Delovna telesa, ki so poleg pristojnega delovnega telesa obravnavale zadeve iz prvega odstavka tega člena, pošljejo svoje mnenje pristojnemu delovnemu telesu. Delovno telo lahko da mnenje tudi zboru.
Pristojno delovno telo je dolžno obravnavati mnenje, ki ga je dobil® od drugih delovnih teles in o svojih stališčih poročati zboru.
49.	člen
Delovno telo predlaga zboru predlog sklepa o določitvi stališč, mnenj in predlogov k predlogu za izdajo odloka oziroma k osnutku odloka, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi osnutka odloka oziroma predloga odloka.
/	50. člen
Poročilo delovnega telesa vsebuje ugotovitve delovnega telesa, kako s®
na podlagi vseh razprav usklajena različna stališča glede zadeve, ki je na dnevnem redu seje zbora, prav tako pa tudi njihova stališča, mnenja, pripombe in predlogi, glede katerih je v delovnem telesu doseženo soglasje oziroma so dobili večinsko podporo, možne alterantivne rešitve k tej zadevi ter stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki na njegovi seji niso dobili širše oziroma večinske podpore.
Predstavnik Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Ptuj ima pravico na seji zbora obrazložiti predlog kandidatur.
59. člen
Sekretarja zbora imenuje zbor na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.
51.	člen
Če delovno telo oceni, da v zvezi s predlogom odloka ni dosežena zadostna stopnja soglasja, predlaga zboru, da obravnavo predloga odloži, ali da ga ponovno obravnava kot osnutek odloka.
52.	člen
Kadar je delovno telo predlagatelj odloka ali drugega akta ali amandmaja, sklepa z večino glasov vseh članov delovnega telesa.
3.	Izvolitev delovnih teles zbora
60.	člen
Zbor voli delovna telesa zbora v celoti po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti poleg kandidata za predsednika in podpredsednika še toliko kandidatov, kolikor članov delovnega telesa se voli.
Posamezni člani delovnih teles zbora se volijo po posamičnih predlogih.
53.	člen
Predloge poročil delovnih teles za zbor pripravlja sekretar zbora ali strokovna služba sekretariata skupščine.
Poročilo delovnega telesa podpiše predsednik delovnega telesa oziroma Podpredsednik ali član delovnega telesa, ki je vodil sejo in ki je odgovoren za vsebino poročila ter sestavljalec poročila.
54.	člen
O poteku seje delovnega telesa se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti.
Član delovnega telesa lahko zahteva, da se povzetek njegove izjave vpiše v zapisnik.
V zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih vprašanjih.
Za zapisnik skrbi sekretar zbora.
Zapisnik je treba poslati članom delovnega telesa praviloma s sklicem naslednje seje.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik oziroma podpredsednik ali član delovnega telesa, ki je vodil sejo in sekretar zbora, ki ga je sestavil.
55.	člen
Član delovnega telesa ima pravico dati pripombe k predlogu zapisnika na prvi naslednji seji.
O utemeljenosti pripombe odloči delovno telo brez razprave. Če so Pripombe sprejete, se to ugotovi v zapisniku seje, na kateri se obravnava zapisnik; v zapisniku, ki je bil spremenjen, pa se na koncu besedila vpišejo sprejete spremembe.
56.	člen
O navzočnosti članov delovnih teles na sejah se vodi evidenca.
VIII.	POSTOPEK PRI VOLITVAH, IMENOVANJIH IN RAZREŠITVAH
61.	člen
Kandidatno listo za izvolitev delovnih teles zbora predlaga zboru komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, predlaga pa jih lahko tudi najmanj pet delegatov v zboru.
62.	člen
Predstavnik predlagatelja ima pravico na seji zbora predlog kandidatne liste obrazložiti.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve lahko da zboru mnenje k predlogu kandidatne liste, če sama ni predlagatelj.
Predlog kandidatne liste za odbore se izloči predsedniku zbora najmanj 24 ur pred začetkom seje zbora, na kateri naj bodo volitve.
Predlogi kandidatnih list za preostala delovna telesa se lahko predložijo na seji zbora.
63.	člen
Pri glasovanju o izvolitvi delovnih teles zbora se smiselno uporabljajo določbe poslovnika skupščine o izvolitvi skupnih delovnih teles skupščine.
64.	člen
Zbor lahko razreši predsednika, podpredsednika in posameznega člana delovnega telesa zbora, kot tudi delovno telo v celoti.
Predlog za razrešitev lahko da komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, skupina petih delegatov v zboru, delovno telo samo ali predsednik zbora.
65.	člen
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri volitvah oziroma imenovanjih, se smiselno uporabljajo tudi v postopku za razrešitev.
66.	člen
Kandidatno listo za izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja predlaga zboru na prvi seji predsednik zbora.
Komisija ima predsednika in dva člana.
1.	Izvolitev komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
57.	člen
Na prvi seji zbora se izvolijo predsednik, podpredsednik in člani komisije Skupščine občine Ptuj za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve •aned delegatov v zborih, na predlog občinske konference Socialistične ^eze delovnega ljudstva Ptuj.
2.	Volitve predsednika in podpredsednika zbora in imenovanje sekretarja zbora
58.	člen
, Kandidata za predsednika in podpredsednika zbora predlaga Občinska ■konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Ptuj.
Predloga kandidatur se izročita pismeno predsedniku skupščine pjntanj pet dni pred začetkom seje zbora, na kateri naj bosta predsednik m Podpredsednik izvoljena.
IX.	OPRAVLJANJE STROKOVNIH OPRAVIL ZA ZBOR
67.	člen
Strokovno administrativna opravila za zbor opravlja sekretariat skupščine.
X.	KONČNE DOLOČBE
68.	člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-14/75-1 Ptuj, dne 11. februarja 1977
Predsednik
Družbeno-političnega zbora Skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič 1. r.
/
21
Po 7. £lenu zakona o imenih naselij in označbah trgov, ulic in hiS (Uradni list LRS Štev. 10/48 , 8/49 in 20/50), 6. členu pravilnika o označevanju imen naselij ulic in trgov ter o označevanju hiS (Ur. list LRS, štev. 35/59) in 246. členu statuta občine Ptuj, je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora krajevnih skupnosti dne 15. februarja 1977 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI IMEN IN POTEKA ULIC CEST IN POTI V MESTU PTUJU
1.	člen
V mestu Ptuj se na novo določijo imena ulic.
1.	Ulica s priključki, ki se odcepi od ulice Na Obrežju in poteka proti zahodu, prečka Finžgarjevo ulico in se zaključi na Poljski cesti se imenuje TAVČARJEVA ULICA (Ivan Tavčar).
2.	Ulica, ki se odcepi od ulice Na Obrežju in poteka vzporedno s Tavčarjevo ulico in se zaključi na Finžgarjev! ulici se imenuje KERSNIKOVA ULICA (Janko KERSNIK).
3.	Ulica, ki se odcepi od Meškove ulice proti jugozahodu do konca se imenuje SLEKOVCEVA ULICA (Matija SLEKOVEC).
4.	Ulica, ki se odcepi od Tavčarjeve ulice proti jugu do konca se imenuje HREN1CEVA ULICA (Karel HRENlC).
5.	Ulica, ki se odcepi od Selške ceste in poteka vzporedno z Ulico šercerjeve brigade in zaključi na Mejni cesti se imenuje ULICA 14. DIVIZIJE (14. DIVIZIJA NOV)
6.	Prva ulica, ki se odcepi od Ulice 14. divizije in poteka vzporedno s Selško cesto in se zaključi na Ulici Šercerjeve brigade se imenuje ŽUNKO-VIČEVA ULICA (Anton ŽUNKOVIC).
7.	Del stanovanjskega naselja (v gradnji) ob Volkmerjevi cesti pri Domu upokojencev, za stanovanjske bloke BI, B2, B3 in B4, se imenuje ZIHERLOVA PLOŠČAD (Boris ZIHERL).
8.	Del Tomšičeve ulice se na izteku na Cesto Olge Meglič skrajša za odsek ob hišnih številkah 1, 3, 5 in 7, ki se odslej imenuje SLOMŠKOVA ULICA (Anton Martin SLOMSÉK).
2.	člen
Grafični prikaz novoimenovanih ulic na katastrskih načrtih M = 1 : 1000 je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Za izvedbo tega odloka skrbi geodetska uprava pri Skupščini občine Ptuj.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 015-9/950-76 Ptuj, 15. februarja 1977
Predsednik Skupščine občine Ptuj Branko GORJUP 1. r.
22.
Po 7. točki 166. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4-38/78) in po 1. členu zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) je skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno političnega zbora dne 10. marca 1977 sprejela
3.	člen
Enote civilne zaščite v občini so:
—	specializirane enote civilne zaščite;
—	splošne enote civilne zaščite.
4.	člen
Specializirane enote civilne zaščite so namenjene za opravljanje posameznih vrst ukrepov civilne zaščite. Specializirane enote ustanovi občina, krajevne skupnosti ter temeljne in druge organizacije združenega dela v skladu s potrebami, ki so opredeljene v načrtih civilne zaščite.
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ormož v I. polletju 1977
1.	člen
Do sprejetja proračuna za leto 1977 se smejo izdatki občinskega proračuna izvrševati največ do višine 50 % izdatkov občinskega proračuna za leto 1976, povečanih za 10,8 %.
5.	člen
Občinske specializirane enote civilne zaščite so:
—	za tehnično reševanje;
—	za prvo medicinsko pomoč;
—	gasilske;
—	za RBK zaščito;
—	za prvo veterinarsko pomoč;
—	za uničevanje neeksplodiranih predmetov;
—	za socialno delo;
—	za identifikacijo;
—	za zveze.
2.	člen
Izdatki po tem odloku so sestavni del občinskega proračuna za leto 1977 in se morajo izkazati v njegovem zaključnem računu za leto 1977.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o začasnem financiranju potreb občine Ormož v I. trimesečju 1977 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 1-2/77).
Številka: 402-8/77
Datum: 10. marca 1977
Predsednik
Skupščine občine Ormož Mirko Novak
Specializirane enote civilne zaščite krajevnih skupnosti so:
—	gasilske;
—	za prvo medicinsko pomoč;
—	za tehnično reševanje;
—	za socialno delo;
—	za prvo veterinarsko pomoč;
—	za vzdrževanje reda;
—	za zveze.	,
Po potrebi pa še:
—	za RBK zaščito
Specializirane enote civilne zaščite v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela so:
—	za tehnično reševanje;
—	gasilske;
—	za prvo medicinsko pomoč;
—	za vzdrževanje reda;
—	za zveze.
Po potrebi pa še:
—	za prvo veterinarsko pomoč;
—	za RBK zaščito.
23.
Po 107. členu zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 52. členu in VIL poglavju zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 12. točki 166. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4-38/74) je skupščina občine Ormož na zboru združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 10. marca 1977 sprejela
ODLOK
o ustanavljanju In organizaciji enot in štabov za civilno zaščito v občini Ormož
1.	člen
Za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akcijami in pred naravnimi ter drugimi hudimi nesrečami ter v drugih izrednih razmerah, se v občini Ormož ustanovijo enote in štabi za civilno zaščito.
2.	člen
Enote civilne zaščite ustanovijo izvršni svet družbenopolitične skupnosti oziroma sveti krajevnih skupnosti, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih pa delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja. V stanovanjskih hišah ustanovijo enote civilne zaščite štabi za civilno zaščito krajevnih skupnosti.
6.	člen
Splošne enote civilne zaščite so namenjene za opravljanje manj zahtevnih nalog pri zaščiti in reševanju ljudi in dobrin. Ustanovijo se v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki zaposlujejo manj kot 150 ljudi in v stanovanjskih hišah s 15 ali več stanovanji.
7.	člen
Enote civilne zaščite opravljajo v vojni in ob naravnih ali drugih hudih nesrečah zlasti naslednje naloge:
1.	Dajejo prvo pomoč ranjenim, poškodovanim, kontaminiranim osebam,
2.	Odstranjujejo ruševine, gasijo požare, in rešujejo ljudi ter materialne dobrine, ki so ogrožene zaradi požarov, ruševin, povodnji in eksplozij,
3.	Dekontaminirajo ljudi, živino, materialna in tehnična sredstva, objekte in zemljišča,
4.	Pomagajo pri oskrbi ogroženega in prizadetega prebivalstva,
5.	Sodelujejo pri evakuaciji in sprejemanju evakuiranih ljudi ter materialnih dobrin,
6.	Nudijo prvo pomoč poškodovani živini,
7.	Usposabljajo in vzdržujejo prometne komunikacije,
8.	Popravljajo in vzdržujejo PTT objekte in naprave, elektroobjekte, naprave vodovoda in kanalizacije ter druge objekte, ki so pomembni za življenje ljudi,
9.	Dezaktivirajo vojna neeksplodirana sredstva,
10.	Skrbijo za zatemnitev in maskiranje,
11.	Usposabljajo ljudi za osebno in kolektivno zaščito, reševanje ljudi in imetja,
12.	Vzdržujejo red pri izvajanju varstvenih in reševalnih ukrepov.
Enote civilne zaščite opravljajo tudi druge na-•oge s področja varstva in reševanja ljudi in materialnih dobrin v skladu z navodili štaba za civilno ^ščito in zakonskimi predpisi. Občinski štab za av'lno zaščito lahko odredi, da so posamezne ®)ote civilne zaščite dolžne opravljati naloge tudi •zven svojega območja.
8.	člen
Občinski štab za civilno zaščito lahko v izred-•rih nastalih situacijah odredi, da se nekatere ali enote civilne zaščite v občini združijo ter pod enotnim vodstvom izvajajo reševalne akcije, kolikor smatra, da bo združena enota uspešneje opravila reševalne akcije.
9.	člen
Specializirane enote civilne zaščite vodijo štabi ® civilno zaščito. V temeljnih in drugih organiza-ojah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v stanovanjskih •••Sah, ki imajo samo splošne enote civilne zaščite, opravljajo naloge štaba za civilno zaščito povelj-•"ki teh enot.
10.	člen
. Stabi za civilno zaščito se ustanovijo za usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov ® samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot oyilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje za-"■jtnih in reševalnih ukrepov ob vojnih akcijah, Op naravnih in drugih hudih nesrečah, ter v dru-8h izrednih razmerah.
11.	člen
Stabi za civilno zaščito so:
—• občinski štab za civilno zaščito;
—	štabi za civilno zaščito krajevnih skupnosti;
—	štabi za civilno zaščito temeljnih in drugih organizacij združenega dela.
17.	člen
Občinski upravni organ za ljudsko obrambo opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka in v ta namen izdaja strokovna navodila.
18.	člen
Za kršitve tega odloka se uporabljajo kazenske sankcije XIII. poglavja zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/350-74) in kazenske določbe XI. poglavja zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1373/76).
19.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati:
— Odlok o ustanovitvi ter organizaciji enot in služb civilne zaščite na območju občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4 z dne 26. 3. 1970).
20.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 8-1/77
Ormož, dne 10. marca 1977
Predsednik
Skupščine občine Ormož Mirko NOVAK
9.	Modrinjakova ulica (ulica, ki se odcepi v Bercetovi ulici med hišnima številkama 2 in 4 proti Slovenski cesti),
10.	šolska ulica (ulica, ki se odcepi na Slovenski cesti med hišnima številkama 20 in 22 proti potoku Črnec),
11.	Trate (nadaljevanje šolske ulice preko potoka Črnec),
12.	Mladinska ulica (ulica, ki se odcepi na Slovenski cesti med hišnima številkama 24 in 26 v smeri proti jugu),
13.	Poštna ulica (ulica, ki se odcepi na Slovenski cesti med hišnima številkama 42 in 44 v smeri proti jugu),
14.	Partizanska ulica (ulica, ki se odcepi na Slovenski cesti med hišnima številkama 46 in 48 proti Kolodvorski cesti),
15.	Prečna ulica (ulica, ki se odcepi na Partizanski ulici med hišnima številkama 3 in 5 proti ulici Ob Trnavi),
16.	Ob Trnavi (ulica, ki se odcepi na Slovenski cesti med hišnima številkama 56 in 58 proti Partizanski ulici),
17.	Dravska ulica (ulica, ki se odcepi na Partizanski ulici med hišnima številkama 14 in 16 proti jugu),
18.	Kolodvorska cesta (cesta, ki se odcepi na Slovenski cesti med hišnima številkama 60 in 62 proti kolodvoru),
19.	Sinkova ulica (ulica, ki se odcepi na Kolodvorski cesti med hišnima številkama 5 in 7),
20.	Obrtniška ulica (ulica, ki se odcepi na Kolodvorski cesti med hišnima številkama 13 in 15).
2.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
številka: 015-1/77
Ormož, dne 10. marca 1977
12. člen
Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet občinske skupščine.
. Stabe za civilno zaščito v krajevnih skupnostih “«enujejo sveti krajevnih skupnosti.
Stabe za civilno zaščito v temeljnih in drugih or8anizacijah združenega dela imenujejo delavski sveti oziroma drugi ustrezni organi upravljanja.
13. člen
Stabi za civilno zaščito morajo izdelati načrte ® Ovajanje ukrepov za zaščito in reševanje ljudi •er materialnih dobrin.
Občinski načrt civilne zaščite sprejme svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito SO Ormož. Načrte civilne zaščite v krajev-jwi skupnostih sprejmejo sveti krajevnih skupno-
Načrte civilne zaščite v temeljnih in drugih or-j&nizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih sprejmejo rilmovi ustrezni organi upravljanja.
£	i*t. 11CI1
v “tabi za civilno zaščito izvršujejo svoje naloge skladu z zakonom in drugimi predpisi.
15. člen
Komunalno podjetje občine Ormož se z vsemi °jimi sredstvi in dejavnostmi ob vojnih nevar-ostih in v vojni ter ob naravnih in drugih hudih
7„^efatl vključujejo v organizacijo in delo civilne ‘“Ščite.
Naloge izvršuje po navodilih občinskega štaba ^ avilno zaščito.
16. člen
za«« an'’ k' ustanavljajo enote in štabe za civilnt ^sčito v smislu tega odloka in zakona, so dolžn nje l' za ^“drovsko in materialno izpopolnjeva sabl*n0-t *ta*)ov 'n za fjiriovo strokovno uspo
24.
Na podlagi 4. točke 169. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4-38/74) in 1. odstavku 7. člena zakona o označevanju trgov, ulic in hiš (Uradni list. LRS št. 10-64/48) je zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ormož na seji dne 10. marca 1977 sprejel
SKLEP
o določitvi imen ulic in cest v Središču ob Dravi
1.
Določijo se imena ulicam in cestam v Središču ob Dravi kot sledi:
1.	Slovenska cesta (cesta, ki je speljana skozi Središče ob Dravi v smeri Ormož—Čakovec),
2.	Trg talcev (ob spomeniku talcem),
3.	Ljutomerska cesta (cesta, ki se odcepi na Trgu talcev med hišnima številkama 1 in 2 v smeri proti Ljutomeru),
4.	štrigovska cesta (cesta, ki se odcepi na Trgu talcev med hišnima številkama 2 in 4 v smeri proti Strigovi),
5.	Breg (ulica, ki se odcepi na Trgu talcev med hišnima številkama 11 in 13 in je speljana vzporedno s Slovensko cesto),
6.	Flegeričeva ulica (ulica, ki se odcepi med hišnima številkama 11 in 13 na Bregu),
7.	Preljinska ulica (ulica, ki se odcepi na Trgu talcev med hišnima številkama 7 in 8 v smeri proti potoku Trnava),
8.	Bercetova ulica (preko Trnave — nadaljevanje Preljinske ulice),
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti SO Ormož Matija RATEK
25.
Po 13. točki 166. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št 4-38/74) in 2. odst 17. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Ur. list SRS, št 20-220/65) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 10. marca 1977 sprejela tale
sklep
o določitvi sodnikov porotnikov pri občinskem sodišču Ormož
I.
Pri občinskem sodišču Ormož se določi naslednje število sodnikov porotnikov, a/ za sestavo senatov v kazenskih in pravdnih zadevah	36 sod. por.
b/ za sestavo senata za mladoletnike 4 sod. por.
Skupaj:	40 sod. por.
II.
Za sodnike porotnike pod I./a se izvolijo:
Tek.
St Priimek in ime
Prebivališče
Poklic
1.	ALEKSIČ Jakob
2.	BALAŽIČ Alojz
3.	BESVIR Danica
4.	BOGSA Branko
5.	BURGER Slavica
6.	DROLC-TRSTENJAK Marija
7.	HODŽAR Ludvik
8.	IVANUŠA Albert
9.	IVANUŠA Alojz
10.	IVANUŠA Pavla
11.	KALUŽA Ivan
12.	KARNEKAR Ivan
13.	KORPAR Janez
14.	KORPAR JoSko
15.	KOSI Franc
16.	KUHARIČ Mirko
17.	LAH Ivica
18.	LEBEN Franc
19.	LUSKOVIČ Matija
20.	MUNDA Mirteo
21.	NOVAK Avgust
22.	PAUSA Franc
23.	PAUSNER Franc
24.	PRAPOTNIK Stanko
25.	PUKLAVEC Franc
26.	RADOS Jožica
27.	RAJH Ivan
28.	RAKOVEC Stanko
29.	RAKUŠA Anton
30.	SLADNJAK Slavko
31.	Stampar Slavko
32.	TROP Marija
33.	TRSTENJAK Alojz
34.	VIHER Alojz
35.	ZADRAVEC Janez
36.	ŽIHER Stanko
Obrež 47 Litmerk 23 Kneza Koclja 5 Koračice 11 Kolodvorska 2 Mihalovci 29 Strezetina 6 Sai ovci 14 Frankovci 30 Dobravska 11 Veličane 8 Hajndl 23 OsluSevci 29 Osluševci 8 Vel. Nedelja 1 JastrebciSl Lačaves 17 Podgorci 24 Lačaves 17 Sp. Ključarovci 15 Runeč 42 Loperšice 9 Litmerk 14 Hum 32 Zasavci 19 Ptujska c. 29 TrgoviSče 30 Vin. vrh 64 Cvetkovci 77 Podgorci 41 Vuzmetinci 17 Pavlov vrh 14 Libanja 1 Bratonečice 19 Miklavž pri Orm. 13 Bresnica 17
kmetovalec os. upokojenec knjigovodja os. upokojenec os. upokojenka medic, sestra vinogr. delavec kmetovalec kmetovalec dipl farmac. os. upokojenec os. upokojenec kovač kmetovalec os. upokojenec kmetovalec gospodinja os. upokojenec gozdar
trg. pomočnik
kmetovalec
kmetovalec
kmetovalec
mizar
kmetovalec os. upokojenec os. upokojenec vinogr. delavec kmetovalec delavec
os. upokojenec kmetov alka os. upokojenec mizar
kmetovalec
kmetovalec
Za sodnike porotnike pod L/b se izvolijo:
1. BLAGOVIČ Gizela
2.	JURSIČ Slavko
3.	KRABONJA Jožica
4.	OBILČNIK Ljuba
dr. Hrovata 1 Ivanjkovci 40 Vel Nedelja 6 Ptujska 2/a
os. upokojenka socialni delavec učiteljica vzgojiteljica
UL
Mandatna doba traja dve leti in jim preneha z izvolitvijo novih sodnikov porotnikov.
IV.
Sodniki porotniki morajo dati slovesno izjavo pred predsednikom občinskega sodišča Ormož.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož m Ptuj.
Številka: 74-1/1977 Ormož, dne 10. marca 1977
Predsednik
skupščine občine Ormož Mirteo NOVAK
26.
Po 1. točki 166. člena in 2. odstavku 242. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 4-38/74) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 10. marca 1977 sprejela
statutarni sklep
o spremembi statuta občine Ormož
1.
Prvi odstavek 195. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 4-38/74) se spremeni tako, da glasi: ,,Izvršni svet ima 12 članov”.
H.
Ta statutarni sklep začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 011-3/1973 Ormož, dne 10. marca 1977
27.
Po 268. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/74), je Izvršni svet skupščine občine Ptuj na 120. seji, dne 1. marca 1977, sprejel
SKLEP
o razveljavitvi odredbe o organizacijah v občini Ptitj, ki morajo imeti zaščitni načrt
1.	člen
Razveljavi se odredba o organizacijah v občini Ptuj, ki morajo imeti zaščitni načrt (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 15/75).
2.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 010-1/74-4 Datum: 1/3-1977
Predsednik
Izvršnega sveta SO Ptuj Franjo GNILSEK, dipl. ing.
28.
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj je po 3. členu Odloka o družbeni kontroli cen v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7-54/75 in 4-28/76) ter 5. točki 268. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-45/74) na 121. seji dne 9. marca 1977 sprejel
SKLEP
o soglasju k ceni oskrbnega dne v oddelku specialne nege Zavoda za varstvo in delovno usposabljanje mladine ,,Dr. Marjana Borštnerja” v Dornavi pri Ptuju v letu 1977
1.	člen
Daje se soglasje k ceni oskrbnega dne v oddelku specialne nege Zavoda za varstvo in delovno usposabljanje mladine ,,Dr. Marjana Borštnerja” v Dornavi pri Ptuju za leto 1977.
2.	člen
Cena oskrbnega dne za oskrbovanca v specialnem oddelku znaša 158,90 dinarjev.
3.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, določila sklepa se uporabljajo naslednji dan po objavi.
i Številka: 38-61/73-3-4 Datum: 9/3-1977
Predsednik
skupščine občine Ormož Mirko NOVAK
Predsednik IS Skupščine občine Ptuj Franjo GNILSEK, dipl. ing.
29.
KRAJEVNA SKUPNOST KIDRIČEVO
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS št 29/72) 2 flena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73), in 40. členu statuta
Kdi-fčevn SkUPn°St' • KJdn«V0,’ je zbor delegatov Krajevne skupnosti Kidričevo na svoji seji dne 25. februarja 1977 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinansiranje programa izgradnje komunalnih in drugih objektov na območju Krajevne skupnosti Kidričevo za naselja: Apače, Njiverce in Stmišče.
I.
V Krajevni skupnosti Kidričevo se razpiše referendum za naslednja naselja:
I. APAČE
1.	Polaganje druge plasti asfalta.
2.	Vzdrževanje pokopališča v višini 5 % od zbranih sredstev.
3.	Vzdrževanje cestne razsvetljave.
Za izvedbo gornjega programa znašajo predračunska sredstva v višini din 1,110.000,—, ki se bodo zbrala iz naslednjih virov:
a)	z uvedbo krajevnega samoprispevka	700.000,—
b)	ostanek sredstev preteklega samoprispevka	260.000,—
c)	prispevki delovnih organizacij	50.000,—
d)	od odprodanega gramoza	50.000,—
e)	sredstva lokalne cestne skupnosti	50.000,—
1,110.000,—
H. NJIVERCE
1.	Polaganje druge plasti asfalta.
2.	Asfaltiranje makedamskih cest.
Za izvedbo gornjega programa znašajo predračunska sredstva v višini din 680.000,—, ki se bodo zbrala iz naslednjih virov:
aj,z uvedbo krajevnega samoprispevka	444.000,—
b)	sredstva lokalne cestne skupnosti	80.000,___
c)	ostanek preteklega samoprispevka	20.000,—
d)	prispevki delovnih organizacij	50.000,—
e)	sredstva krajevne skupnosti	50.000,—
0 dodatna sredstva občanov	36.0Ó0,—
,	_	68Ó.00Ó,—
III.	STRNISCE
1.	Izgradnja trafo postaje.
2.	Polaganje druge plasti asfalta.
Za izvedbo gornjega programa znašajo predračunska sredstva v višini 390.000.— din, ki se bodo zbrala iz naslednjih virov:
a)	z uvedbo krajevnega samoprispevka	222.000,__
b)	ostanek preteklega samoprispevka	28.22l!___
c)	prispevki delovnih organizacij	50.00oi—
d)	sredstva lokalne cestne skupnosti	50.00o[___
e)	dodatna sredstva občanov po pogodbah	39.779.'__
Ì90.000 —
II.
Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od 1. maja 1977 do 30. aprila 1982.
III.
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju.
Višina samoprispevka bo znašala:
—	za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oz. nadomestila, ki presegajo 1.000,— din, po stopnji 1 % od netto osebnih dohodkov;
—	za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, po stopnji 3 % letno od katasterskega dohodka in od dohodka od gozdov (posekanega lesa);
—	za zavezance, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev, po stopnji 2 % od bruto osebnega dohodka ali davčne osnove;
—	za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 0,5 % od izplačane pokojnine;
—	za zavezance, zaposlene v tujini, po pavšalnem znesku 600,— din.
Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov, navedenih v Prejšnjem odstavku, plačujejo prispevek za vsak vir posebej. Samoprispevek se ne plačuje od vojaških invalidnin, socialnih pomoči, rejnin, od otroškega dodatka, pomoči za šolanje, od štipendij, vajeniških nagrad, regresa za stanarino in od dohodkov za katere velja oprostitev po zakonu.
niso vpisani v splošni volilni imenik, živijo pa na območju krajevne skupnosti Kidričevo — v naseljih Apače, Njiverce in Stmišče. Pri izidu glasovanja se ne štejejo tisti občani, za katere je uradno ugotovljeno, da se zaradi dela v tujini ali služenja vojaškega roka ali drugega opravičenega razloga glasovanja niso mogli udeležiti.
Referendum bo v nedeljo 10. aprila 1977 od 6. do 18. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi z odločbo stalna volilna komisija pri Krajevni skupnosti Kidričevo.
Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST KIDRIČEVO
GLASOVNICA za referendum dne 10. aprila 1977
glasujem
„ZA”	„PROTI”
uvedbo krajevnega samoprispevka za položitev prve in druge plasti asfalta, vzdrževanje cestne razsvetljave, vzdrževanje pokopališča, izgradnjo trafo postaje ter ostalih programskih nalog v naselju Apače, Njiverce in Strnišče.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži ,,ZA”, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka , ,,PROTI” pa obkroži, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
Vse glasovnice so overjene s štampiljko krajevne skupnosti Kidričevo.
VI.
Za postopek o glasovanju pri izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščino DPS.
Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija Krajevne skupnosti Kidričevo.
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme na podlagi poročila volilna komisija krajevne skupnosti o uspešnem izidu referenduma — zbor delegatov krajevne skupnosti Kidričevo.
VII.
Samoprispevek zaposlenih bodo obračunavale organizacije združenega dela, temeljne organizacije združenega dela, zasebni delodajalci, od upokojencev pa skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji oziroma njene podružnice ob vsakem izplačilu.
Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo svoje obveznosti izpolniti vsako leto najpozneje do 31. decembra, za leto 1982 pa do 30. aprila tega leta.
Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki so začasno zaposleni v tujini, v smislu pete alineje III. točke tega sklepa, se določi s pogodbo, ki jo sklene v imenu sveta Krajevne skupnosti Kidričevo predsednik sveta in v tujini zaposleni občan, ki ima stalno prebivališče na območju te krajevne skupnosti.
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
VIII.
Denarna sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na posebnem računu samoprispevka krajevne skupnosti Kidričevo.
Denar se nakazuje na poseben račun krajevnega samoprispevka pri Krajevni skupnosti Kidričevo štev. 52400-780-11118.
IX.
Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet Krajevne skupnosti Kidričevo in odgovarja, da se zbrana sredstva uporabljajo strogo namensko za izvedbo programa, za katerega je bil uveden samoprispevek.
X.
Sredstva za določene namene po programu razporeja svet krajevne skupnosti Kidričevo s posebnimi sklepi.
XI.
O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi obračun, ki se predloži v potrditev zboru delegatov krajevne skupnosti Kidričevo in zboru občanov.
IV.
Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju Krajevne skupnosti Kidričevo, v naseljih Apače, Njiverce in Strnišče, ter občani, ki so iz navedenih naselij začasno zaposleni v tujini.
V.
Pravico do glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki so '[Pisani v splošni volilni imenik Krajevne skupnosti Kidričevo — za naselje Apače, Njiverce in Strnišče in zaposleni, ki še nimajo volilne pravice in še
XII.
S tem sklepom preklicujemo sklep o razpisu samoprispevka, ki je bil objavljen v Tedniku št. 10/77, dne 10. marca 1977.
Kidričevo, dne 18. marca 1977
Predsednik zbora delegatov Franc Klemenčič, 1. r.
KRAJEVNA SKUPNOST ROGOZNICA
Na osnovi 22. Siena statuta Krajevne skupnosti Rogoznica, 4. Siena zakona o referendumu (Ur. list SRS 29/72) in 2. Siena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 3/73), je Zbor delegatov Krajevne skupnosti Rogoznica na 6. redni seji dne 18. 3. 1977 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje novogradnje treh transformatorskih postaj v Kicarju za naslednja naselja:
1.
—	za naselje Kicarja, (razen hišnih številk 145, 146 in 147)
—	za naselje aei Sp. Velovlaka od hišne štev. 36 do 54
—	za naselje del Podvincev hišne štev. 133, 133/a, 134, 135, 136, 136/a 137 in 138
—	za naselje del Žabjaka hiš. štev. 37 in 38
—	za naselje del Zg. Velovlaka hiš. štev. 19 in 20
—	za naselje del Pacinja hiš. štev. 32, 40 in 41
2.
Za izvedbo gornjega programa se bo s samoprispevkom predvidoma zbralo 530.000 din ali za 50 % predračunske vrednosti za gradnjo transformatorjev, kolikor mora zagotoviti krajevna skupnost.
3.
Referendum bo v nedeljo 24. aprila 1977 od 6 do 18 ure na glasovalnem mestu v Gasilskem domu Kicar.
Pravico do glasovanja na referendum imajo občani iz naselij, navedenih v točki 1 tega sklepa, ki so vpisani v splošni volilni imenik in zaposleni, ki še nimajo volilne pravice in še niso vpisani v volilni imenik, živijo pa na območju krajevne skupnosti — naselij za katere je razpisan referendum.
4.
Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST ROGOZNICA
GLASOVNICA za referendum dne 24. aprila 1977
glasujem
„ZA”	„PROTI”
uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje novogradnje treh transormatorskih postaj na območju naselja v Kicarju za dele naselij Kicarja, Sp. Velovlaka, Podvincev, Žabjaka, Zg. Velovlaka in Pacinja.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži ,,ZA”, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, ,,PROTI” pa obkroži, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
Samoprispevek je predpisan do 1. junija 1978 in ga bodo občani plačali v celoti (po 3.700 din na gospodinjstvo) za vse tri transformatorske postaje.
Osnova za odmero samoprispevka je predračun Elektro Ptuj, dotacija KS Rogoznica na število gospodinjstev priključenih na TP. Vse glasovnice so opremljene s štampiljko Krajevne skupnosti Rogoznica.
5.
Samoprispevek bodo vaščani plačali posebnemu odboru pri KS Rogoznica za izgradnjo TP ali s položnico na žiro račun KS Rogoznica št. 52400—780—11261
6.
Za postopek o glasovanju pri izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah delegacij in delegiranja delegatov v Skupščino DPS.
Postopek vodi in izid glasovanja ugotavlja volilna komisija Krajevne skupnosti Rogoznica.
7.
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na podlagi poročila volilne komisije o uspešnem izidu referenduma sprejme zbor delegatov krajevne skupnosti Rogoznica.
Predsednik	„
Zbora delegatov krajevne skupnosti Rogoznica Feliks BACAR 1. r.
Številka: 014-27/77
Rogoznica, dne 18. marca 1977
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma dvakrat mesečno, In to v četrtek. Cena posameznega izvoda 1 dinar. Naročniki Tednika ga prejema). brezplačno. Izdajatelj redakcija Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik MARICA FAJT. Sedež uredništva Ptuj>
Srbski trg 1/1. Tiska časopisno grafično podjetje »Mariborski tisk", Svetozarevska 14, Maribor.