Maribor, dne 25. novembra 1931.
Posamezna številka stane Din 1.50.
Izhaja vsako sredo. C e ii e i Letno Din 32—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—, — PoStno-čekovni račun 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5
Telefon 2113
Cena inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500-, '/, strani Din 250-, '/ie str. Din 125-, Mali ogla. si vsaka beseda Din 1.20.
2¡ive priče
Kdor ima skrb za svoj dom, ta zna uporabiti vsa sredstva, da se zavaruje velike škode, in da ¿ostane deležen vseh dobrin, ki se mu nudijo.
Posebno pameten je oni, ki si zna pridobiti prijatelja, kateri mu priskoči na pomoč v slučaju nesreče. Ni je zlepa večje nesreče kakor tedaj, če pogori domačija. »Slovenski Gospodar« je tak prijateli svojim celoletnim naročnikom. Vsem, katerih natančni naslovi so tu navedeni, je izplačal po 1000 Din, ko jim je pogorela stanovanjska hiša. Skupno dosedaj okrog 50.000 Din.
Seznam izplačanih zavarovalnin.
Kopše Franc, delavec-najemnik, Ormož. Dob-nik Franc, kmet, Sladka gora 12, p. Šmarje pri Jelšah. Pihlar Jožef, posestnik, Čermljenšak, p. Sv. Lenart v Slov. gor. Plavčak Ignac, posestnik, Tlake 11, p. Rogatec. Zemljič Franc, posestnik, p. Sv. Tomaž pri Ormožu. Baloh Miha, posestnik, Založe 41, p. Polzela. Gomil-šek Marija, posestnica, Megojnice, p. Griže pri Celju. Bračie Simon, posestnik, Vrhloga, Slov Bistrica. Munda Jože, posestnik, p. Sv. Tomaž pri Ormožu, Elbl Jožef, posestnik, Osek 123, p Sv. Trojica v Slov. gor. Heric Alojz, posestnik, Staranova vas, p. Križevci pri Ljutomeru. Mo-horko Franc, posestnik, Stogovci 40, p. Ptujska gora. Marhat Anton, posestnik, Gornji Dolič, p. Mislinje. Žnkler Vinko, posestnik, Gavci, p. Šmartno ob Paki. Stramec Anton, Orlica 40, p. Ribnica na Pohorju. Rožič Janez, Lukanja, p. Oplotnica. Horvat Franc, Hošnica 8, p. Laporje. Vučak Anton, Novi Beznovci, p. Can-kova. Lorbek Marija, Podgorje 25, p. Slovenj-gradec. Kukovec Jakob, Hajndlu 26, p. Velika Nedelja. Stanjko Anton, posestnik, Ihova, p. Sv. Benedikt v Slov. gor. Hrovat Justin, Gornja Ponikva, p. Žalec. Cartl Janez, Gornja Ilaj-dina, p. Ptuj. čuček Kari, Zg. Porčič št. 2, p. Sv. Trojica v Slov. gor. Mikulič Janez, Sv. Jurij št. 2. p. Rogatec. Kolar Ivan, Dobovec 20, p. Ponikva ob južni žel. Toplak Franc, Grajena 12, p. Ptuj. Jevševar Jernej, Sv. Miklavž št., 58, p. Sv. Jurij ob Taboru. Korošec Anton, Preloge 8, p. Prihova. Plavčak Jernej, Zahen-berc 34, p. Rogatec. Pavše Matevž, Kot, p. Pre valje. Skirbiš Anton, Sv. Ana, p. Makole. Za-dravec Alojz, Rožički vrh, Sv. Jurij ob Ščav-ruici. Jurliar Rudolf, Šmiklavž, p. Sv. Jurij ob Taboru. Ogrizek Ivan, Starše, p. Št. Janž na Dravskem polju. Kancler Ivan, Starše, p. Št. Janž na Dravskem polju. Jelen Antonija, Št. Andraž 88, p. št. Ilj pri Velenju. Žegel Matilda, prevžitkarica, Legen, p. Slovenjgradec. .Taniše Jakob, Žikarce 47, p. Sv. Barbara v Slov. gor. Krump Jakob, Bevče 20, p. Vele-
nje. Novak Franc, Mihalovci, p. Ivanjkovci.-Kresnik Ignac, Kraberg, Loče. Borušek Ign., posestnik, Stranice 28-, p. Konjice. Gašpanič Ivan, Šardinje 21, p. Velika N«delja. Več požarov je še v razpravi.
Vsaka slovenska hiša naj bo naročena
na
»SLOVENSKEGA GOSPODARJA«.
Ko boste plačevali naročnino, plačujte po 32 Din, saj veste, da ste s tem celoleten naročnik. In nesreča nikdar ne počiva. Bog vas obvaruj požara! Če pa se nesreča vendarle zgodi, kako dobrodošla vam bo
brezplačna zavarovalnina
1000 Din, ki jo boste dobili, ako vam vaša stanovanjska hiša, kamor Slovenski Gospodar zahaja, pogori.
Prijatelji našega lista, poskrbite, da bodo ta seznam čitali vsi oni, ki še niso naročniki Slovenskega Gospodarja. Za tri nove celoletne naročnike dobite kot nagrado gospodarski ali Gospodinjski koledar.
Slovenski Gospodar stane celoletno Din 32.—, polletno Din 16,— in četrtletno Din 9.— in se naroča pri
upravi Slovenskega Gospodarja,
Maribor, Koroška cesta štev. 5.
Joponsko-klfatslfl spur.
V sporu med seboj sta dva sorodna naroda rumene pasme: Japonci in Kitajci. Po šf"vilu večij «o Kitajci, ker so
Pregnani kitajski cesar Hsu ang Tung, ki je sedaj v Mukdenu v Mandžuriji in katerega hočejo posaditi Japonci na preciol samostojne Mandžurije.
številčno najmočnejši narod na svetu ter štejejo okoli 400 milijonov ljudi, do-čim štejejo Japonci samo okoli 100 milijonov ljudi. Po kulturi, politični in nepolitični organizaciji pa so Japonci veliko močnejši ko Ti ajci. Kitajska danes ne predstavlja več enotne države, ker ima jug lastno vlado, sredina svojo, na severu pa gospodarijo razni generali, ki izkoriščajo ljudi. Ako bi torej danes prišlo do vojne med obema narodoma, ni dvoma, da bi Japonci, ki so vojaško izvrstno organizirani in z najmodernejšimi sredstvi opremljeni, v tej neenaki borbi zmagali.
Za kaj pa gre v tem sporu? Za Mandžurijo, ki je severno-vziiodni kot Kitajske, razprostirajoč se med Mongolijo in Rumenim morjem. Po površini je ta pokrajina tako velika, kakor je bi1 a nekdanja avstro-ogrska monarhija. Po prebivalstvu je ta dežela zmes Mandžu-rov in drugih narodov, zlasti Ivorean-cev, Japoncev in Kitajcev, katerih je! največ (preko 22 milijonov). V zadnji dobi narašča pritok Japoncev od leta do leta. Japonski narod se namreč tako naglo in jako množi, da se vsako minu-nuto rodijo Japonski 4 novi državljani. Ker domači otoki vseh Japoncev ne morejo prehraniti in ker je poslednja leta izseljevanje v Zedinjene države Severne Amerike ne samo otežkočeno, marveč onemogočeno, je povse naravno, da se preobilje japonslffega naroda izliva ne samo v polotok Korejo, ki ga imajo Japonci popolnoma v oblasti, marveč tudi v sosedno južno in vzhodno Mand žurijo.
Radi Mandžurije je v tem stoletju že bila vojna, in sicer rusko japonska vojna leta 1904/1905. V tej vojni so Japonci Ruse premagali ter dobili znani Port-Artur in druge kraje. Po tej zmagi so Japonci začeli južni in vzhodni del Mandžurije smatrati za svoje področje, čeprav jim državnopolitično že ne pripada. Zgradili so južno mandžursko železnico, ki vodi do Port-Arturja, zgradili fabrike, izkoriščali rudnike in premogovnike in sploh veliko storiji za gospodarsko povzdigo teh delov Mandžurije. Ker so pri tem investirali in porabili težke milijone, ni čuda, da hočejo svoj denar in svoje ljudi zavarovati s politično nadoblastjo nad temi kraji, katero hočejo ne samo ohraniti, marveč še tudi povečati in razširiti.
To je dalo povod, da je Japonska prišla v spor s .Kitajsko. Prišlo je že do nekaterih prask in bitk s kitajskimi vojaki, ki jih vodi kitajski general Ma. Obi strani še sedaj stojijo Rusi. Da morajo
Rusi nekaj okreniti, je jasno. Mandžurija je sosedna dežela Azijski Rusiji in ne more biti Rusom vseeno, kdo v tej deželi komandira: ali Kitajci ali Japonci. Neprimerno ljubši je Rusom Kitajec, ki je politično in gospodarsko slab, kakor pa z veliko gospodarsko in vojaško silo razpolagajoči Japonec. Ne samo kot sosed ima Rus interes na Mandžuriji, marveč predvsem radi tega, ker teče po mandžurskih tleh takozvana vzhod-na-iitajska železnica, ki je zadnji del sibirske železnice in vodi do Vladivo-stoka. Ako bi Japonci zagospodovali tudi v tem delu Mandžurije, je nevarnost, da Rusija izgubi ne samo to železnico, marveč tudi Vladivostok. Če pa izgubi to mesto, je definitivno odrinjena od Japonskega morja.
Položaj na daljnem vzhodu je torej jako kočljiv. Japonci so s svojimi vojaškimi podvzetji proti Kitajcem v Mandžuriji imeli uspeh. Premagali so kitajskega generala Ma ter zavzeli mesto Cicikar ob vzhodno-kitajski železnici. Po zavzetju tega mesta je mand-žurski general Čangčunghij v njem ustanovil vlado neodvisne Mandžurije. Vojaški uspeM ¿koncev so kitajski narod jako razburili. ČankMšek, predsednik vlade v Nankingu, je izjavil, da bo odpotoval na sever ter stopil na čelo dvamilijonski armadi, ki bo mar-širala proti Japoncem.
Medtem pa se Društvo narodov na vse kriplje trudi, da bi japonsko-kitaj-ski spor poravnalo. Toda stvar je jako težka. Če Društvo narodov odloči proti Kitajcem, je nevarnost» da izstopi Kitajska iz njega; ako pa odloči proti Japoncem, bo Japonska izvršila svojo pretnjo o izstopu iz Društva. Je prav težko najti zadovoljivo rešitev po receptu: »Volk sit, koza cela.« V tem slučaju ne čaka samo eden volk na mandžursko kozo.
Sprememba v naši vladi. Dosedanji finančni minister dr. Djordja Djurič je podal ostavko, ki je bila sprejeta. Djurič pride za poslanika v London. Za novega finančnega ministra je imenovan pod-guverner Narodne banke dr. Milorad Djordjevič.
V DRUGIM DRŽAVAH,
Zahteve avstrijskih velenemcev. Avstrijska velenemška stranka, ki tvori z dr. Schobrovim gospodarskim blokom (dr. Schober je zunanji minister) in s krščanskimi socijalci parlamentarno večino sedanje dr. Burescheve vlade, je poslala vodstvu krščanskih socijalcev spomenico. V spomenici je med drugim izražena zahteva, da se mora krščansko socijalna stranka usmeriti v čisto' nemško stran po dr. Schobrovem receptu, ki je pristaš združitve Avstrije z Nemčijo in je dal tudi pobudo za pozneje preklicano carinsko zvezo med Nemci in Avstrijci. Zahtev velenemcev
ZA MASIRANJE
pri prehlajenju, lenem krvnem toku in posebno pri revmatičnih bolečinah se že skozi 35 let najrajše vporablja kot zanesljivo domače sredstvo Felierjev blagodišeči Elsafluid. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specijalne steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341. Savska banovina.	Fl. 7.
krščanski socijalci ne bodo mogli sprejeti, ker bi jim protifrancosko stališče hudo škodovalo in bi Avstrija v zunanjem svetu še bolj zastonj iskala izdatnejšega posojila nego ga danes. Spor med velenemci in krščanskimi socijalci pa bi utegnil povzročiti vladno krizo.
Madžarska se pogaja z Rusijo. Madžarska vlada je sklenila, da vpostavi trgovinsko zvezo s sovjetsko Rusijo, s katero že ni bila 14 let v stikih. Za enkrat bosta zamenj 'i obe državi blaga za pet milijonov dolarjev.
Romunija bo imela vlado krizo v
kratkem. Romunska vlada pod predsedstvom Jorge je poslala na vse voditelje političnih strank, ki so v vladi in v opoziciji, poziv, naj se izjavijo, ako bi bile pripravljene njih stranke in skupine sodelovati pri sestavi vlade, ki bi bila postavljena na načela parlamentarizma. Dosedanja vlada, tako se bere v tem vabilu, je dovršila svojo nalogo in rešila kmeta njegovih dolgov ter te dolgove prevalila na državo in zmanjšala državni proračun od 38 na 25 milijard lejev. Sedaj je prišel čas, ko naj vlada krene s poti političnih osebnosti zopet na kot parlamentarizma. V očigled pravkar navedemu pozivu trdi opozi-caja. da Jorgova vlada ne more dalje, ker se ne more opirati ne na parlament in ne na narod in bi sploh ne mogla ustvariti v sedanji zbornici delavne večine. Na Romunskem bodo doživeli oster boj med liberalci in kmečko stranko za nadalnje vodstvo državne politike. Na vlado, pri kateri bi sodelovali kmetijci ali liberalci, ni niti misliti.
Vedno bolj napete razmere v Nemčiji.
V Nemčiji se vedno bolj širita stranki Hitlerjevih narodnih socijalistov in komunistov, krčijo sc pa srednje stranke reda in resnega državnega dela. Od strank reda stoji trdo edinole katoliški cen trum. Nemški narod v srcu sicer ni za neprestana vznemirjanja, a v resnici pa se le zateka po večini pod okrilje nemškega fašizma in komunizma v upu da bosta ti dve stranki zrušili republiko in z njo vred pogazili vse, kar je doslej od prevrata sem tako bridko razočaralo Nemce. Glede presoje razmer v Nemčiji razglaša angleško časopisje, da je edina trdna politična organizacija med Nemci centrum, ki je pa v manjšini in ne more vladati brez podpore drugih strank. Ako se bodo srednje skupine še nadalje dr^lile, ako bodo rušili socijalne demokrate komunisti, bo vladna združitev na levo nemogoča in katoliški centrum bo prisiljen, da krene na desno in pritegne proti volji v vlado nemške fašiste. Nemška vlada s podporo fašizma bi ne uživala zaupa v svetu in bi bila opasna za mir radi hujskanj hitlerjevcev.
Italijanski zunanji minister Grandi
v Ameriki. Dne 17. novembra je dospel v Wischington italijanski zunanji minister Grandi. Sprejet je bil z velikimi častmi, pa brez občinstva, ker je bil vašingtonski kolodvor daleč na okrog zastražen. Dostop je imelo le 30 časnikarjev in fotografov s posebnimi izkaznicami. Na peronu so bili zbrani ameriški državni tajnik Stimson s soprogo, Hooverjev osebni tajnik, pobočniki vojske in mornarice, uradniki, vojaški poveljniki, osobje italijanskega poslaništva in delegacija italijansko-ameriške družbe. Pred kolodvorom je bila postavljena častna četa. Grandi se je v policijskem spremstvu odpeljal k Hooverju, potem pa v Stimsonovo vilo. Namen Grandijevega obiska v Waschingtonu je ta, da pripravi Ameriko na sodelovanje z Italijo na bodoči razorožitveni konferenci in pa, da bi dobili Italijani kako izdatno dolarsko, posojilo. Ameriško časopisje oznanja svetu, da je predpogoj za posojilo Italiji: italijan-sko-francosld sporazum.
Našim čitateljem je še v dobrem spominu poskusno zdravljenje raka v mariborski bolnici po učitelju in iznajdite-lju Poljšaku. Številni slučaji, kjer je zdravniška znanost popolnoma odpovedala, ali bi bilo ozdravljenje mogoče samo, če bi se odrezala roka ali noga itd., so uspeli tako, da danes hodijo dotični-ki veseli med nami, hvalo pojoč Bogu, da je dal tako znanost neukim. Naj omenimo samo slučaj J. Stegra, ki je obolel na sarkomu. Danes bi bil že dolgo pod zemljo. Zdravnik je obljubil Poljšaku, da mu bo pel hvalo po celem svetu, če Stegerja ozdravi. Steger je| zdrav, dotični zdravnik pa molči. Niso pa o tem molčali profesorji na Dunaju,j in danes je slučaj Steger in slika o njem' znana res celemu zdravniškemu svetu.1 Pri nas zdravniki niso videli ali niso hoteli videti Poljšakovih uspehov, in Poljšak je moral oditi, preden je mogel dokončati zdravljenje. Zdravniki, ki so imeli toliko poguma in pravičnosti, da so priznali dobro delovanje Poljšako-vega sredstva, j bili kaznovani. Toda glej! Javil se je v uredništvu kmet, ki je pisal Poljšaku po zdravilo. Z odgovorom je dobil letak, ki se v prevodu glasi: Vaše blagorodje! Usojam si Vam na-, znaniti, da sem pričel ordinirati, in to od 14—16 ure ter zdravim z Abjinin-ma-žo po Poljšaku (za zunanje rake, sarko-me, kostno in kožno tuberkulozo, eksce-me in gnojavice) »Dr. Anton Kropatscti Dunaj itd.« Torej zdravnik-strokovnjak' po Poljšaku. V i tjkrajšem času bo kakor poročajo, otvorjen Poljšakov sana-torij na Dunaju. Tako bodo naši ljudje morali nositi denar na Dunaj, mesto da bi bili tujci prisiljenci nosili denar k' nam ter bi od iznajdbe slovenskega človeka imeli dobiček slovenski zdravniki, gostilničarji in obrtniki. Poljšako« vo zdravljenje študirajo sedaj na Dunaju zdravniki-strokovniaki iz raznih'
ZfSr®w!fcitie m PoljSaho-¥€ii naiisir.

Z zob zavedno Izgine temen, |ce jemlješ dnevno KAL 0 D 0 NT
Sargov Kalodont je edina zobna krema, katera vsebuje učinkoviti dodatek proti zobnemu kamnu (Sulforicinoleat po Dr.Braunlichu).
Proti zobnemu kamnu
držav. Če bi se bilo pri nas napram Poljšaku stvarno postopalo, bi mu ne bilo treba iti v tujino. Iz domovine bi se širil njegov slove3 in domovina bi od
tega imela največje koristi.
*
Cerne? §¥. Petra v newar-nosO?
Že precej let krožijo po Rimu govorice, ki se nanašajo na najbolj čudovito in najbolj sveto stavbo našega tisočletja, na cerkev sv. Petra v Rimu. Ta hram božji je vsega občudovanja vredno delo enega najbolj slavnih umetnikov Michelangela. In sedaj bi naj obstojala resna nevarnost za kupolo cerkve in za celotno stavbo. Cerkev je v opasnosti, da se lepega dne poruši! Hvala Bogu, da je baš kar omenjeno besedičenje pretirano. Na celi zadevi je toliko resnice, da so morali cerkev sv. Petra zavarovati s podporniki. Stavbena dela na cerkvi sv. Petra v Rimu so trajala cele rodove — dolgih 120 let. Tekom zidanja so vedno spreminjali stavbene načrte. Vogelni kamen je bil položen 18. aprila 1306 na mestu stare bazilike, ki je bila zgrajena v časih cesarja Konstantina. Prva grobna cerkev sv. Petra je tekom 1200 letnega obstoja že tako razpadla, da se je odločil papež Nikolaj V. v sredini 15. stoletja za novo stavbo. Stavbeniki so bili tile: Bramante, Rafael, Per-ruzzi in Sangallo. Nato je sledil Michelangelo, nadarjeni mojster, ki je vstrajal na mestu svetopeterskega stavbenika 14 let do svoje smrti in je ustvaril na papirju častitljivo» kupolo, ki je krona cerkve sv. Petra. Izrvšitve kupole ni doživel. Šele 24 P t po njegovi smrti so začeli graditi kupolo in so jo dogotovili ,v 22 mesecih. Nekoliko so predrugačili prvotne Michelangelove načrte in baš pri tem spreminjanju se je urinila računska napaka. In ta zmota je spravila tekom stoletij na celem svetu najbolj veličastno hišo božjo v nevarnost in je treba celo stavbo temeljito prenoviti in jo obdati s podporami.
! Cerkev In država v čehoslovaški.
Svobodomiselni elementi v meščanskih in delavskih strankah so hoteli čeho-slovaško državo speljati v odkrito borbo zoper katoliško Cerkev. Pod zastavo Ilusa (krivoverca, ki je bil leta 1415 obsojen na vesoljnem cerkvenem zboru v Konstancu ter ga je dal nemški vladar Sigismund na grmadi sežgati) in husitizma se je vršila strastna gonja zoper katoličane. Ustanovila se je tako-zvana narodna cerkev, da bi ljudi odtrgala od katoliške vere. Liberalno-so-cialistične nakane niso uspele. Odpadla je plevel, kleno zrnje pa je ostalo: velika večina čelioslovaškega ljudstva in zlasti njegovo jedro je ostalo zvesto veri očetov. Da je bil sovražni val zadržan in zavrnjen, za to gre velika zahvala dejalnosti čehoslovaških katoličanov,
ki so se postavili na branik za verske svetinje naroda. Z najmodernejšim orožjem organizacije so se borili na vseh frontah, zlasti na politični in prosvetni fronti. Predsednik čehoslovaške republike dr. Masaryk jim je dal pobudo z znanim opominom, da bodo čehoslovaški katoličani imeli samo toliko pravic, kolikor si jih bodo pridobili. In pridobili so katoliški Cerkvi v Čehoslovaški pravico obstoja, svobode in nemotenega delovanja. Svobodomiselni — od lažisvobodournja tako imenovani — elementi niso dosegli tega, kar so tako iskreno želeli, da bi se Cerkev popolnoma ločila od države ter da bi država popolnoma zagospodovala nad njo. Čehoslovaška država je sklenila pogodbo z rimsko stolico o medsebojnem razmerju med državno in cerkveno oblastjo. Ta pogodba nikakor ne temelji na načelu, da ima Cerkev le toliko pravic, kolikor jih prizna država, marveč se Cerkev smatra kot samostojna organizacija z lastnimi pravicami, ki se jih država ne sme dotakniti. Navedena pogodba določuje vzajemno razmerje prijateljstva in sodelovanja med državo in cerkveno oblastjo. To razmerje je prišlo do javnega izraza ob priliki intronizacije (ustoličenja) novega praškega nadškofa dr. Kašparja. Pri tej priliki so novoimenovani škofje — bilo jih je četvero — obiskali predsednika čehoslovaške vlade Udržala, ki jih je sprejel ob navzočnosti prosvetnega ministra dr. Dererja. Pred predsednikom vlade so škofje položili prisego zvestobe čehoslovaški republiki. Tem povodom je imel novi praški nadškof govor, v katerem je med drugim poudaril: »Vedno se bomo brigali za to, da nam izročeni verniki, ki na podlagi vere
gradijo svoio večno in tudi časno srečo, bodo zmiraj zvesti in vdani državljani naše republike.«
Svoboda cerkve — splošna zadeva. Prvi teden meseca novembra je bilo v mestu Roterdamu tretje letno zborovanje Stalne mednarodna komisija katoliškega veletiska (katoliških časniških založnikov). Zastopanih je bilo 11 evropskih držav in Zedinjene države Severne Amerike. Razpravljalo se je o katoliških zadevah raznih držav, zlasti Španije. Soglasno je bila sprejeta resolucija, v kateri se izraža občudovanje in sočuvstvovanje katoliškim listom v Španiji, osobito velikemu madridskemu listu »II Debate« za junaški boj, ki ga vodi z ostalim katoliškim časopisjem za svobodo katoliške Cerkve. Mednarodna komisija katoliškega tiska se nikakor noče vmešavati v notranjo politiko Španije. To je pa nikakor ne more ovirati, da ne bi nagla-sila, da spada svoboda Cerkve med ne-' oddatne pravice krščanske civilizacije, katerih po pričevanju zgodovine še ni kršila nobena vlada, ne da bi s tem zadela sama sebe. Zastopniki katoliškega tiska so preverjeni, da bo v Španiji viteški duh preteklih stoletij zmagal nad
nestrpljivostjo proti veri in Cerkvi. #
Širni mariborski okolici je še v svežem spominu znani ponarejevalec bankovcev Jurij Potočnik, ki je umrl v zaporih. Njegov pomagač je bil Franc Rupnik. Porota je obsodila 12. marca 1927 Potočnika na 20, Rupnika pa na
9 let ječe. Slednjemu je znižal zagrebški stol sedmorice kazen na 5 let. Rup-nik je bil po štiriletni kazni pomiloščen, izpuščen in se je pojavil opet v Mariboru. Lotil se je znova ponarejevanja 100 in 1000 Din bankov cv in avstrijskih šilingov. Oblast je izsledila ponarejevalca in razpečevalce, jih zaprla in družba čaka v mariborski jetnišnici na obsodbo.
Dne 17. novembra pa je mariborska policija izročila v preiskovale zapore 7 osumljencev zarpdi nadaljevanja od Potočnika započetega dela, radi slepar-stva in izvabljanja denarja iz lahkovernih ljudi. Glavni krivec pred dnevi aretirane sedmorice je Anton Orgolič, posestnik v Počehovi, ostali pa so železniški nameščenci, družinski očetje, ki so žrtve lahkovernosti in sleparstva.
Ko je bil aretiran brat mojstra Potočnika Gašper, se je sprijaznil Orgolič z njegovo ženo, ki je bila takrat še na svobodi in oba sta pričela delati ponare-jevalne poskuse, ki se nikakor niso obnesli in je skušal Orgolič vzbujati vero pri lahkovernežih, da zna delati denar. Na ta način je izvabljal denar in so se nekateri celo zadolžili, da so zbrali denar za OrgoliTove poskuse. Pri zadnji aretaciji je našla policija tudi stroj za tiskanje bankovcev, katerega pa se je mogel posluževati le pokojni Jurij Potočnik, ki je bil pravi mojster v pona-rejevalni strok Glavna razprava, ki bi se bila morala vršiti 20. novembra proti Rupniku in tovarišem, je bila radi omenjene izsleditve policije preložena in bosta enkrat pozneje odgovarjali pred sodiščem obe partiji Potočnikovih učencev in navideznih naslednikov. Gotovo je pa pri celi zadevi osumljenih in zaprtih več nedolžnih, ki so postali žrtev lahkovernosti in pohlepa po hitrem obogatenju.
*
Sv. maša za bolnikel Z adventno nedeljo bi naj začela izhajati v listu »Nedelja« posebna »Sv- maša za bolnike«.
željo naročnikov, ki hočejo imeti v enem letniku celotno delo, začne »Sv. m^ša za bolnike« izhajati z novim letom. — Uredništvo »Nedelje«.
Znani vojaški duhovnik umrl. V bolnici v Ljubljani je umrl 18. novembra po daljšem bolehanju po Sloveniji znani višji vojaški duhovnik v pokoju, g. Hubert Rant. Blagopokojni je bil pod Avstrijo in Jugoslavijo v vojaški službi in je dolgo vrsto let vršil službo vojnega kurata v Mariboru. Bil je vesele narave. prijazen in priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Ostani mu med Mariborčani ohranjen časten spomin!
V Dravo se je pognal z mariborskega državnega mosta 23 letni urarski pomočnik Emerik Golob.
Pod vlak se je vrgel ne daleč od postaje Tezno pri Mariboru vpokojeni orožniški narednik, hišni posestnik in tajnik občine Tezno Ivan Aprišnik. Lokomotiva mu je odrezala glavo. Ni do-
Mussclini (na sredini na konju) si ogleduje na kraljev rojstni dan parado
tankov.
Most preko mandžurske reke Nonni, kjer divja bitka med Japonci in Kitajci.
Plaz se je usul v Panama kanalu (med severno in južno Ameriko). Na naj* ožjem mestu (100 m) pri Culebracutu je zasul plaz Panama-kanal tako, da znaša širina samo še 3 m in je promet z večjimi ladjami za nekaj časa one*
mogočen.
h gozdu dišeč* zaf0 har *
gnano, ali gre v tem slučaju za samomor ali za slučajno ali —predvideno srečanje z lokom 'ivo.
Obešenega so našli v gozdu v Studencih pri Mariboru 41 letnega mizarja državnih železnic Konrada Lukaš. Samomorilec zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke.
Požar. V Črnučah pri Guštanju je uničil ogenj gospodarsko poslopje lastnika graščine g. Kirchnerja. Cela vas je bila v nevarnosti. Škoda znaša blizu 100.000 Din. Ljudje govorijo, da je bil ogenj podtaknjen.
S strehe je padel 12 letni vajenec je-klarne v Guštanju Pavel Pučel. Spodrsnilo mu je pri popravljanju strehe, padel je na tla in si izbil oko.
Sam sebe smrtno obstrelil. V ptujski bolnici je preminul posestnik od Sv. Marka, Franc Primožič. Sam je izpovedal, da mu je padla nabita puška iz rok na tla in ga je strel zadel v spodnji del telesa.
Oplenili trgovca "-< pretepli kmetico. Vlomilska tolpa je oplenila pri Veliki Nedelji trgovino trgovca Franca Medi-ka pri farni cerkvi. Vlomilci so mu odnesli blaga za 30.000 Din, Orožniki, ki so zasledovali lopove v smeri proti Sv. -Tomažu, so odkrili, da ie ista družba po vlomu pri Veliki Nedelji vdrla v hišo samotno stanujoče posetnice Cekič. Ženico so do onemoglosti pretepli, nato priredili v njeni hiši gostijo in pobegnili v smeri proti avstrijski meji.
Vlomilce je še pravočasno prepodil trgovec Alojzij Fidler na Gornjem Grisu pri Gornji Radgoni. V noči je slišal na dvorišču sumljivo ropotanje, je pritisnil na električni zvonec, da bi poklical pomoč in lopovi so jo odkurili
Peklensko zlobna roka je podtaknila ogenj v gospodarsko poslopje posestnika Alojzija Blatnika v Ojstriški vasi, občina Sv. Jurij ob Taboru. Veliko poslopje je pogorelo in gasilcem gre zasluga, da ni bila po požigalčevi roki upepeljena cela vas.
Dva vloma — malo plena. V* Peklu v Poljčanah je bilo vlomljeno v noči od 16. na 17. novembra v hotela Mahorič in Bauman. Pri Baumanu so vdrli zli-kovci skozi okno posebne sobe, kjer so prežagali križ. Odnesli pa so le nekaj prtov, nekaj nad 100 Din drobiža in 1 dolar. Razočarani nad malenkostnim plenom so poskusili vlomilci svojo srečo še pri Mahoriču. Tukaj so prišli v notranjost iz vrtne strani, kjer so pre-pilili križ na kuhinjskem oknu. Iz kuhinje so se potrudili v gostilniško sobo, kjer so pa naleteli le na pelinkovec in na škatlo cigaret. Vlomilci še niso razkrinkani, ker je bila noč temna in jih ni nikdo motil pri sicer mučnem vlomilskem delu.
Nenadna smrt. Domov se je vračal v Novi cerkvi 67 letni posestnik Franc Jekl. Že čisto blizu doma je šel preko potočka, pa mu je najbrž spodrsnilo, da je padel in obležal mrtev, zadet od Srčne kapi. Mrtvega očeta je našel sin, a je bila vsaka pomoč zamanj. Jeklova družina je po nenadni smrti hišnega gospodarja tem hujše udarjena, ker ji je letos septembra zažgala požigalčeva iroka gospodarsko poslopje
S kolom po glavi je bil nevarno zadet 15. novembra pozno zvečer 21 letni krojač Stanko Ribežl iz Dobrove pri Celju.
Zabodljaj z nožem v hrbet je dobil 29 letni delavec Ernest Gorišek iz Brezja, občina Sevnica. Na cesti ga je napadel po Gorišekovi izpovedi neki Ivan Repar in obračunal z njim z nožem. Težko poškodovani se je zatekel v celjsko bolnico.
Obstreljen iz zasede. Dne 17. novembra popoldne je bil obstreljen iz zasede na občinski cesti proti domu 30 letni dninar Jurij Kolar iz Škofije v Zibiki pri Šmarju. Obstreljeni se je moral zateči v celjsko bolnico.
Lovec ustrelil otroka. Dne 19. t. m je ustrelil na lovu pod Sv. Križem pri Šoštanju lovec sed)mle'no Marijo Štif-tar. Dekletce je bilo v grmovju in lovec je mislil, da meri na srnjaka in se je zgodila nesreča vsled neprevidnosti.
Občuten udarec vsled letos drugega požara. Veleposestniku Ivanu Pečolar-ju v Gradišču pri Šlovenjgradcu je pogorelo letos 26. marca veliko gospodarsko poslopje. Pogorelec si je postavil novo poslopje, ki je pa postalo 16. novembra zopet žrtev ognja, ki je bil ali podtaknjen ali je pa izbruhnil vsled neprevidnosti. Tokrat je uničil požar tudi vso živinsko krmo. Zavarovalnina ne krije niti polovice povzročene škode.
Stara bojna ladja angleškega admiral a Nelsona (1758—1805), katero je kupil bogat Anglež in jo preuredil kot stanovanje.
Vlom v občinsko pisarne. V noči 18. novembra je bilo vlomljeno v občinsko pisarno v Trbovljah in odnešenih 1200 Din uradnega denarja.
Otrok žrtev vrelega kropa. Pri Jude-živih v čuvajnici na Tonovičah pri Litiji si je prevrnil sinček lonec vrelega kropa po sebi. Težko opečenega otroka so spravili v ljubljansko bolnico, kjer je umrl radi opeklin.
Lovska koča pogorela. Na Povelski planini pod Tržičem v občini Preddvor pri Kranju je pogorela lovska koča, ki je bila last trgvca Edvarda Dolenca iz Kranja. Škoda znaša 80.000 Din.
Obsojen požigalec. Ljubljanski senat je obsodil 17. novembra požigalca Jožefa Kalana, berača nestalnega bivališča, na tri leta robije, ker je zažgal 3upo posestnika Ivana Dovča v Slapah pri Devici Mariji v Polju in povzročil škodo 70.000 Din. Kalan je bil obsojen že leta 1929 radi poskusnega požiga na 6 mesecev.
Skrivnosten umor. V Hudem pri Ra-domlju v okolici Kamnika je ubil neznanec v noči od 16. na 17. novembra 70 letnega delavca Alojzija Pirca.
Mladostni vlomilci pod ključem. V Ljubljani je izsledila policija 8 člansko mladostno družbo, ki se je ukvarjala z vlomi, tatvinami ter ropi in si je delila izkupiček za nepošteno prilastene predmete.
Lovski čuvaj obstrelil divjega lovca. Dne 16. novembra je izsledil Windisch-gratzov lovski čuvaj blizu Planine na Kranjskem divjega lovca, katerega je obstrelil s šibrami v tribuh in v levo nogo. V obstreljenem so spoznali 31 letnega Franca, dninarja iz Planine.
Sod vina mu je zlomil prsni koš. Na Trški gori pri Krškem so kupili vinski kupci iz Radeč pri Zidanem mostu več sodov vina, katerega so naložili na tovorni avto. Na povratku je zavozil avtomobil pod cesto, se je prekucnil in sod je padel radeškemu dimnikarju Ko-privniku, ki je sedel zadaj, na prsni koš in mu ga zdrobil tako, da je bil pri priči mrtev.
Kozolec je pogorel 18. novembra tesarskemu mojstru Pišlarju v Dolnjem Logatcu. Obstoja sum na požig, ker so že odkrili pred tremi tedni v neposredni bližini sena pod kozolcem gorečo in za požig pripravljeno'svečo.
Tilnik si je zlomil. Jože Košir, posestniški sin v Cešnjici pri Železnikih na Gorenjskem se je podal 17. novembra zjutraj na očetovo povelje po jelševje za streho, ker je deževalo. Ker fanta ni
bilo dalje časa nazaj, so ga šli iskat in so ga našli mrtvega z zlomljenim tilnikom v mali vodi. Fantu je spodrsnilo pri skoku preko vode, je padel vznak in pri tem ga doletela smrtna nesreča.
Smrtno je poškodoval težak voz posestnika Hrovata iz Češnic pri Zagra-du v okolici Žužemberka. Smrtno poškodovani je bil pred kratkem na lovu obstreljen, padel je za tem pri prekrivanju hiše zelo globoko in v tretje ga je zasačila smrt pod vozom, ki je bil s hrasti naložen.
Nov Zeppelin »L Z 128« gradijo z vso naglico. Novo zračno ladjo bo gnalo 3400 konjskih sil in število ladjic za stroje bo znižano od 5 na 4.
Double za plašče po 68 Din dokler traja zaloga v Tekstilnem bazarju, Maribor.
Pameten gospodar in pametna gospodinja
se vedno trudita, da je družina dobro in skrb no oblečena, ker le tako jo obvaruje prehlada in raznih bolezni, ki so nesreča v hiši. Radi tega mora vsaka skrbna mati paziti, da se otroci ne prehlade, mora jih dobro obleči in obuti. Za mal denar pa zanesljivo dobro in trpežno oblečete sebe in družino v Trgovskem domu Stermecki, Celje.	1558
R. I. Petek otvarja v Panonski ulici v Ptuju, v hiši g. Alojzij Brenčiča (nasproti pošte) novo trgovino s steklom in porcelanom, okvirji in vrezavo šip itd. ter jo našim čitaie-Ijem in naročnikom najtopleje priporočamo.
1642
Velike jaslice iz lesa za cerkev se dobijo po zelo ugodni ceni in pogoji v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Župni uradi, ki se zanimajo za to, naj pišejo po ponudbo.
Sv. Miklavž bo letos kupoval sledeče: šolske potrebščine, pa lepe povestice. Tam, kjer je bogat, naj kupi Kari Maya. To bo veselja in čitanja za mlade stare. Za Miklavža bodo že vse tri knjige Winnetou v posebni izdaji, z večbarvno naslovno sliko gotove. Cena knjigi posebne izdaje je Din 75.—. Tam, kjer pa bolj varčuje, bo pa kupil povesti Male knjižnice. Dosedaj je izšlo že sedem zvezkov: Hrabri krojač, V zemlji pritlikavcev, Aladin, Tone Palčič, Doživljaji starega zajca, Dva soseda, Nesrečni kraljevič. Vsak zvezek ima 32 strani, najmanj 10 slik in stane samo Din 2.—. (Pri naročilu je poslati denar ali znamke naprej.)
Kaj pa bo prinesel našim gospodarjem in gospodinjam? Kaj drugega, kot žepni koledar, vezan v celoplatno, gospodarju Kmetski koledar, gospodinji pa Gospodinjski koledar. (Pri naročilu je poslati za koledar Din 10.— v denarju ali znamkah naprej.)
Vse te knjige se dobijo v prodajalnah Tiskarne »v. Cirila v Mariboru.
Vsem dekliškim in Marijinim družbam. Na vodstva Marijinih družb smo razposlali Gospodinjski koledar na vpogled. Članice, dajte 6Í ga ogledati. Videle boste, da vam bo zelo ugajal. Zberite skupno naročilo po Din 10.— za koledar in pošljite, da koledar prejmete! Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Na naši materi zemlji doživljamo baš sedaj dve odkriti vojni: v Mandžuriji in na francoskem otoku Korzika. Prvi oboroženi spopad ni po mnenju Rušiva narodov nič drugega nego le navaden spor, četudi je njegov obračun zelo krvav in zamotaj Kar se pa tiče vojne na Korziki, je bila napovedana vnaprej in tudi temeljito pripravljena z bojnimi križarkami, t\nki težkimi topovi na suhem ter na morju, z letali in generalnim štabom. Otok Korzika jc bil vojaško .¿eden in blokiran. Glavno mesto Ajaccio je bilo odrezano od sveta, nikdo ni smel mesta zapustiti. Nad celim otokom je bilo proglašeno vojno stanje. Pri tej vojni je šlo za pokon-*~Me štirih banditov, ki so strahovili
DOBRO TOALETNO MILO
ne sme samo prijetno dišati, temveč tudi po svojih sestavinah v medicinskem smislu delovati očiščujoče na kožo. Samo tako lahko koristi pri negovanju telesa. Ravno zato so Fellerjeva Elsa-mila zdravja in lepote tako cenjena. Paket s 5 vrstami mila za 52 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina.	Seif. 8.
celo ozemlje. Ti strahovalci Korzike so: Spada, Caviglioli mlajši, Torre in Bornea. Dve drugi veličini korzičanskih tolovajev: Caviglioli starejši in Bartoli sta bila ustreljena. Kljub temu, da so napovedali Francozi gospodarjem Korzike vojno, gledajo poznavalci otoka na francoski oboroženi nastop z večjim nezaupanjem. Resni ljudje so mnenja, da ne gre, da bi se posluževali glede Korzike istega načina srtahovanja tolovajev, kakor je običajen ter uspešen drugod. Na Korziki v^dajo še tudi danes srednjeveške razmere, ko bili strah in trepet mirnega prebivalstva roparski vitezi. Mišljenje Korzičanov je povsem drugačno ne^o Francozov. Korzičani se še danes ravnajo po zakonih tretje francoske republike. Vsak od njih bi bil rad veliki Napoleon, ki bi narekoval svoje lastne postave. Korzičan brani .svojo čast, svojo ljubezen, denar in posest z orožjem v roki. In to korzičansko orožje je karabinka, ki se kaj rtda in pogosto sproži. Kak posel bi naj vršila na otoku policija, tega Korzičan nikakor ne razume.
Tokrat pa hočeta policija in žandar-merija temeljijo končati že dolgo napovedano in skrbno pripravljeno nalogo. Francoska vlada je že davno sestavila sezname sumljivih Koržičanov. Celo vojno akcijo so pripravljali Francozi 6 mesecev in sedaj prepeljavajo na tovornih avtomobilih Korzičane iz vseh koncev otoka v ječe v glavnem mestu Ajaccio. Pod ključ mora vsakdo, ki je osumljen, da je na kakoršenkoli način v zvezi s tolovajstvom. V zapore morajo starci, ženske in mladina ... Ako bodo vstrajali Francozi na stališču pravice in zakona, bodo morali zapreti vse Korzičane.
Pariška vlada je oznanila svetu, da je Korzika navdušeno pozdravila vojni pohod. To pa nikakor ni istina. Nikdar ne bo odobraval Korzičan, ako se vmešava v njegove .^e : žandar, sodnik in general. Tokrat lahko obesijo in po-strelijo vse korzičanske bandite, prihodnje leto bo tolovajstvo ponovno vstalo. Na Korziki bodo vedno razža-ljenja časti in razni drugi prepiri, ki se poravnavajo po bogznaj od koga in ke-daj podedovanem »posebnem« načinu.
Ne odlagajte!
Zahtevajte še danes ugodne ponudbe in po nizki ceni vsakovrstna sadna drevesa in vinske trto od drevesnice J. Gradišnik, Šmarjeta, pošta Celje.
Kotnik Zorko:
rasi § poučnega potovanja živinorejcev v Avsfrifo.
(Dalje.)
Besedo je še prevzel predsednik dež. kult', sveta, ki je razstavljalcem častital na napredi ku, obenem pa jim predočil težkoče, ki čakajo kmeta. Kajti tudi pred koroškega kmeta stopa kriza in ga tira v čimvečjo zadolženost. Rotil je kmete, da naj se še bolj združijo, kajti le v skupnosti se bodo obvarovali grozečega propada. Pravi, da mu je predobro znano, kolika bremena nosijo danes kmetje. Nobeden ne računa s tem, koliko prenočišč, koliko kosil, večeri j da danes kmet brezplačno onim itn sočim, ki so brez dela in jela. In vendar je to veliko socijalno delo! Med drugim omenja, da so danes taki časi, ko na cesti ne srečate navadno le brezposelnega in eksekutarja. Prosi kmete, da naj vzdržijo, kajti če postane kmet malodušen in začne popuščati, je zapisana propadu vsa država.
Nagrade same se sučejo okrog 15—35 šilingov. Najlepša krava dobi takozvano Ehreng-locke — in ga nosi toliko časa, da je ne spod-rine kaka druga, ki je pri prihodnji razstavi spoznana za najlepšo.
Po razstavi smo se podali na vzorno posestvo Mayerliofen. Najprvo smo si ogledali žganjar-no. Tu izdelujejo špirit. Razumljivo je, da radi tega porabijo velike množine krompirja. Na posestvu samem se pridela nad 60 vagonov krompirja, ostanek dokupijo. V hlevu, ki je moderno urejen, na stoji 200 glav živine. Cevi iz tovarne so pod zemljo napeljane v hlev in tamkaj spravijo te odpadke (gosta tekočina)' v male vagončke ter po tračnicah h koritu in to polivajo po krmi. Živina te ostanke rada poje. — Ogledali smo si tudi pisarno, kjer se vodi rodovnik in druge potrebne knjige za ves okoliš.
Zvečerilo se je in podali smo se peš nazaj v Breže, kjer smo imeli svoja prenočišča.
24. september.
Ta dan smo namenili v to, da se podamo v kraj, po katerem ima marijadvorska pasma svoje ime, to je v Mariahof na Zgornjem Štajerskem. Najeli smi si avto v Brežah in se podali tjakaj. Cena vožnji ni bila pretirana. Od Brež v Mariahof in nazaj v Celovec 52 Din na moža, kar je vsekakor poceni. Saj smo si gredoč lahko ogledali velik del Koroške in nekaj Štajerske.
Tudi v Ma.riahofu se je vršila razstava živi. ne. Ves potek razstave je bil isti, ko v St. Sal* vatorju, zato je ne bom podrobneje opisal. Omenim naj le, da smo videli na razstavi kravo, ki da letno nad 7500 kg mleka. Seveda je bil prisojen tej kravi častni zvonec. — Da ni' manjkalo godbe na pihala, se razume samo ob sebi.
Ogledali smo si tudi posestvo Mariahof, po katerem ima marijadvorska pasma svoje ime. Zanimivo pa je, da je ta živina prišla v ta kraj le potom živinske kupčije in da je smatrati to živino kot potomstvo goveda bele barve, ki so ga redili svojčas Slovenci. (Glej brošuro:' 20 Jahre Verband der Mariahofer Viehzucht-genossenschaft in Obersteiermark.)
Opoldne nam je priredila zadruga izborno' kosilo na svoje stroške.
Ko smo si vse ogledali, smo se podali na pot proti domu. Iz Mariahofa do Celovca smo rabili nekaj nad 2 uri. Ker pa je bilo do odhoda
še dovolj časa, smo se z avtobusom peljali do Vrbskega jezera. Mnogo izmed udeležencev ga še namreč ni videlo. Ob 5. uri 25 minut nas je odpeljal vlak iz Celovca proti domu. Vtisi, ki smo jih dobili med ekskurzijo, nam bodo ostali še dolgo v spominu.
Naj bo omenjeno, da nam je šla oblast, ka-ikor tudi drugi ljudje, prijazno na roko. Pov-sodi so nas lepo sprejeli, za kar jim naj bo na •tem mestu izražena prisrčna zahvala.
(Dalje prihodnjič.)
Vprašanta in odgovori.
J. V. v M.
Kdo je dolžen plačati odmeritev pri kupčiji z zemljiščem?
Odgovor:
Navadno tisti, ki kupi. Prodajalec samo tedaj, če je sklenil tak dogovor. Stroški odme-jitve bodo najcenejši, ako počakate na dan, ko bo imel zemljemerec še kak drug posel v [.vašem kraju.
G. J. v P.
Na banovino sem vložil prošnjo za podporo, ker sem šmarnico precepih Zdaj pa ni nobenega odgovora. Kaj je vzrok?
Odgovor:
Sedež banovine je v Ljubljani. Če bi hoteli mi za vzrok poizvedeti, bi morali vložiti posebno prošnjo, je bolje, če potom občine ponovno prosite za rešitev svoje prošnje.
M. K. v M.
Katere predmete mora zniti, kdor hoče napraviti izpit čez 4 razrede gimnazije?
Odgovor:
Oglasiti se morate pri ravnateljstvu dotič-ne gimnazije, kjer mislite delati izpit. Vprašajte pa tudi, koliko bo to stalo?
I. N. v J.
'Ali lahko župan sam odredi kuluk, kadar hoče?
v. O d g o v o r:
_jfZa občinske ceste odredi občinski odbor ali župan. V vašem slučaju gre za občinsko cesto. Torej je imel prav. Ako mislite, da je pre-
<
več od vas zahteval, se pritožite na srezko načelstvo.
J. M. v O.
V	domači posojilnici v Štrigovi moram plačati 14% za posojilo. Kje bi dobil cenejše %?
Odgovor:
V	času pomanjkanja denarja vam nobena posojilnica ne bo mogla pomagati. Obrnite se na hipotekarno banko. Tam bo mor^a nekaj ceneje.
B. F. v Sv. B.
Nekemu sem naredil obleko, pa mi je ni plačal. Zadržal sem mu suknjo. Zdaj ga ni od nikoder. Ali lahko suknjo prodam?
Odgovor:
Pišite mu še enkrat priporočeno pismo, če do tega in tega dneva ne pride, boste v smislu dogovora suknjo prodali. Če ga ne bo, pa lahko prodate.
I. K. v J.
Mehanik mi je popravil kolo in dal še razne stvari poleg, česar nisem naročil. Sedaj po enem letu me pa terja za plačilo ¡teh reči.
Odgovor:
Vi bi morali tedaj takoj nazaj dati ali zahtevati, da odstrani tiste odvišne reči. Ako pa ste jih sprejeli, ste pač odobravali, da jih je vam dodal. Zato ste dolžni plačati.
J. I. v Š.
Čigava je trava ob banovinski cesti? Jo moramo res plačati, če jo kosimo? Saj hodimo na kuluk!
Odgovor:
Trava na zemljišču, ki še spada k banovinski cesti, je pač banovinska in je cestarjem oddana. Jo je pa tako malo, da zaradi nje ni treba prepira.
Isti:
Preje smo imeli navado, da smo v jeseni vsi skupaj pasli. Sedaj pa imamo nekateri boljše travnike. Ali lahko prepovemo, da ne smejo po naših travnikih pasti?
Odgovor:
Skupna paša na skupnem svetu se ne more prepovedati, je treba svet preje razdeliti v last. Tam, kjer pa imate že vsak svoj svet, pa seveda lahko prepoveste pasti po vašem.
M. V. v B.
Imamo zamotano zadevo glede dedščine.
Odgovor:
Smo pregledali vaš slučaj. Sami si ne Jx>-ste znali pomagati. Potrebujete, ako želite tožiti, odvetnika, ker so te vrste tožbe najtežje.
L. S. v G.
Ali smem sam zmetati dimnik ali moram res to pustiti dimnikarju?
Odgovor:
Ker ste popolnoma na samem, lahko zme-tate sami. Ako bi vas dimnikar nadlegoval, prijavite slučaj srezkemu načelstvu.
Pletnine in tkanine iz volne
zahtevajo drug način pranja kakor bambaževinaste in lanene.
Predvsem je treba zelo naglo prati in ne sme se blago mencati, temveč samo stiskati in mečkati. Uporabiti je le mlačno vodo in dovoljšno množino. Tako lug kakor zadnja voda za izpiranje moi'a imeti isto toploto, ne da bi se morda pralo v vročem lugu in izplah-njevalo v mrzli vodi. Roba se nikdar ne namili. Napravi se lug iz mila na ta način, da se drgne kos mila med rokami v vroči vodi. V mrzli vodi se milo ne raztopi. Lug se nato z roko speni, kar je znamenje, da se je milo res razsto-pilo. Lug se hladi do mlačnosti, ali se mu prilije toliko mlačne (ne mrzle) vode, da je prav.
V mlačnem lugu se mečka roba. Posebno umazana mesta večkrat in temeljito. Izplaknuje se v več vodah, kakor že povedano iste toplote kakor lug. Poslednji vodi se doda salmijakovca (eno žlico na 10 1 vode), ki ima to lastnost, da razrahlja fine volnene nitke.
Volneno blago in posebno še pletenine se nikdar ne ožemajo (ovijajo), temveč stisnejo med rokami, Vrv ali celo plot nista primerna za obešanje jopic in pletenin, ker se blago razvleče
Fr. Ks. Moško:
VIL
V avgustu mesecu.
Po deželi še strašna, moreča vročina. Kakor vse druge vire tolažbe in pomoči, je srd božji zaprl tudi zatvornice neba, da ni smelo in moglo dati dežja. Polje je v vročini gorelo, vse ozračje je puhtelo težke, dušeče soparice. Zemlja je pokala, da so vse križem zevale široke, globoke rane. Trava, kar je ni bilo solnce že povsem požgalo, je rumenela, se zvijala, prasketala. Kakor ljudje pod koso dekle božje, črne smrti, so poljski pridelki, kar jih je pač bilo, umirali pod pekočimi žarki solnca.
»Katerih ne bo pomorila kuga, bodo pomrli od lakote,« so trepetali ljudje. »Pa nas bo Bog res vse uničil, nikogar se usmilil?«
Na Veliko gospojnico popoldne je bila minoritska cerkev spet polna vernikov, povsem zbeganih, v cerkvi iščočih tolažbe in pomoči.
Krščanski nauk je imel sam oče gvardian. Proti volji so se mu oči s solzami zalile, ko je stopil na
prižnico in je videl pred seboj to plašno, drhtečo množico. Kaj čudo, da je bila, ko je pričel govoriti, slednja njegova beseda usmiljenje, upanje in tolažba.
»... Zdi se, in od drugod prihajajo ista poročila, da strašni pokolj prenehava. In verujem, da je konec kazni božje blizu. Zakaj Bog, Stvarnik in Oče' naš, nas ne bo vseh uničil, ne nas popolnoma iztrebil ... Pri krvi Kristusovi, predragoceni, za nas grešnike preliti, ga danes spet prosim, rotim, naj se nas usmili! Pri sedmih pekočih ranah Matere njegovega edinoro-jenega Sina ga prosim in rotim, naj nam prizanese! Vemo, da smo nevredni; spoznavamo in pripozna-vamo, da smo kazen zaslužili. A po neskončnem svojem usmiljenju naj prizanese! Naj prizanese materam, doječim, blagoslovljenim! Naj prizanese otrokom, čistim in nedolžnim. In zaradi čistih in nedolžnih; ki ga niso še nikoli žalili, nam grešnikom ...«
Kakor je govoril na Vnebovzetje Marijino pater gvardian, se je res zdelo, da je že naslednje dni kuga ponehavala.
Že so si ljudje oddihali, že so v novem upanju prosteje, veseleje zadihali.
A kakor bi smrt začutila, da se bliža konec krutemu njenemu vladanju, je proti koncu avgusta na novo zadivjala z vso neusmiljenostjo in močjo.
Tedaj je tudi v hiši žida Izerlina zavladalo gorje. Tako strašno gorje, da je Aron pozabil svojih zlat-
Črešnja.
Oče je umrl in je zapustil svojima sinovoma svoje imetje. Sinova sta si vse porazdelila, seveda ni šlo mirnim potom, ampak z velikim prepirom, no, nazadnje je bilo posestvo razdeljeno. Še vrt pri hiši je bilo treba razdeliti. To sta izvriila tako, da sta natančno vzela vsak svojo polovico. Sredi vrta pa je stala črešnja. Čigava naj bo? Vsak izmed bratov jo je hotel imeti zase. Ko so bile čreftnje zrele, je hotel starejši brat splezati na drevo, ali mlajši mu ni dopustil. Začel se ie zopet prepir, v katerega sta se umešali tudi Ženi obeh bratov. Tako so

In izgubi obliko. Jopice in sploh pletenine je razgrniti na ravno ploskev — mizo ali trato — na podloženo rjuho; večkrat je treba obrniti in naravnati v pravo obliko. Tanke tkanine (robce) in šale je najbolje zaviti v čisto krpo ali rjuho.
Volneno blago se ne sme popolnoma posušiti. Se nekoliko vlažno se zlika z leve strani z ne prevročim likalnikom.
Blago temne barve se ne sme prati v vodi, kjer se je poprej pralo blago svetle barve, ker se primejo fine volnene nitke temnega blaga, ki potem ne izgleda lepo.
Za fine volnene tkanine in pletenine je jako dobro pralno sredstvo »Lux«. Dobi se v trgovinah in ima vsak zavojček natisnjeno uporabno navodilo.
Dobro pralno sredstvo za volneno blago je divji kostanj. Kostanje operi, razreži in pristavi v mrzlo vodo v pokriti posodi k ognju. Ko zavre, pusti pokrito stati ob robu štedilnika, tako, da ravno ne vre. Precejeni ekstrakt razredči s toplo vodo in v tej topli tekočini namoči in operi volneno blago brez mila ali drugih pralnih sredstev, ker vsebuje divji kostanj neko tvarino »saponin«, ki ima iste lastnosti kakor milo.
Divji kostanj hrani razrezan in posušen v obešenih vrečicah v zračnem suhem prostoru.
Cene m sefiftsHa poročile.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto 'dne 2t. novembra 1931 so pripeljali »peharji 146 komadov zaklanih svinj. Sanjsko meso je bilo po 12 do 13 Din, špeh 12 do 14 Din. Kmetje so pripeljali 16 voz krompirja po 1— 1.50, 6 čebule po 5—6 (česen 10—16), 26 zelja po 1—£ (ali 0.75 kg), 18 voz 'sena po 80—85, 5 otave po 65—75, 4 ržene slame po 60—65, 2 detelje po 85. Pšenica 2, rž 1.50, j°xmen 1.50, oves 1.25—1.50, koruza 1.50, fižol 2—2.50, kokoš 25—35, piščanci 25—55, raca 25—35, gos 40—80, puran 35—65, domači zajec 8—25, dvji
Okrožni zdravnik.
Dr. Aleksej Novoseljsky
se je preselil iz Muretinc v svojo vilo pri Sv. Marjeti niže Ptuja pri Moškanjcih ter zopet redno ordinira za splošno medicino in zobo-zdravništvo.
zajec 20—30, fazan 25. Srnjak 1 kg 10—12, jerebica 12, kljunač 15. Celi orehi 6, luščend 20— 24. Hren 14—16, gobe 1—2, grozdje 6—8, hruške 3—5, jabolka 2—5. Mleko 2—3, smetana 10—12, surovo maslo 24—30. Tijca 1.25—1.50, med li—20. Suhe slive 8—12, surovi kostanj 1—2, pečeni 4—6 Din.
Mariborski svinjski sejem dne 20. XI. 1331 Na ta sejem je bilo pripeljanih 196 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad od 36 do 60 Din, 7—9 tednov od 80 do 100 Din, 3—i mesece s!ari od 150 do 240 Din, 5—7 mesecev stari od 300 do 400 Din, 8—10 mesecev stari od 450 do 500 Din, 1 leto stari do 600 do 750 Din, 1 kg žive teže od 5 do 6 D, 1 kg mrtve teže od 7 do 10 Din. Prodanih je bilo 98 komadov.
Pred kratkim je obiskala angleška kraljica en oddelek vseučilišča v Londonu. Ko je pregledala vse znamenitosti na oddelku, je vprašal vodja zavoda visoko posetnico, če ne bi hotela obiskati tudi še ustanovitelja visoke šole. »Ustanovitelja enega najstarejših vseučilišč?«, je vprašala kraljica, »ta venadar ne more biti več med živimi?« — On je prisoten, veličanstvo,« se je glasil odgovor vodje. Kraljico so nato peljali po celi vrsti zamotano izpeljanih hodnikov. Sluga je odklenil z velikim ključem zarjavelo ključavnico. Kraljica jo stopila v dvorano in je obstala že koj po prvih korakih. V starodavnem stolu je sedela v navadnem položaju pred dolgo in zeleno pregrnjeno mizo čudna postava. Obraz in roke moža so kazale običajno barvo, ki pa se je svetlikala kakor pri kovinah. Sklonjena postava je bila oblečena v obleko iz 18. stoletja. Temno
obrobljena očala so še povečavala strahotni vtis. »To je mumija, veličanstvo,« je razlagal vodja, »in sicer mumija ustanovitelja našega oddelka, Jeremije Benthama. Umrl je leta 1799 in je zapustil celo svoje Premoženje v uporabo za znanstvene namene. V svoji oporoki je izrazil željo, naj bi bil vedno prisoten pri zborovanjih od njenega za-početega oddelka. Njegovo truplo so balzamirali, in Sicer po načinu, ki je bil izumljen od učenega blagopokoj-nega. Bentham je bil po poklicu kemik in je posvečal v svojem življenju veliko pažnjo ohranitvi telesa in raznih predmetov. Njegovo poslednjo željo so mu izpolnili. Benthamovo truplo so najprej balzamirali, nato ga odeli s prav tanko kovinasto plastjo, mrtveca so oblekli v njegovo vsakdanjo obleko in ga posadili na stol. Krog te mize se zbirajo vse-učiliščni profesorji k slavnastnim sejam, ki se vršijo pod predsedstvom pred 140. leti umrlega ustanovitelja znanstvenega zavoda.
DRUŠTVENE
a VEST
OBČNI ZBOR PR0SV5TIJE ZVEZE V četrtek, 26. novemfira. se vrši ob 10. nri v dvorani Frcsv-?ne zvezo v Zadružni gospodarski banki v Maribora občni zbor. Prosvetna zveza naznanja dodatno k razposlani okrožnici, cia je ministrstvo saobraSaja udeležencem skupščine Zveze slovenskih mladeni-čev in Osrednjega vodstva d: Mišfeih zvez v Maribor« dne 26. t. m. polavična vožnjo dovolilo. Vozni iisiki od vstopnih postaj do Maribora veljajo skupno s potrdilom o udeleži?! skupščine za povratno vožnjo. Na vstopnih postajah dajte vozne listke z mokrim žigsm žigosati!
Sv. Benedikt v Slov. gor. V nedc jo 15. tega meseca je vprizorila mladinska organizacija
ostale črešnje na drevesu, brata pa sta šla k eodniji. Pravda za čre-šnjo je trajala dolgo časa in nihče se ni upal dotakniti sadu, kar je bilo ptičem zelo všeč., Razsojeno je bilo, naj bo črešnja eno leto last enega in drugo leit.o last drugega, ali-niti s tem nista bila brata zadovoljna in zopet ni mogel nihče do črešenj, ker drug drugega nista pustila nanjo. Tako je trajalo celo vrsto let, med hišami je nastalo radi črešenj veliko sovraštvo, ki ni ponehalo niti tedaj, ko je neke noči vihar črešnjo podrl.
Razlog.
»Kaj, ti podajaš temu človeku roko? Kaj
nikov, dolgov in obresti, ki bi jih naj bil tiste dni izterjal; pozabil palačo, ki jo je nameraval kupiti, a se še vedno ni mogel odločiti, da bi jo kupil; pozabil vsega. Samo eno je mislil, pred enim je v strašni grozi trepetal: »Če bi Rahela umrla!«
Na praznik je prišlo gorje, zadnjo soboto v avgustu. Ponoči je deklica vso noč zmedeno govorila, zjutraj ni mogla vstati. Vročica jo je kuhala, neutešna žeja jo je žgala. V glavi ji je gorelo, vse se ji vrtelo, da ničesar jasno misliti ni mogla. Po vsem telesu se je čutila bolno in pobito, kakor bi bila padla z višine na trda tla, ali kakor bi jo bili po vsem telesu zbičali. Na tilniku in pod pazduhami so se ji prikazale črno-modre bule, črne smrti znaki in pečati.
Ni še bila preživela tako žalostnega dne Gospodovega. Ker v mestu niso imeli židovske shodnice, je ob praznikih sv. pismo brala, se z materjo o obljubljenem Mesiji pogovarjala. Kdaj bo pač prišel? Ali je vendar že prišel, kakor kristjani trdijo? Jezus iz Nazareta? Je li res ta?«
Danes ni mogla brati. Ko jo je mati vprašala, ji li naj čita kako poglavje iz Izaije ali Jeremije, je nemo odkimala. Zabolelo jo je v glavi, če je le kdo glasno izpregovoril. In nič misliti ni mogla. Kako bi danes sledila veličastnemu poletu teh velikanov, v besedi tako mogočnih?
Tako je ležala v polmračni, nizki, a z najdragocenejšimi jutrovskimi preprogami pogrnjeni spalnici na snežnobeli, dehteči postelji. Vdano je pričakovala, kaj ji prinese čas: ozdiavljenje ali smrt.
Očeta in mater je zajela groza, kakršne do tedaj še vse življenje nista poznala.
Zbegani oče je hitel k mestnemu zdravniku.
»Rešite mi otroka, milostni gospod! Prgišče zlatnikov, pet prgišč vam jih dam, če mi jo ozdravite.«
V>Kar morem, bom gotovo storil. A zapovedovati smrti ne morem; nisem jaz njen gospodar.«
Žid si je pulil lase.
»Saj ne sme umreti, mojih oči luč, mojega življenja radost! Kaj naj počnem brez nje na stare dni?«
Zdravnik je dal zdravila, ki jih je s seboj prinesel: praške, razne tekočine in kadilo, ki naj z njim sobo in vso hišo nakadijo, da kužne kali zamori in nevarnost nalezljivosti zmanjša.
Ko je odhajal, je imel za trpeči srci staršev edino to tolažbo:
»Proti večeru spet pridem. Morda se do tedaj bule razvijejo, da jih morem izrezati in polo.iiti bolnici zdravilne obliže. Bomo videli. — Upajte! Rabcla je pač zelo nežna; a tudi mlada, in sicer zdrava. Tako bo morda bolezen zmagala.«
»Naj mi vzame smrt vse bogastvo, vse rad dam. Samo moje dete mi naj pusti!« je ječal obupani oče.
v Prosvetnem društvu krasno igro: »Zakleti grad«. Igralci so svoje vloge dobro pogodili. Igra je vse občinstvo zadovoljila. Ker pa je sla bo vreme mnogim onemogočilo si ogledati to v resnici zanimivo igro, zato se bo igra v nedeljo dne 29. novembra ponovila. Začetek takoj po večernicah. Vsi, ki zadnjič igre niste videli, pridite in za njo poagitirajte tudi med svojimi prijatelji.
Ljutomer. Tukajšnje Prosvetno društvo je otvorilo letošnjo gledališko sezono dne 8. septembra tega leta z dramo »Gruda umira«. Dne 25. oktobra tega leta smo proslavili 60 letnico pisatelja F. S. Finžgarja z njegovo narodno igro »Divji lovec«. Ker je igra precej povolino izpadla ob zadovoljnem obisku občinstva, se je igra »Divji lovec« ponovila v nedeljo dne 22. novembra. V nedeljo dne 29. novembra (tega leta priredi zgoraj imenovamo društvo v Katoliškem domu ob i. uri popoldne tombolo. Glavni dobitki: 1. moška fina obleka, 2. sladkor (štok) in 3. ura dn mnogo drugih le;.ih dobitkov. Cena karti samo 2 Din. Ker se čisti dobiček naših prireditev porablja za nabavo novih knjig (in društvenih stroškov), zato pričakujemo mnogoštevilne udeležbe pri naših prireditvah. Spet so nas objele dolge noči in se nam bliža zima. Krajšali si bomo noči s čitanjem dobrih knjig. Knjižnica Prosvetnega društva šteje že nad 415 knjig same leposlovne zabavne vsebine in mnogo drugih znanstvenih, gospodarskih in nabožnih knjig; zato vabimo prijatelje in prijateljice dobrega čtiva, da se oglasijo v knjižnici. Knjižnica je odprta vsako nedeljo od pol devete do enajste ure dopoldne. Od 28. decembra 1930 in do 27. septembra tega leta je knjižnica izposodila skupno že čez 2700 knjig proti malenkostni izposojnini.
| Polzela. Kaj se nam obeta v zimski sezoni! Y novi stavbi Prosvetnega doma se razvija živahno življenje. Dne 29. novembra se vrši igra »Pogodba« združena s prvodecembersko proslavo ujedinjenja. Program bo v glavnem sledeč: Govor, petje, deklamacije, Itamburaške točke ter dramatična predst. »Pogodba«, ljudska igra v treh dejanjih. Opozarjamo in vabimo že v naprej. Fantovski odsek prosvetnega društva ima redne sestanke v domu vsak četrtek zvečer od 8 do 10 ure. Vrstijo se predavanja, deklamacije, petje, razne igre itd. Udeležuje
se lepo število fantov, mnogo pa jih pogrešamo, zato kličemo in vabimo vse fanite iz Polzele in okolice. Pridite ob četrtkih zvečer v Prosvetni dom. Kdor pride enkrat, smo prepričani, da bode prihajal redno. Ena ali dve nedelji v mesecu sta odločeni našim gospodarjem in gospodinjam. Vršila se bodo namreč redno predavanja iz kmetijstva, živinoreje, gospodinjstva itd. Predavanja bodo ob nedeljah popoldne po večernicah ter se pričnejo z decembrom. Snuje se tudi poseben dekliški odsek društva ter se bodo predvidoma vršila posebna predavanja za dekleta redno vsak mesec eno nedeljo. Opozarjamo že v naprej na obširen in na vsesplošen program Katoliškega prosvetnega društva za zimsko sezono. Vabimo k udeležbi v »Prosvetni dom«.
Poljčane. Prosvetno društvo Poljčane je v nedeljo dne 15. t. m. imelo svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom. Iz poročil je bilo razvidno sledeče: Odbor je imel 3 redne seje. Opravilnik šteje 22 dopisov, 15 odposlanih in 7 došlih. Priredili sta se dve igri »Materinsko srce« in »Obrekljivci«. Giril-Metodov večer pri kresu in drugi sestanki. Vse je poteklo z dobrim uspehom. Knjižnica šteje 161 knjig: 93 leposlovnih, 19 mladinskih ter nabožne in znanstvene knjige. Denarni promet: 1850 Din. 1482 Din dohodkov in 1367 Din izdatkov. V novi odbor so bili izvoljeni: Fišinger L., Po-lanec I., Babič A., Zorko Fr., Kidrič, CokI A. in Onič A. Pregledniki računov in razsodišče staro.
Kakor javljajo iz Černovic, se je posrečilo policiji po večmesečnem preganjanju vloviti strašnega roparja Teo-doroviča. Omenjeni ima na vesti več umorov in i o'ovajstev. Vršil je svoj krvavi posel v svoječasnem bukovin-skem mestu Gernovicah. Akoravno mu je bila za petami cela vojska žan-darjev in policistov, mu je vsikdar uspelo, da je pravočasno utekel preganjalcem. Pri vsem tem pa je bil ropar tolikanj drzen, da je obiskoval pri belem dnevu najbolj imenitne hotele, tr-
govine in brivnice. Predno se je odstranil, je pustil kje na vidnem mestu svojo vizitko. Te dni pa je padel drznež v roke policijske patrulje, katero je vodil policijski komisar Popesku. TeodoroviČ je sicer potegnil takoj revolver, oddal več strelov, ki so pa privabili oddelek žandarjev, ki so mu vpadli za hrbet in mu onemogočili pobeg. Ko je TeodoroviČ videl past in zasedo, se je vdal. Brez vsacega odpora se je pustil vkleniti, je predal prostovoljno komisarju orožje z nasmehom ter opazko, češ: »Od sedaj za naprej bom imel mir jaz in policija.«
Ko so pripeljali proslulega bandita na komisarijat, je priznal vse očitane mu zločine in je še končno pripomnil: »Časopisje bo imelo dovolj gradiva.«
Celo mesto Černovice se j? oddahnilo, ko je zvedelo, da je rešeno tolovajske more, ki je pod ključem in bo končala na vislicah.

»■BOBSa
Sv, Križ nad Mariborom, Prav veseli smo bili tu na visokem Kozjaku, ko smo letos v poletju dobiii poročilo, da je proračun okrajnega zastopa potrjen in da se bo iz Jelovca naprej nadaljevala zgradba toli potrebne zidane ceste k Sv. Križu. Naše občine so se zbrale pod vodstvom župana g. Žunka iz Jelovca v Kamilici in so prosile okrajni zastop, naj začne z delom. Dobili smo odgovor, da bo okr. zastop zelo rad nadaljeval to delo, da je treba posebnega dovoljenja od kraljeve banske uprave. Potolaženi smo bili, misleč, da bo tako dovoljenje prav kmalu prišlo. Saj so na banski upravi sami uvidevni gospodje, ki vedo predobro, da je naš lepi Kozjak glede dobrih prometnih cest čisto zapuščen. Dregali smo "in dregali celo leto, in nazadnje smo zvedeli, da se delo ne sme drugače začeti, kakor Če se odobri posojilo, za katero je prosil okrajni zastop za nova dela. Povsod stojijo namreč na
Zdravnik je zamišljeno odhajal.
»Ne bi verjel, da more ta mož tako ljubiti. Mislil sem, da ljubi samo denar. A je res: večji zaklad je ta krasni otrok.«
Zvečer je spet prišel. In je videl, da je vročina večja, žeja hujša, in se loteva deklice kašelj. Resno lice se mu je zmračilo. Za ihtečo mater in od strahu polblaznega očeta je imel edino tolažbo: »Upajmo, upajmo.«
Rahela pa je bila mirna. Kakor v polsnu je ležala ves dan. Pač je včasih od bolečine in ognja, ki je v nji gorel, poltiho zaječala. A se je takoj prijazno nasmehnila, kakor bi hotela starše potolažiti, ali kakor bi se bila nečesar lepega domislila.
Ponoči ji je postalo slabše.
Tedaj se je je polastil velik nemir. Večkrat se }e v zadregi skoro plašno ozrla na očeta. V siju dragocene, s stropa viseče svetiljke se ji je dozdevalo njegovo trpeče lice še strožje, nego je bilo navadno. To jo je plašilo. A se je bala, da je njena ura blizu. In morda pozneje ne bo mogla več povedati, kar bi tako rada. Torej pogum!
»Oče, ali mi izpolniš veliko prošnjo?«
Starec se je nagnil k nji.
»Vse, moje dete, vse. Samo povej!«
»Pa se ne boš na svojo Rahelo srdil? Glej, pri-
m ce mi
den otrok hočem biti, če se ne boš jezil Bog zdravje da.«
»Kako bi se kdo na tebe srdil, ti zlato dete! Samo govori, povej!«
Še je v zadregi molčala. Drobni beli roki sta se nemirno poigravali s tenko odejo. Čez čas je zaprosila s tihim negotovim glasom:
»Oče, ali bi šel zjutraj k očetom minoritom?«
Starec se je začudil.
»Po njihova zdravila? Vešči možje so, pravijo ljudje. Toda oče Gabriel, izmed vseh v zdravilstvu najbolj izveden, se je sam okužil, ko je bolnim stre-gel, in je umrl. Saj veš.« •
Bolnica je na lahko odkimala in spet pomolčala. Oči je nemirno v strop upirala, kakor bi od zgoraj pračakovala poguma in pomoči. Še nemirnejša je bila, ko je spet zaprosila:
»Ne, oče. Po patra Bernardina bi šel.«
»Po patra Bernardina?« se je čudil žid. »Pa čemu bi naj tega klicali?«
»Ne, res, oče, saj se ne boš srdil, če ti vse povem? Glej, obljubil si mi. In vem, da svojo Rahelo ljubiš.«
»Ljubim te, solnce moje. Govori brez strahu!«
In mu je pripovedovala, počasi, s tihim glasom, včasih prekinjenim po bolečinah, ki so ji jemale mo-
ne veš, da je v policijskih registrih zabeležen kot nevaren že-par?«
»Ravno zato sem mu segel v, roko, da bi mi on ne segel v žep!«
Ukanjeni vrag.
Arabci so izorali polje. Teda je prisopihal vrag in je kričali: »Pol sveta je mojega, zato hočem imeti od vaše žetve polovico!« Arabci so zelo premeteni in so obljubili: »Spodnja polovica bodi tvoja!« Vrag pa hoče vedno visoko leteti, zato je zahteval: »Ne, gorenjo polovico hočem!«
Tedaj so Arabci nase-jali repo. Ko je prišlo do žetve, so dobili Arabci repo, vrag pa rumeno listje.
edino pravilnem stališču, da se taka velika dela ne smejo izvrševati iz doklad na davke ampak se mora za taka dela, ki koristijo tudi poznim rodovom, najeti posojilo na več let. Okrajni zastop je pod sedanjim načelnikom dr. Juvanom res tudi sklenil najeti tako dolgoročno posojilo in baje je celo Banska hranilnica v Mariboru izjavila, da bi tako posojilo dala. Kakor strela iz jasnega pa nas je zadela novica, da posojilo ni odobreno! Kaj bo sedaj? 'Ali naj zopet čakamo boljših časov! Nemila usoda! Gospod urednik, povejte nam prijateljski, kam se naj sedaj obrnemo.
Kamnica pri Mariboru. Zelo neljubo poročilo smo dobili. Od vladne strani se je uradno določilo, da se vzdrževanje novourejene ceste, ki pelje iz Maribora mimo Racerdvora, gostilne Lorenčič in skozi vas Kamnico, prevali po novem na prizadete občine. Cestarja, gramozanje ceste in sploh vsa dela na tej cesti bodo imele odslej na skrbi občine: Krče-vina, Rošpoh in Kamnica. Ali bodo te po večini kmečke občine to novo breme zmogle, je pa zelo veliko vprašanje. Okrajni zastop je svoj čas pod vodstvom g. dr. Andreja Vebleta uslišal prošnjo «občine Kamnica in je žrtvoval lepe svote za preureditev te važne izletniške ceste v okrajRo cesto. Saj služi ta cesta po večini prebivalstvu mesta Maribor, ki največ prispeva k stroškom okrajnih cest. Da bi občine mogle prevzeti vzdrževanje te važne prometne žile, bo šlo težko. Ako bo pa to veliko breme res padlo na hrbet kmečkih okoliških občin, potem pa ne bo druge pomoči, nego da se na črti Maribor—Vrbanova ulica—Racer-dvor do gostilne Pavešič v Kamnici prepove vožnja z osebnimi in tovornimi avtomobili. Na ta način se bo cesta vsaj nekaj časa vzdržala. Merodajne kroge pa Kamničani prosimo ¿a intervencijo, da se ta cesta vendarle sprejme med okrajne. — Razrešen je županskih poslov dosedanji župan v Kamnici g. Šket. Za novega župana je bil te dni imenovan g. Žoher Ignac, trgovec in bivši detektiv v Mariboru.
Hoče. Zdradba tovorne postaje v Iločah je ilovoljena. Za ¡to zgradbo bodo prispevali interesenti in občine, ki pridejo v poštev. Občine so pooblastile Jakoba Florjančiča, župana pri iS v. Miklavžu, Antona Vernika, župana v Sp.
Iločah, da vodita izvršitev tega gradbenega načrta. Stavbeniki, ki želijo prevzeti to delo, naj pošljejo svoje ponudbe do 28. novembra tega leta enemu izmed zgoraj omenjenih dveh g. županov. Načnt za zgradbo je na ogled pri g. Florjančiču pri Sv. Miklavžu.
Št. Peter pri Mariboru. Prihodnji mesec , se prične že četrti gospodinjski tečaj, ki ga bodo vodile tukajšnje šolske sestre. Tečaj je namenjen sploh za vsa dekleta bodisi iz kmečkih, viničarskih ali delavskih družin. Oglasi, ti se je čimprej pri šolskih sestrah. — Prestavljen je komandir tukajšnje orožniške postaje g. Vajda v Ruše. — Prosvetno društvo »Skala« priredi v nedeljo dne 6. decembra v gostilni Sande Miklavžev večer z zanimivim sporedom. — Fantje člani fantovskega krožka imajo na praznk dne 8. decembra popoldne po večernicah običajen mesečen sestanek z zanimivim predavanjem. Nastopijo tudi tam bu raši. — Mohorjeve knjige so došle ter se dobijo v župnijski pisarni. Število Mohorja-nov je tudi v naši župniji precej narastlo, pa vseeno še marsikoga pogrešamo. — Gospodarska kriza se tudi pri nas zelo čuti. Kupčije ni, cene kmečkih pridelkov so tako nizke, da se niti ne krijejo obdelovalni stroški, davki in druge dajatve pa vedno iste. Ce bo tako šlo naprej, bo kmet skoraj popolen siromak.
Sv. Bolfrnk v Slov. goricah. Vedno bolj se vrstijo nove gomile na našem mirodvoru — vsem kličejo in naznanjajo, kakor naš pesnik Prešern: »Odprta noč in dan so groba vrata, al dneva ne pove nobena pratka!« Zdi se, da molčijo grobovi, nemo in tiho zrejo križi in spomeniki na obiskovalca. Toda iz tišine grobov done resnobne besede: »Mi smo bili (rajni namreč) to, kar ste zdaj vi, a vi boste tudi enkrat to, kar smo sedaj mi!« Pretekli teden je zagrnil nov grob zemeljske preostanke še mlade gospodinje in matere La-hove Treze iz Biša. Imela je vse dobre lastnosti kot vzorna krščanska žena in mati. Zapušča 4 otroeičke težko prizadetemu možu. Po mučnem trpljenju v zadnji težki bolezni ¡o je Vsemogočni poklical v kraj, kjer bodo zbrisane vse solze z naših oči. — Opozarjamo naše bralce in vse naše župljane na krščansko »Karitas«, posmrtninsko zavarovanje, ki daje svojcem umrlega za pogreb in vse z njim
združene stroške primerno podporo. Skoraj vsak dninar bo zmogel tiste mesečne prispev-: lce. Kako prav pride takrat gotova svota denarja, ko se vseli bolezen in smrt v hišo! Glede navodil se obrnite na domačega zastopnika,
Spuhlja. Lansko leto ze preminul v Spuhlji pri Ptuju Ivan Šemerl, ki je dajal nasvete za vsakovrstna lečenja. Ljudstvo naj nikar ne misli, da bi po Šemerlovi smrti v Spuhlji, št. 123, ne dobilo vzdravstvenih nasvetov. Je ostalo prav vse pri starem.
Velika Nedelja. Pri trgovcu Fr. Mediku so v noči od četrtka na petek, dne 20. novembra vlomili tatovi in mu povzročili škode 30.000 Din na manufaktuvnem blagu. Kakor pričajo znaki, so morale zločincem biti hišne razmere jako dobro znane. Izginili pa so "kakor Kafra, ker so imeli, kakor vse kaže, avto seboj. Ne kupujte blaga od ljudi, ki jih ne poznate!
Vuejavas. V 51. letu svoje starosti je preminula dne 13. ¡t. m. blaga žena, posestnica in gostilničarka Marija Čagran. Rajnica je bila vzgledna in skrbna žena ter vzorna mati re-jenca. Kako je bila rajnica priljubljena, je pričala mnogoštevilna udeležba na njenem pogrebu. Vsem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku, posebno pa čč. duhovščini in gasilnemu društvu, gre iskrena zahvala. Njeni duši želimo mir, njenim domačim pa izražamo naše sožalje!
Hajdina. Prostovoljno gasilno društvo si jo nabavilo novo motorno brizgalno, katere slovesni sprejem je bil dne 22. t. m. popoldne v Gasilskem domu. Daj Bog, da bi se malokedaj rabila! — Dne 13. novembra smo spremili iz ptujske bolnice na domače pokopališče tovariša gasilca Matevža Marušek iz Hajdine, starega šele 37 let. Bil je povsod znan in priljubljen, kar je dokazala jako številna udeležba/ pri pogrebu. Mirno počvaj! — Mesto venca je daroval g. Konrad Vajda iz Ptuja 50 Din,' kar se bo porabilo za dušni blagor rajnega.
Koritno pri Oplotnici. Dne 11. novembra so se ob nenavadni uri oglasili zvonovi cerkve^ sv. Miklavža ter naznanili, da je preminul) Franc Lipuš v 58. l&tu svoje starosti. Bil je cerkveni ključar pri sv. Miklavžu ter se srčno radoval vsake obnovitve pri cerkvi in vsa-
Čez leto je torej vrag rekel ob setvi, da hoče spodnjo polovico. Arabci so nasejali pšenico in rž. Ob žetvi so dobili Arabci zrno, vrffg pa si ije moral vzeti samo ¡prazno slamo. Kuril je z njo peklenske peči.
Dokaz.
Dva prijatelja se po-razgovarjajta o književnosti. Prvi, ki je že napisal nekaj dolgoveznih storij, pravi samozavestno:
»Beži no, kaj pa razumeš ti o literaturi! Saj nisi napisal še nobene vrstice.« | »Neumnost«, de drugi, »saj tudi še nobenega jajca nisem znesel, pa se vendar spoznam na omlete bolje nego lcokoš.«
■ ccrti pod cerkvijo sv. Ožbal-b majhni kmetski deklici, i, vrgla jo med potjo na i padcu, ubožica. Menih ji ;e govoril z njo dobro in lju-mogla s svojim otokom bolj
či, da je morala umolkniti, včasih zadušenim po pol-tihem joku.
»Bilo je pred tremi tedni. Poslal si me v Kani-žo, k vinotržcu Cesarju. Večjo vsoto denarja sem mu nesla, ker sam nisi utegnil. Ne res, oče, saj še pomniš? — Glej, spominjaš se! — Ko sem se vračala, sem videla, kai-o -ta mlad meni Črna smrt jo zemljo. Še ran je brisal kri z 1 beče, da mati ne bi ljubeče.«
»In potem?« je silil Aron; ves vznemirjen, kaj mu bo razodela, se je povsem sklonil k hčerki in je željno iskal v njenih očeh, kako tajno skrivajo.
»Bil je pater Bernardin.«
»In potem? Dalje, dete, dalje!-<
Brisal si je potno čelo. Čudne slutnje so mu padale v dušo in jo bolno vznemirjale.
»Ni me slišal, ko sem se bližala. Ves pogreznjen je bil v delo usmiljenja in v pogovor z deklico. Postala sem, opazovala, poslušala ... In od tedaj sem — neprestano mislila na ta dogodek in na meniha.«
»Gorje mi, kaj govoriš!«
»Ne srdi se, oče. Glej, obljubil si mi. Zato ti vse povem. Laže mi bo pri srcu ... Od tedai sem hodila
skrivaj, v gost pajčolan zagrnjena, da me ljudje ne bi tako spoznali, v minoritsko cerkev. Videla sem patra darovati njihovo daritev, pri oltarju Mirijame, ki jo oni Mater božjo imenujejo.«
»Ne govori, dete, o tem!«
Kakor bi ga ne bila slišala, je nadaljevala ži-vahneje, v nekaki zamaknjenosti:
»Tako dobra, tako usmiljena se mi je zdela. Pa sem tudi jaz pokleknila pred njen oltar in jo pro* sila, naj nas vse varuje.«
»Saj to je malikovalstvo.«
»Ne vem, oče. A dobrotna se mi je zdela. Veliko upanje se mi je zmerom v srcu budilo, kadar sem klečala pred njo. In tako mirna mi je bila duša, tako vsa pokojna ... In bi te zdaj prosila, oče, če bi patra Bernardina poklical.«
»Da ti pravo vero, vero naših očetov, iz srca izruje? Nikoli! Nikoli!«
A se tudi po tem izbruhu njegove boli ni dala preplašiti. V isti ekstatični toploti je pripovedovala:
»Izvedela sem pozneje v mestu, da tista deklica ni umrla. Glej, njegova blagoslovljena navzočnost jo je rešila. Morda je on Mater božjo zanjo prosil. Zdi se mi, da mu Mati božja nobene prošnje odreči ne more. Ko bi prosil tudi zame! O Mirijam, Mati božja, ti bi ga uslišala, pa bi mi pomagala, ti Dobrotna...«
'Dalje prihodnjič.^
ke njene olepšave. Naj blagi mož v miru počiva in plačilo v večncsti uživa!
Ponikva ob južni žeL »Tako slaven kraj, pa noč novic«, si utegne kdo misliti. O, novic je dovolj, le v Mariboru nimajo takega slušala, da bi jih slišali. Pomislite! Štiri radije smo imeli, pa so vsi štirje mrknili in sedaj nimamo nobenega. Vkljub temu bodo še pred adventom stopili kar trije pari pred oltar, ker pač človeku ni dobro samemu biti. — Splošno zdravstveno stanje je dosedaj po-voljno. Kako bo na zimo, pa ne vemo. Tudi novih Zemljanov imamo že nekaj, vendar v primeri s prejšnjimi leti premalo. Ali je temu vzrok gospodarska kriza, ki tudi pri nas straši, ne vemo. — Zelo občutne posledice je pustila letošnja toča, seveda pri gospodarstvu, ne pri rojstvih kajpada. — Važna novica pa je, da bomo imeli prvo nedeljo v decembru, to je dne 6., sadjarsko razstavo v malem in sicer v posojilniški stavbi. Podjetni in za vse dobro navdušeni Žličarjev Slavko je namreč zbral na svojem domu vse vrste jabolk, ki uspevajo pri nas. Pogled na s sadjem obloženo mizo nas je tako navdušil, da smo svetovali Slavku: »Daj, priredi tako razstavo v posojilnici! Naj še drugi vidijo, kaj premoremo na Ponikvi!« In tako bo razstava sadja v nedeljo dne 6. decembra v posojilnici. — Knjižnica Prosvetnega društva se preseli v posojilnico. — Mohorjeve knjige so došle. Naročniki hodijo prav pridno po nje.
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Tuk. kmetje so darovali za uboge dijake mariborskega se menišča 900 kg jabolk in za uboge trboveljske otroke pet velikih zabojev jabolk. Kmetje, kjer je letos sadje bogato rodilo, spomnite se za Miklavževo ubogih dijakov in pa revne trboveljske rudarske dece.
Buče. Starega župana Franca Vah iz Bučke gorce ni več med nami. Dne 12. novembra ga smo spremili na zadnji poti. Dosegel je visoko starost 83 let. Bil je zvest naročnik našega »Gospodarja«, dober gospodar, veliko let župan in nad 40 let občinski odbornik, član načelstva kmečke bučke hranilnice od njene ustanovitve naprej. Bog daj njegovi duši večni pokoj, domačim pa iskreno sožalje!
Sv. Rupert nad Laškim. Dne 6. tega meseca je bil po banskem odloku razrešen dosedanji župan Martin Tratnik uradnih poslov in namesto njega Imenovan Pušnik Jakob, po domače Špilan iz Vel. Grahovš županom občine Sveti Rupert. — Mokra, neprijazna jesen nahi oznanja in polagoma upeljuje mrzlo zimo. Bila je sicer, hvala Bogu, dobra letina, a je stiska med ljudstvom tolika, da se ne da popisati: davkarija tirja predpisane davke, ki so v razmerju lanskega leta povsod povišani, obleko in zlasti obutev moramo imeti za zimo, a denarja ni dobiti od nikoder. Dočim so industrijski izdelki ostali na svoji visoki ceni, pa cene Živine in poljskih pridelkov ne da samo padajo, ampak jih sploh ni več mogoče spraviti v denar. Nek posestnik je lani kupil par volov za 6000 Din, jih redil celo leto brez vsakega haska (ker so bili še mladi), a na sejmu so mu v Laškem na Martinovo ponujali 2000 Din. Razmere za kmetskega človeka in delavca naravnost obupne.
Sromlje pri Beržicah. Na praznik našega farnega patrona sv. Martina dne 11. t. m. sta bila v Marijini cerkvi v Rajhenburgu poročena: Kostanjšek Jože, mizar, z Omerzo Marijo. Oba sta bila člana tuk. Marijine družbe. Posebno ženin je znan kot odbornik kat. izob-raž. društva. Kot tak je nastopal mnogokrat kot govornik in na odru kot igralec. Tudi na cerkvenem koru j? prepeval Bogu v čast. Že-
limo mu, naj tudi v zakonskem stanu hodi s svojo izvoljeno družico po potu vzglednega krščanskega življenja!
Uradu® ngotovllcnl izidi
Srez Maribor levi breg:
Čermljenšak	308	59
Gočova	171	39
Jarenina	687	171
Kamnica	703	243
Krčevina	434	322
Košaki	589	352
Maribor	9375	6767
Nova cerkev	667	362
Selnica ob Dravi	815	339
Selnica ob Muri	421	168
Spodnja Sv. Kungota	285	204
Svečina	262	190
Sv. Ana	739	216
Sv. Anton	816	121
Sv. Barbara	584	328
Sv. Benedikt	507	98
Sv. Duh	152	38
Sv. Jakob	702	87
Sv. Jurij ob Pesnici	339	215
Sv. Jurij v Slov. gor.	731	74
Sv. Križ	249	81
Sv. Lenart v Slov. gor.	502	317
Sv. Martin	482	354
Sv. Marjeta ob Pesnici	484	271
Sv. Peter pri Mariboru	383	105
Sv. Rupert v Slov. gor.	250	138
Sv. Trojica v Slov. gor.	386	126
Zgornja Sv. Kungota	332	271
Št. Ilj v Slov. gor.	485	330
Skupaj 22.789		12296
Srez Maribor desni breg		■ ■
Činžat	321	157
Črešnjevec	331	177
Dogoše	532	181
Fram	593	157
Laporje	380	109
Lehen	242	142
Limbuš	607	362
Makole	234	27
Pečke	302	
Pobrežje	1005	60tf
Podova	276	12U
Poljčane	502	2315
Rače	320	193
Radvanje	548	36fj
Ruše	916	749
Slivnica	571	31«
Slov. Bistrica	825	414
Spodnja Ložnica	256	55
Spodnja Polskava	433	348
Sv. Marjeta na Drav. p.	304	201
Sv. Martin na Pohorju	430	125
Sv. Lovrenc na Pohorju	570	259
ospodtntsfti
V	našem listu smo že obširno pisali o gospodarskem in gospodinjskem koledarju. Marsikdo si ga je zaželel, pa žal nima denarja. Danes objavljamo, da lahko vsakdo dobi ospodarski ali gospodinjski koledar.
Stopite v vrsto naših agitatorjev za Slovenskega Gospodarja. Vsakdo, ki nam pošlje tri naročnike, ki bodo plačali celoletno naročnino, dobi ta koledar brezplačno.
V	naših krajih je veliko ljudi, ki bi lahko imeli Slovenskega Gospodarja naročenega, pa jim nihče ne reče, sami pa se tudi ne spomnijo. Koliko je gostiln, koliko je trgovcev, koliko obrtnikov, ki se ne bodo branili, ako jim boste prigovarjali, že zaradi vas ne.
Koliko je kmetov posestnikov, ki bi teh 32 Din vkljub velikemu pomanjkanju denarja vendarle še lahko izdali za svoj stanovski časopis, ki ne samo, da za ta mal denar nudi tekom leta veliko, pač. pa tudi zavaruje celoletnim naročnikom njihovo domačo stanovanjsko hišo za Din 1000.—.
Prilike je torej dovolj, da najdete še novih naročnikov, treba je samo vaše vztrajne volje! Ponudena nagrada vam bo tudi napravila lepo veselje!
Torej na delo! Mi bi radi vsakemu naročniku poslali gospodarski ali gospodinjski koledar zastonj. Treba je samo to, da nam vsak naročnik pridobi tri nove celoletne naročnike! Kdor bo delaven, bo uspel!
.- Izreži in odpošlji! ---.
Upravi
„Slovenskega Gospodarja
a
v Mariboru.
Pošiljajte Slovenskega Gospodarja sledečim novim celolctn. naročnikom:
Ime:	stan	kraj	pošta
			
			
			
			
Meni kot Vašemu agitatorju pa pošljite ............................................................................................................
(tu napiši ali gospodarskega ali gospodinjskega) koledar, takoj, ko bo naročnina plačana.
Moj natančen naslov je:
Ime
krai in pošta
Studenci	.. 1090	883
Studenice	349	126
Tezno	443	350
Tinje	327	127
^gornja Polskava	330	128
Skupaj	13.360	7520
Srez Celje:
Volišče:	' Upravičenci: Glasovalo:
Celje mesto I	615	491
Celje mesto II	700	547
Celje mesto III	648	510
Celje mesto skupno	1963	1548
Braslovče	769	360
Celje okolica Gaber je	982	499
Celje okolica Breg	555	363
Celje okolica Lava	766	226
Celje okolica skupno	2303	1088
Dobrna	475	205
Dramlje	367	151
Frankolovo	305	78
Gomilsko	237	98
Griže-Zabukovca	555	147
Kalobje	328	44
Marija Reka	111	9
Nova cerkev	508	130
Petrovče	653	293
Polzela	494	168
Sv. Jurij ob južni žel. ok. 954		332
Sv. Jurij ob juž. ž. trg	188	115
Sv. Jurij ob Taboru	460	172
Sv. Lovrenc n. Prožinom 297		79
Sv. Pavel pri Preboldu	553	288
Sv. Peter v Sav. dolini	364	196
Št. Rupert nad Laškim	533	28
Škofja vas	1042	441
Šnfartno v Rož. dolini	299	49
Teharje	703	384
Velika Pirešica	654	251
Vojnik	359	218
Vransko	651	200
Žalec	530	360
Skupaj	20921	7432

Boitševihi imuio letos smolo.
V tekočem letu so boljševiško agitacijo zadele velike nezgode.
Dne 15. junija so v Šangaju na Kitajskem zaprli zakonsko dvojico Nullen-sov. Mož je bil vodja tihomorskega tajništva za širjenje komunizma na Kitajskem in po bližnjh deželah. Pri aretaciji se je pokazalo, da je dvojica imela petero stanovanj. Preiskava je dala Kitajskim oblastem v roke obširno dopisovanje, knjižice, letake, pozive k uporu v raznih jezikih: kitajskem, japon-
Upravi
Slovenskega
skem, ruskem, angleškem, francoskem, nemškem itd. Iz ponarejenih potnih listov, katere ? > zasegli, je razvidno, da se je dvojica v potrebnih slučajih posluževala različnih družinskih imen kot Vanderkriisen, Mott, Ruck, Bure, Brigs, Allison, Hersens, Boulander, Schiilen, Bergeman. Neznano pa je, kaki narodnosti dvojica pripada. Našli so tudi dokumente, ki so dokazali, da so Nullensi bili agenti kominterne (komunistične internacijonale) v Moskvi. Hudo so agi-tirali med kitajskim proletarijatom ter so imeli zvezo s kitajsko rdečo armado. Kot stroške za svoje delo so Nullensi letno razpolagali s proračunom okrog 133.000 dolarjev. Da bi ne vzbujali sama, so imeli denar naložen v sedmih različnih šanghajskih bankah.
Dne 31. julija je argentinska policija v glavnem mestu Buenos Ajres zaprla vse osobje ondotnega ruskega trgovskega zastopstva »Amtorga«, ker so širili komunistične knjige, letake in tiskovine; zasegla je celo pisarno.
V četrtek 5. novembra je policija v devetem okraju na Dunaju zasledila komunistično pisarno, kjer so našli tiskovine za potne liste vseh evropskih držav. Poleg potnih listov so našli štamoiljke in fotoe-vafije originalnih oodpisov onih uradnikov, ki v dotičnih državah izdajalo potne liste. Iz zaple-nienesra materijala je razvidno, da ie to bila boliševiška centrala za celo Evropo, katero so oblasti raznih držav že več let iskale. Poleg drugih važnih listin so našli tudi spisek zaupnih oseb.
Znano je tudi, da so v zadnjem času imeli Francozi neka pogajanja s sov-jeti, toda do kakih gotovih sklepov do danes ni prišlo. Poleg drugih reči je komunistična propaganda v angleški mornarici naredila na Francoze tako nepovoljen utis, da so v Tolunu, v francoskem vojnem pristanišču aretirali vse boljševiške agitatorje.
Torej smolo imajo letc^ boljševiki, ker so jim tuje države razdrle glavni agitatorski gnezdi v Aziji in v Evropi. Pa tudi v drugih državah so imeli ne-prilike, na primer v Rumuniji in na Grškem; posebno neprijetna sapa pa
' Znamka	!
!	i za
i	I
j 75 par.	I
Gospodarja"
Maribor
Koroška cesta štev. 5
piha iz Anglije. Tudi tu vidimo, kolika boljševiki potrošijo za svojo agitacijo. Samo v Šangaju na mesec 133.000 dolarjev, to je približno 7 in pol milijona dolarjev. Težko, da si bodo v sedanjih slabih časih v kratkem ustanovili nova agitatorski središča.
Boljševiki pa imajo smolo tudi doma. Sicer govore mogotci v Moskvi, kakor da bi bilo v Rusiji vse v redu, toda to je le pesek inozemstvu v oči. V Rusiji ni nič manjša gospodarska kriza kot v ostali Evropi, revščina je pa taka kot nikjer drugod. Sovjetom manjka denarja; naročenih strojev v inozemstvu ne morejo plačati. Zato je tudi še »pjati-letka« (petletni gospodarski načrt) v nevarnosti. Izvoz pada, dumping (prodajanje pod ceno) se je unesel in se bo še bolj. Razven tega so boljševiki dolžni Nemcem 1 in pol milijarde mark. Ker Nemcem slabo prede, jim morajo dolg vračati. Po poročilih ruskih listov so 30. oktobra poslali iz Moskve v Berlin v 120 zabojih 7500 kg zlata v vrednosti 24 milijonov mai: In predno bo dolg plačan, bo treba poslati še dosti milijonov. Ob takih razmerah bodo boljševiki agitacijo v inozemskih državah
najbrž precej oblažili.	A. K.
*
CtiHesa dclclc logo.
Dežela Togo je bivša nemška kolonija, ki leži v severnem tropičnem pasu, na zapadu pa meji na angleško zlato obalno kolonijo, na severu in vzhodu pa na francosko ozemlje. Že potovanje v ta odležni kot zemlje prinaša izrednih zanimivosti. Tako je zlasti za novinca izredno zanimiv krst na ekvatorju. Togo je dežela vročine in solnca. Tam se deli leto le v suhe in deževne dobe. V sušah dosega temperatura 40 do 45 stopinj C v senci, v deževnem času je pa temperatura nekoliko nižja. Da pri tej peklenski vročini domačini snega in ledu ne poznajo, je jasno. V suši se reke in potoki posušijo. Pri večjih rekah ostanejo le še tolmuni s stal no vodo. Gozdov dežela Togo razen ob bregovih rek ne pozna. Tu so seve gozdovi pravi pragozdi, tako gosti, da jih ni mogoče podreti. Zovemo jih galerijske gozdove. Ob suši se v notranjščini s travo in grmičjem porastla stepa posuši, tako da je vsa pokrajina izžgana.
Nemci so zgradili v Togu železnico, ki vodi v notranjost. Po tej železnici sem se peljal do Atakpame, kjer se je začelo moje torišče. Nemci so zgradili celo ceste, ki so seveda ostale vse brez ramp ob železniških prehodih, kajti —■ vlak je vozil le dvakrat na teden. Tu so postavili nekaj uradnih ' i poslovnih poslopij, dočim so domačini še naprej stanovali v svojih nizkih kočah z eno samo luknjo, ki je služila za vhod. Kulturno stoje domačini še zelo nizko. V splošnem ne obij" ujejo šol in govore le narečje plemena. Izmed plemen, ki bivajo v tem ozemlju, je še najbolj razvito in zdravo pleme Ewe. Oblačijo se bolj malo, večinoma s cenenimi evprop skimi pretiskanimi tkaninami. Zanimivo je njih rodbinsko življenje. Starši prodajao hčerke, ko so 12 do 13 let sta-
TISKOVINA.
To so one budilke, STU6
kupi pri tovarniški hiši ur Suttner. Že od 49.— Din naprej pošilja tvrdka Suttner dobre budilke, posebno priljubljene pa so sledeče vrste:
St. 505. Ura budilka, dober ankerstroj, škatlja poniklana, višina 16 cm.
Št. 504. Ista, kazalo in kazalca svetla i radijem Din 76'—.
Št 519. Ura budilka prvovrstne kval. ankerstroj, kazalo in kazalci razsvetljeni z radijem, dobre pri-poročbe vredna, škatlja poniklana višina 21 cm. — Din 116-—.
St. 506. Ura budilka, prvovrstne kval., ankerstroj, kazalo in kazalca razsvetljeni z radijem. dobro priporočbe vredna, škatlja poniklana, višina 20 cm.
St. 516. Ura budilka prvovrstno kval., ankerstroj, dobre priporočbe vredna, šnatlja poniklana, višina 22 cm, Din 121 —
Noben riziko!
Izmenjava.dovoljena ali denar nazaj. Pošilja se po povzetju
ali pa se pošlje denar v naprej. Največja izbira budilk, namiznih in stenskih ur, nihalnic, pravih švicarskih žepn h ur že od Din 44'- , ure zapestnice že od Din 98"—. Zlato in srebrno blago vsake vrste v velikem ilustrovanem ceniku, ki ga dobite brezplačao. Zahtevajte ga od tvrdke
H. Suttner \vr5a Ljubljana št. 992,
Cena novost! Budilka za Din 45*—, žepna ura že za Din 35*—, obe sta dobri 1	1829
Pojasnilo.
Nekoč so govorili v veseli družbi, zakaj trkajo ljudje s kozarci vina, ne pa z vodo. Nekdo je rekel: »To je lahko pojasniti. Pravijo, da je v vinu resnica, ob resnico pa vsak rad trči.«
Seveda!
Ona: »Če bi me ne bil nikdar poznal, bi me imel prav tako rad?«
On: »eš bolj!«
Časi se menjajo.
Pred poroko je govoril on in ona je poslušala. Kmalu po poroki je govorila ona in je on poslušal. Pet let pozneje pa sta govorila oba in sosedje so poslušali.
Tudi nevarno. Zdravnik: »Oprezno pripravite moža na najhujše.« — Žena: »Oh, gospod zdravnik, mar bo umrl?« — Zdravnik: Ne, pač pa mu moram prepovedati piti žganje.«
dobi oni, ki nosi lepe, lahke, trpežne in moderne čevlje Trgov, doma Stermecki, Celje št. 24.
Zahtevajte pravkar izšli ilustrirani cenik, v katerem najdete veliko izbiro damskih čevljev po zelo nizkih cenah! Ševret 102 Din, teletina 145 Din, boks 159 Din, lak 158 Din, moderni 118, 128 in 158 Din ter še razni drugi čevlji v dobri kvaliteti po izredno nizkih cenah. Cenik zastonj!
Širile „Slov. Gospodarja!
re. Mož, ki jo kupi, azpolaga z njo kot s sužnjo. Če ga ne uboga, jo lahko spodi ali pa proda naprej drugemu. Cena take deklice znaša približno največ krog 1000 Din. Plačujejo jih pa z živili ali pa domačimi živalmi, denarja itak nimajo. Umivajo se le redkokedaj, kopljejo se le ženske. Lase si navadno zvežejo v šopke, ki jim štrle z glave. Moški seveda kot gospodarji vedno lenarijo. Delo pa opravljajo žene. — Drugo pleme, ki prebiva bolj na zapadu, so Akposi. To pleme je slabše razvito. So majhne postave in večinoma bolehni. Vsa njih obleka je košček umazanega blaga, ki si ga privežejo okoli ledij. So naravnost pritlikavi in močno degenerirani. Tudi bolj majhni, a bolj trdni so zamorci iz plemena čaučou. Žive bolj v hribovitih krajih, so še roparji in jemljejo pri sosednih plemenih s silo hrano, domače živali pa tudi dekleta. Pri teh je življenje še bolj skromi o. To dokazuje cena žene, ki jih plačujejo od 100 do 300 Din. Ljudožrci Ašanti pa so bivali že v za-padni angleški koloniji, vendar niso napadali belcev, ker so Angleži celo vsakega osumljenca ali pomagača obesili.
Preživljajo se vsa plemena s sadovi, ki jih rodi zemlja kar sama od sebe. Nekaj jim donaša lov. Jedo celo kače, ki jih love z roko. Meso zelene drevesne kače, ki je zelo strupena, je precej okus no in spominja na polenovke. Kači od-režejo glavo, jo nataknejo na dolgo palico in spečejo na ognju. Nato olupijo kožo, kačo osolijo in popoprajo ter pojedo pečenko. Termite, mravljam zelo podobne živali, pa stiskajo in pridobivajo iz njih olje, ki ga uporabljajo za o-make. Sploh jedo za evropske pojme nemogoče stvari. Celo sveče si privoščijo, če jih dobe seveda. Pri delu so zelo nerodni in ne poznajo orodja.
Posebno zanimivo je pleme Hausov, ki ne bivajo stalno v teh pokrajinah, ampak v bližini osrednjega jezera Čad, kjer se bavijo z tkanjem in izdelovanjem najrazličnejših usnjatih izdelkov, ki jih potem pestro okrasijo in prodajajo v vsej zapadni Afriki. V tujini so to, kar so pri nas Židje, trgovci in me-šetarji. Naselijo se le, če kupčija gre. So zelo prebrisani in kaj radi tudi goljufajo.
Konec prih.
Koledar Kmetske zveze
za prestopno leto 1932 je izšel. Vsebina:
Koledar od 1. X. 1931 do 31. XII. 1932.
—	Uradni podatki. — Vse razne pristojbine. — Mere. — Orali in hektari.
—	Ivmetska zveza v Mariboru. — Ju-goslova ska kmetska zveza v Ljubljani. — Vnovčevanje kmetijskih pridelkov. — Odplačevanje dolgov, tabela in pojasnilo. — Važnost apna za rastline.
—	Kako se mešajo umetna gnojila. — Glavne naloge kmeta sadjarja. — Naša kmetska mladina v sadovnjaku. — Navodila iz kletarstva. — Napake in bolezni vin. — Jamstvo pri kupčiji z živino. — Koledar brejosti in razne živinorejske tabele. — Tabele za računanje kubične mere pri raznem lesu. — Inventar in kmetijsko knjigovodstvo z
Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstav za ženske so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	11
vsemi potrebnimi tabelami. — Razni dobavitelji kmetijskih potrebščin. —• 60 strani praznega papirja za zapiske.
Izdelava koledarja.
Koledar je vezan v celoplatno, torej močno dovolj, da bo zdržal za celo leto. Ima predal za denar in svinčnik. Na ovoju ima tudi začrtano mero v decimetru in coli. Tako je koledar letos po vsebini in obliki precej izpopolnjen. Zato se bo še bolj priljubil kakor lansko leto, ko smo ga morali dvakrat tiskati in ga je še zmanjkalo. Letos ga zaradi pomanjkanja denarja ne bomo drugič tiskali, zato je treba koledar takoj naročiti, kdor ga hoče imeti.
Cena kolsdarju znižana.
Lani je stal koledar 11 Din s poštnino in brez svinčnika. Letos stane s poštnino vred 10 Din in ima tudi svinčnik.
Kje dobite koledar?
Koledar dobijo, v kolikor ga še ^iso, vse krajevne Kmetske zveze. Kdor pa hoče, ga lahk^ naroči tudi naravnost v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Treba je poslati 10 Din ali v znamkah, nakar ga takoj doLite po pošti.
Tvoj celoletni spremljevalec
je ivoj žepni koledar. Zato mora biti tudi tvoj svetovalec in to je — koledar Kmetske zveze. Zato, kmetje, vsak ga imej v žepu!
Plemenski merjaščki oplemenjene nemške pasme iz vzrejevališča, ki že obstoji čez 20 let pod nadzorstvom kmetijskih referentov, so na razpolago, letni 7 Din, mlajši 8 Din 1 kg loko pri Šegula, veleposestnik, Hla-ponci, p. Juršinci.	1063
Pekarna v Št. Ilju v Slov. gor. se da v najem ali se proda. Naslov v upravi lista. 1638
¥ čarobni leiolii.
i.
Marko in Marica sta živela pri svoji babici v lepi hišici sredi polja. Okoli hiše je bil velik vrt, za njim pa ogromen in mračen gozd, v katerem so — kakor so ljudje pravili — živeli velikani.
Marko je bil precej razbrzdan deček. Nekega jutra je neumit prisedel k zajtrku. Babica ga je radi tega pokarala ter mu zapovedala, naj se prej umije. To ga je pa tako razjezilo, da je ho'tel kar oditi od hiše.
»Kam hočeš?« ga je vprašala Marica.
»Odhajam. Nočem več biti pri babici, rajši pojdem v oni strašni gozd.«
»Ne hodi tja!« je klicala za njim prestrašena Marica, »Gotovo se ti bo pripetila kaka nesreča.«
Ali Marko je ni hotel poslušati. Spustil se je celo v tek. Uboga Marica je tekla jadikujoč za njim. Tako sta prispela oba do gozda.
»Ne hodi noter! Ne hodi!« je prosila deklica, držeč brata za rokav.
Ali trdoglavni deček se na to ni oziral, ampak je začel čimdalje globeje prodirati v gozd. Tudi Marica je šla za njim, ker ga ni hotela pustiti samega v tem nevarnem kraju. Dolgo časa sta hodila. Delala sta si pot skozi trnje, spotikala sta se na koreninah, pa Markko ni hotel postati.
»Kje sva sedaj?« je vprašala sestra, ki je bila že vsa upehana.
1 »Kakor vidiš, sva v gozdu«, jo odgovoril brat srdito ter je sedel na tla.
»Kako pa bova našla nazaj?«
»Kakor, sva prišla.«
Pa tako ni bilo. V mračnem gozdu je vladala grobna tišina. Hotela sta se vrniti. Ali pota nista našla, nikjer nista videla odprtine med drevjem, niti ni bilo čuti kakega človeškega bitja.
Strah ju je prevzel. Začela sta begati zdaj v to stran, zdaj v ono. Pa vsikdar sta se nahajala sredi gozda, ki se jima je videl čimdalje bolj tiho-ten in mračen. Trudna in prestrašena sta nazadnje sedla pod veliko drevo in sta začela bridko jokati.
II.
Pred njima se je vila ozka stezica, pokrita s mehko in gosto travo. Nista opazila, da se jima po stezici nekdo približuje, kar sta naenkrat čula glas, ki je govoril:
»Zakaj se jočeta, otroka moja?«
Drhteča od strahu sta gledala rr v o strani, da bi videla, kdo govori.
»Gotovo je nekdo tu!« se je začul isti glas.
Marica je pogledala tja, odkoder je prispel zvok. Ničesar ni videla razven čudne rastlinice pred seboj na stezici. Rastlina je imela tanko stebelce, na vrhu pa dva široka zelena lista. Ko je Marica pogledala bolje, je videla, da to ni rastlina, ampak majhno človeče, ped visoko. Imelo je dve roki, ušesi kakor zajec, na rami pa peruti kakor ptiček. Oči so mu bile črne, a svetle.
»Zakaj tako jočeta?« je vprašal pritlikavec zopet.
»Izgubila sva se v tem gozdu, pa naju je strah, da ne bi našla nikoli- več nazaj.«
»Pritlikavec se je začel smejati z zvonkim glaskom.
»Izgubila? Pa vidva sta sedaj v deželi igračk. Pojdita z menoj, pa ne bosta nikoli več mislila na
jok!«
Otroka nista vedela kaj drugega storiti, ampak prijela sta se za roke ter sledila možičku. Nekaj časa jima je bilo težko hoditi po nevarni poti, potem je bilo natenkrat gozda konec. Pa nista prišla pred babičino hišo, ampak do ogromnega vrta. Tu je bilo vse polno sadnega drevja, lepih vodometov, dehtečega cvetja in trave.
»Joj, kako lepo je tu!« sta vzkliknila otroka ter sta se ustavila, da si vse ogledata. Nato sta začela izpraševati možička, kak vrt je to — a naenkrat možička ni bilo več.
V istern trenutku sta videla pred seboj na tleh veliko žogo, ki se je sama kotalila po travi, in sicer prav do njiju. Na njej je bil napis z zlatimi črkami: »Igrajte se z mano.« Marko jo je sunil, odletela je v zrak, zopet padla na zemljo ter od nje ves čas odskakovala.
ir "i
aTjuvrx?

»Ali vidiš ti koga?« je vprašala preplašeno Marica.
Marica je veselo posmatrala žogo, kar začuje za seboj glas: »Mama! Mama!« Brž se je obrnila in videla na tleh veliko punčko, ki je roke razprostirala napram njej. Presrečna Marica je za-grabila punčko ter jo je. začela objemati in polju-bovati.
Dolgo časa sta se otroka tu zabavala. Povsem sta pozabila na to, da hodita po neznanih krajih.
»Marica, Marica!« je zaklical naenkrat Marko. »Hitro sem! Tu za tem grmom nekaj dela: tf, tf, tf! Mislim, da je to kaka lokomotiva.«
Stekla sta tja. In res, za grmičjem sta videla malo, jako malo lokomotivo in k njej pritrjenih nekoliko vagončkov. Na lokomotivi je bilo napisano: »Igrajte se z menoj!«, na vagonih pa: »Sedite notri!«
Marko je skočil na lokomotivo, Marica pa je sedla v vagon, noseč punčko v naročju. Žoga je kar sama skočila za njima.
(Dalje prihodnjič.)
Stava.
Pavliha je prišel s svojim prijateljem V gostilno »k zlatemu jelenu«. Lačna in žej-i na sta bila od dolge boje. Naročila sta jesti in piti, čeprav nista imela niti pare v žepu. Prijatelja je skr-: belo, kako bosta mogla zopet oditi, ne da bi plačala. Pavliha pa ga je tolažil, češ, da bo že vse uredil. Ko je prišel gostilničar v bližino mize, je Pavliha ponudil prijatelju, da gre stavit za dosedanje jesti in piti in še za šest steklenic vina, da —. To je povedal tiho prijatelju na uho. Ta se je začel smejati in je rekel, da stavo sprejme. Gostilničar je slišal sami), da gre za šest steklenic vina in je vprašal, če sme vino kar prinesti.
»Da«, je rekel Pavliha, »lahko prinesete vino, ali pod pogojem, da plačava takoj, ko bo stava ali dobljena ali izgubljena. Edeu od naju mora torej na vsak način plačati, pa šele, ko bo stava dovršena.«	j
Gostilničar je bil za-j dovoljen in je prineseL vino. Pavliha in pri-j jatelj sta pila in sta, povabila še ostale go-j ste, ki so čuli o stavi in bi bili radi vedeli, kakšen bo konec. Ko se je vino že bližalo koncu, je vprašal gostilničar, za kaj sta šla striviit.
Pavliha je rekel: »Poglejte tamle on; cerkveni stolp. Jaz sem stavil, da se bode enkrat, ko bode že star, podrl proti levi, moj prijatelj pa pravi, da ne, ampak proti desni. Ko bo stolp padel, bo moral eden izmed naju stavo plačati.«
Gostje so kar popokali od smeha, gostilničar pa ni vedel kaj reči. Pavliha in prijatelj sta tisti dan pila in jedla zastonj.
Zareklo se mu je. —
Učitelj: »Ivo, kje si bil včeraj po šoli?« Učenec: »Gospod učitelj, to je grdo obrekovanje mojih sošolcev, saj jaz nisem metal kamenja v svetiljko.«
V vili na deželi oddam lepo in ceno stanovanje. Električna napeljava. Primerno za vpokojen-ca. Naslov v upravi lista. 1639
Par težkih konjev, 7 in 9 let, z ali brez vprege poceni prodam: Klemene Miha, Hudinja pri Vitanju. Konje postavim na željo na ogled v Vitanje.	1646
Učenca v trgovino z mešanim bla gom sprejmem, ponudbe pod: »Pošten in priden« na upravo Ista.	1643
Mlin vzamem v naiem ali grem za mlinarja. J. Miklavčič, Ruše pri Mariboru.	1639
Stanovanje se odda s 1. decembrom. Naslov v upravi. 1640
Blasnikova
Zel prestopno leto 1332,
ki ima 366 dni.
„VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je že danes najbolj obrajtan.
V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, v Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — tabelo hektarov v oralih;
—	popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami;
—	oznanila predmetov, ki jih rabi
kmetovalec in žena v hiši.
Cena 5 Din.
»VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku:
Proda se radi nabave elektrike nov bencin-motor, 4 konjske sile. Naslov v upravi lista.
1624
Odvetniška pisarno Dr. HUHOVCii UEHOSL
se je preselila iz Aleksandrove c. 19
v Mariboru v
Sodno ulico 9
1. vrata desno, v pritličju palače Okrožnega urada za zavarovani« delavcev.
1650
I a rezano irsje I a Irsje (korenjake) I a požlahčsno trsje I a sadno drevje
nudi najceneje
Lepe Mrnlm
za trgovce, obrtnike, urade, kakot tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici
izvršuje
hitro, solidno in po najnižjih cenah
Tiskarno su. Cirilo
u Mariboru
Horoška i. S
Nervozni
hirajo Egaie
Ste II opazili pri sebi četudi ie tupafam katerega izmed naslednjih znakov bližajoče se živčne oslabelosti?
Hitro razburjenje, nerazpoloženje drgetanje udov, nemirnost, utripanje srca, omotični napadi, tesnobnost, ne-speCaost, nemirne sanje, neobčutljivost posameznih telesnih delov, plsšijlvost, prevelika razdražljivost spričo ugovarjanja, ropota, duha, poželenje po omamilih, tobaku, alkohola, čaju, kavi, trzanje očesnih vek ali migljanje pred očmi, naval krvi, tesnoba, muhavost, odpoved spomina ali govora, izredna nagnenja ali odvratnost. Ako se pojavi pri Vas kateri teh znakov nervoznosti, eden močan ali več hkrati, tedaj
so Vaši živci resno cs!ab>[eni in potrebujejo okrepila. Ne pustite tega vnemar še naprej, ker slede temu lahko kmalu resne motnje duševnih zmožnosti, kot nesmiselno govorjenje in nazavedna dejanja, hitra telesna propast in zgodnja smrt. Nič ni na tem, odkod Vaša živčna oslabelost, vabim Vas, pišite mi! Itadevolje Vam
ZtiStrni inO@Š!nine pr©Sf® enostaven način ©»HCIS! ki Vam bo pripravil veselo iznenadenje. Morda ste za razna sredstva izdali že mnogo denarja, dosegli pa v najboljšem slučaju le kratkotrajno zboljšanje. Zagotavljam Vas, da poznam pravi način
kako slabosti Vaših ž.vcev odpcmsči. Ta način prinese oben m tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do življenja, moč in delazmožnost, da, pisal mi je že marsikdo, da ga je povsem prerodil. To dokazuje o tu<|! mnen a zdravnikov. Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno
bniigo popolnoma zastonj.
Ce Vam ni mogoče pisati takoj, si spravite ta oglas! Nabiralno mesto pošto:
Ernsf Pasternsc!?, Berlin, §0.,
MicIiaelMrchnhtz Nr. 13. Abt. 90.
mik OZNANIiA	Viničarja, pridnega in zanesljivega, s tremi ali štirimi delavskimi močmi se takoj išče. Vpraša se pri V. Pernat, mesar, Ptuj. 1659	Krepkega iu zdravega učenca poštenih starii šev, ki bi imel do trgovine s špecerijskim blagom veselje, sprejmem takoj. Prednost
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda Din 1.20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah. 1— Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za Din 2.— za odgovor. Upravništvo.		imajo fantje, ki so dovoršili dva razreda meščanske šole ali dve gimnaziji, po možnosti da razume tudi nekaj nemški. Hinko Kreft, trgovina z mešanim blagom, Ptuj. 1641
	Krasne cepljene trte, najboljše vrste, beli bur-gundec, bela in rudeča žlahtnina, laški rizling, zeleni silvanec itd., na podlagah Rup. Goethe št. 9, Rip. Portalis itd. Cena komad 1 Din, ima na prodaj: Žel Jožef, Zg. Porčič, p. Sv. Trojica v Slov. goricah. 1656	
		Preklic. Podpisani Franc Kovačič obžalujem besede, katere sem govori proti Ivanu Bam man, Rače, ker so neresnične. — Rače, dne' 23. novembra 1931. Franc Kovačič. 1657
Prodam poceni dve plemenski telici, poldrugo leto stari, od dobrih mlekaric, radi pomanjkanja prostora. H. Sarnitz, Sv. Lenart v Slov. goricah. 1661	Ssm poštenemu mirnemu zakonskemu paru majhno podstrešno sobico. Naslov v upravi lista. 1648	
	Lončarski vajenec se sprejme pri g. Reišp F., lončarski mojster, Fram. 1626	Na drobno! Na debelo! "rOTLE (najboljše »Marija-Celjske«) iz litega železa", pocinkane in bakrene za perilo, zadnje tudi za žganje, brzoparilnike (Alfe), štedilnike in. peči, stroje za meso in slanino kakor vse o-stale potrebščine za jesen in zimo ima stalno in v veliki izberi na zalogi trgovina z železni no 1652! ANTON BJRENČIČ, PTUJ. Zaloga in samoprodaja znanih »ZEPHIR« Ptuj in okolico. BTainižie dnevna cene! Točna BOSliežbaX
Cepljeno trte in sadna drevesa, zajamčeno prvovrstno blago, le od seleetioniranih ce-pičev po 1 Din komad in naprej. Cepljene na selection, podlagah Kober 5 B, Teleki 8 B, Gothe št. 9 itd. Tudi koreničjaki od teh podlag na razpolago. Priporoča se takoj naročiti, ker bodo nekatere vrste kmalu pošle. Konkurenca pri blagu nemogoča. Sadna drevesa po dogovoru. Oglasiti se je pri: Segula, veleposestnik in načelnik zadruge, Hlaponci. p. Juršinci. '662	Krojaškega vajenca iz poštene hiše sprejme salon Avberšek, Maribor, Državna cesta 24. Hrana in stanovanje v hiši po dogovoru. 1660	
	SGdarski vajenec z dobrim šolskim spričevalom se sprejme pri Martinu Golob, sodarju v Ljutomeru. 1644	
	Proda so gozd z zemljo, lepi, mešani, 900 klf. Več pove Ivan Ribič, posestnik, Počehova pri Maribor* 1647	
□
a
a □
a a a a a a a a a a a a a a a a
B B B B B B B E B E E E E E E B E B B B
najboljše in najvarnejše pri
Spodnjcštojershi ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! -«paj
Lahki voz, skoraj novi, zraven male in velike lojtre, tudi kripa, se zamenja za vino itd: Murko, Pobrežje pri Marboru, Cesta na Brezje 54.	1651
Peči ca žagovino izdeluje in pošilja na osemdnevno poskušnjo ter plača vse tovorne stroške tvrdka, ako peč dobro ne deluje. R. Jakelj, Slovenjgradec.	1599
250 Din dnevno zaslužite z obiskovanjem ljudi v Vašem okraju! »Kosmos« Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovor.	1579
Predno kupite
v vseh velikostih, litoželezne lonce, dimne cevi in kolena, kakor tudi vso ostalo železnino, si oglejte zalogo tvrdke
FRAN]O VRABL, PTU]
železnina
in se boste prepričali o zelo nizkih in solidnih cenah.	1655
Veliko izbiro vsakovrstnih pletenih oblek, jopic, vest, puloverjev itd. priporoča pletarna Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17. Naro čila po meri, kakor vsa popravila se izvršijo točno in poceni.	1311
Um vozni red
veljaven od 4. oktobra 1931, se dobi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Gena 2 Din.
i (PWlil brezbonkurenčniv
"».lililí izdelavi, materija-1« in trpežnosti zato najcenejši pri tvrdki
P. UrŠIC, ievljarna Celje, Breg štev. 37
Ceniki na zahtevo brezplačno 1 1285
Pohišivo - preproge
L i n o I e j, zavese, posteljne odeje, namizni prti, vzglavja, tuhenti, šivane odeje, volnena pregrinjala, pregrinjal*, za mobilije, gradi za matrace, kakor tudi vse vrste lesenih, tapetniških in železnih mobiiij po čudovito nizkih cenah pri:
Karolu Preis - Maribor
Gosposka ulica 20.
Ceniki zastonj! 1367 Ceniki zastonj!
D E M A M
si prihranite, ako kupite sukno za moške ob-< leke, volneno za ženske obleke, platno za vsakovrstno perilo, svilene rute, srajce, ovratnike, kravate, dežnike, nogavice itd.
«PRI SOENCU"
Celje. Glavni trg 9
Za obilen obisk se priporoča 318
ALOJZ DROFENIK
Naivarotefše in naftoolfšs naložite denar pri
m m
regislrcvani zadrugi z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikoue ulice
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš n3d 5000 članov-poseslnikov z vsem svojim premoženjem.
192
Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 100,000.000*—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
iTlskar; TIskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. =a Urednik: Januš Goleč, novinar y Mariboru, h Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč y Mariboru,
0100010100530201000001000001000100020102010201020201020102020100010000020102010201000000015323234801020102000000012353235323020100000600010000000201000100060801000101000100010000010002010005010001000201020001000100010002010202020201020202000102020201
3330743012396