PoStnlna plačana f gofovM, FtZKULTURNA ZVE5EA StidVENtJE Posamezna števffita 3 din. Dogodki prihodnjega tedna: Jugoslavijan : Izrael v Beogradu Leto V. — Štev. 33. LJUBLJANA, 14. avgusta 1949 * | t* I I i\ K 1 I TTMII IZ FIZKULTURNI TEDNIK Meliki uspete Jugoslovanskega športa V mesecih najtežje borbe za izgraditev socializma v naši državi, v času, ko dosegajo pridne roke na številnih gradili-ščih nove uspehe pri graditvi tovarn, stanovanjskih blokov, hidrocentral, cest in železnic _ rUšijo naši fizkulturniki stare rekorde in postavljajo nove, dosegajo ogromne zmage in s svoje strani doprinašajo, da inozemstvo izve pravo resnico o naši državi, o velikem elanu in uspehih, ki se vrstijo drug za drugim v vseh panogah našega življenja. Začel je Partizan. Od šest težkih tekem, katere so nogometaši Partizana odigrali proti najboljšim švedskim klubom, so naši športniki vse odločili v svojo korist z razmerjem golov 20:6 v svojo korist. V Monte Carlu so dosegli naši plavalci rezultate svetovne vrednosti. Na regatah v Švici so naši veslači zmagali v Ztirichu in Lucernu. Atleti so v tem letu postavili 22 novih rekordov. Uspehi boksačev, igralcev namiznega tenisa, nogometašev Partizana, Crvene zvezde, Dinama, Hajduka, Lokomotive ter drugih, so presenetili športno javnost cele Evrope. Visoke in prepričevalne zmage jugoslovanskih atletov nad močnimi državnimi reprezentancami Belgije, Avstrije in Luksemburga, zmaga atletov Partizana nad pariškim Racingom, sijajni uspehi jugoslovanskih plavalcev nad italijansko reprezentanco, rekordi Stipetiča na mednarodnih tekmah, — vse to so uspehi, katerih ne more nihče zanikati in ki jih občudujejo športni strokovnjaki cele Evrope. Toda nas ti uspehi ne presenečajo, ker nam je dobro poznan njihov izvor. V naši državi so dani vsi pogoji za razvoj fiz-kulture in športa, zahvaljujoč veliki skrbi, ki jo posveča Partija in ljudska oblast. Nova športna igrišča, stadioni, plava-lišča, atletske proge, tisoči športnih društev, stotisoči aktivnih finzkuiturnikov, vedno večje število trenerjev in inštruktorjev, pravilna vzgoja športnikov, boljša fizična kondicija in tehnika, — vse to do-prinaša k vedno večjemu dvigu našega športa in njegovi množičnosti. Slehernemu našemu delovnemu človeku je dana možnost, da sodeluje v fizkulturnem življenju. Fizkultura ni več privilegij ozkih krogov, temveč je last vsega naroda. Iz te armade fizkulturnikov se pojavljajo na množičnih prireditvah vedno novi nadarjeni posamezniki, ki pod vodstvmo odličnih trenerjev bolj in bolj stopnjujejo svoje sposobnosti. FizkultUrniki Titove Jugoslavije se bistveno razlikujejo od športnikov predapriiske Jugoslavije. Športnik nove Jugoslavije ve, zakaj se bori. On ljubi svojo državo, Partijo in Tita in na mednarodnih tekmah se zaveda, da pomeni njegova zmaga zmago nove Jugoslavije, kar je v današnjih časih, ko nas tako krivično napadajo z zapada in vzhoda, še posebne važnosti. Zato se naš športnik častno bori za zmago z vsem srcem in vsemi močmi, ker se bori za svojo državo, za Partijo in Tita, za vse to, kar mu je najdražje. V tem ležijo veliki uspehi naših športnikov, ki jih zadnje čase dosegajo na raznih prireditvah z inozemskimi ekipami doma in v tujini, Pe prvem dnevu neodločen izid na plavalnem dvobop JUGOSLAVIJA : ITALIJA 38 : 38 Split, 14. avg. Včeraj ob 21. je bil v plavališču Hajduka mednarodni dvoboj v plavanju in v waterpolu med Jugoslavijo in Italijo. To je bila revanža za lanski nastop Jugoslavije v Genovi. Takrat je zmagala reprezentanca Jugoslavije z 78:73 točkami. V Splitu je vladalo za to srečanje veliko zanimanje in je že prvi dan prisostvovalo tekmam nad 4609 gledalcev, tako da je bilo plavališče nabito polno. Ze prvi dan so dosegli naši plavalci dva nacionalna rekorda. Blago Bar-bieri je plaval sam 400 m prsno izven programa v metuljčku ter je zrušil stari jugoslovanski rekord. Dosegel je zelo dober čas 5:51,7. Stari rekord je imel Kolar (Primorje, Reka) s časom 6:22,0. Barbieri je plaval prvih 100 m 1:19,2, 200 m 2:47,7 in 300 m 4:19,6. Drugi rekord je postavila jugoslovanska štafeta tia 3xl00m mešano za moške. Tud! to je bilo izven službenega sporeda/ Jugoslovansko štafeto so sestavljali Finci, Cerer, Skanata. Plavala je 3:26,2. Italijanska štafeta v postavi Matario, Cotoni in Federconi je dosegla čas 3:28,7. To je nov italijanski državni rekord. V dvoboju so bili doseženi naslednji rezultati: 109 m hrbtno: 1. Massario (Italija) (I) 1:13,0, 2. Caligaris (I) 1:1*14,1, 3. Kvinc (J) 1:16,1, 4. Cavari (I) 1:18,7. 100 m prosto ženske: 1. Gamacchio (I) 1:13,0, 2. Scaligaris (I) 1:14,1, 3. Grkinič (J) 1:17,8, 4. Pelan (J) 1:19,3. 460 m prosto moški: V tej disciplini je postavil Marjan Stipetič enega najboljših časov v letošnji sezoni v Evropi in na svetu in znova potrdil svojo visoko kvaliteto Stipetič je vodil od vsega začetka in je preplaval progo 400 m v času 4:46.6. Prvih 100 m WATERPOLO ITALIJA : JUGOSLAVIJA 2:2 V Italijanskem moštvu je nastopilo nekaj mlajših igralcev, ker letos znani italijanski reprezentanti Ira, Arena, Buonocore niso dovolj trenirali in niso v fonni. Igra je bila zelo živa treje, toda netočno tako, da nadmoč Jugoslavije, zlasti v drugem polčasu ni prišla do izraza v rezultatu. Italijansko moštvo je igralo nekoliko bolj počasno, toda preciznejše. V moštvu Jugoslavije so bili najboljši Grkinič, Ciganovič in Strmac II. Od Italijanov sta se odlikovala Pandolfini II in De Santuani. Oba gola za Jugoslavijo je dal Ciganovič. Moštvo Italije je prišlo najprvo v vodstvo 1:0, vendar pa so naši kmalu izenačili. Italijani so nato ponovno prišli v vodstvo, vendar pa je Ciganovič s sigurnim strelom takoj za tem izenačil. Tekmo je sodil in dobra. Naše moštvo je igralo hi- Avstrijec Saltzer. Rezultate flrugega dne plavalnega dvoboja I tali j a-Jugoslavija objavljamo na 4= strani Tret a zmaga Hajduka nad reprezentanco Avstralije »Dan vodnih športov« bo spoznal t isoče naših fizkulturnikov z lepotami vodnih športov Hajduk i reprezentanca Avstralije SjP Veliki in pomembni uspehi, ki jih beležijo jugoslovanska nogometna moštva z najmočnejšimi inozemskimi klubi, se zdijo človeku skoraj neverjetni. Po odličnem nastopu Partizana na Švedskem, gostuje z istim uspehom tudi splitski Hajduk v Avstraliji, ki koraka od zmage do zmage. Včeraj so se Jugoslovani pomerili tretjič z reprezentanco Avstralije in jo tudi tokrat po lepi, tehnično dovr- šeni igri premagali z visokim rezultatom. S tem odličnim uspehom so Jugoslovani spet dokazali ne samo, da niso njihove zmage le slučajne, temveč tudi superiornost jugoslovanskega nogometa nad avstralskim. Od doslej 7 odigranih tekem je Hajduk iz-vojevai 6 zmag in 1 neodločen rezultat v skupnem razmerju 28:10 v korist Hajduka. Tako n&i bo tudi to dejstvo še en neizpodbiten dokaz vsem obrekovalcem socialistične Jugoslavije, ki namenoma vztrajno zaničujejo vse uspehe, katere beležiš) Titovi fizkulturniki. * v Medrepubliški odbojkaški turnir ženskih ekip v Novem Sadu Ekipa Slovenije osvojila prvenstvo Novi Sad, 14. avgusta. Za turnir republik v odbojki za žene je vladalo veliko zanimanje po vsej državi. Na turnirju sta sodelovali dve ekipi iz Slovenije ter po ena iz Srbije, Hrvat-ske, Bosne in Hercegovine ter Vojvodine. Pred velikim številom gledalcev je po državnem defileju vse ekipe pozdravil v imenu Odbojkaške zveze Jugoslavije Bora Lečič. Potem še je odigralo prvo kolo tekem, ki se je končalo s sledečimi rezultati: Slovenija A : Slovenija B 2 :0 (15:4. 15:7), Vojvodina : Srbija 2:0 (15:13. 15:8), Hrvatska : Bosna in Hercegovina 2:1 (15:3, 11:15. 15:2). Atletsko prvenstvo posaraeinlkov iHS Slovenile ¥ MarSbera Subelj izenačil slovenski rekord na 110m zapreke Peianova je nastopila na 100 m prosto in hrbtno ter v štafeti 4X100 m je preplaval v času 1:07,4, 200 m 2:20,6. Boljše čase sta letos dosegla v tej disciplini edino Ušakov (Sovjetska zveza) v 25 metrskem bazenu m Mitro (Madžarska), ki sta plavala 4:45,4, drugi Mislav Stipetič (J) 4:54,4, 3. Manetti (I) 5:08-,8, 4. Guerra (I) 5:09,4. 200 m prsno ženske: 1. Lavrenčič (J) 3:14.8, 2. Kuhar (J) 3:17,8 3. Do-ratti (I) 3:23,5, 4. Del Ry (I) 3:26,2. Izven konkurence je plavala Jugoslovanka Maksimovič 3:23,7, 4x100 m prosto ženske: 1. Italija: Cigari, Benini, Caligaris in Gamacchio 4:59,1, 2. Jugoslavija: Pelan, Polič, Lopatic. Grkinič 5:14,6. Prvenstvo Nerodne milice FLR Jugoslavije v kolesarstvu Mošt®© Slovenije zasedlo p**tfo mesto Ljubljana, 13. avgusta. Danes je bilo tukaj prvenstvo Narodne milice FLRJ v kolesarstvu. Start in cilj sta bila pred Narodnim domom na Prešernovi cesti. Proga, ki je šla iz Ljubljane na Vrhniko in nazui ■ bila dolga 44 km. Tekmovanja so ležile naslednje ekipe: iz ljudsk ■ -arijke Srbije, iz Makedonije, Boso- u: Hercegovine ter Slovenije vse po 1 ■ekipa. Ekipa iz ljudske republike Hrvalske se tekmovanja iz neznanega razloga ni udeležila. Tekmovalo se je ekipno in za plas-man posameznikov. Med sodelujočimi tekmovalci so bili znani dirkači Davi-dovič, državni mladinski prvak Bosek, Štirn in drugi, zaradi česar se ,;e obetala lepa borba za prva mesta. Pričetek starta je bil ob 16.20 in so takoj ob začetku prevzeli vodstvo srbska tekmovalca Davidovič in Bosek ter Slovenca Štirn in Počkar. Za njimi pa dirkač Putica. Petorica tekmovalcev se je Pri Preserjih odločila od ostalih tekmovalcev in večala razdaljo med njimi. Vodili so skupno do Vrhnike in obratno nazaj. Tako so se bližali cilju in se zadnje metre borili za prva mesta. Naj-Večja borba je bila med Bosekom, tico in Štirnom in je Bosek le za dolžino kolesa dospel prvi na cilj pred drugoplasiranim Putico, kar je za dru-goplasiranega velik uspeh. Nato so dospeli še ostali trije tekmovalci prve skupine. Kot ekipa je dosegla prvo mesto- ekipa Slovenije v postavi Štirn, Počkar, Gradišnik, Leskovar in Pavlec pred odlično drugoplasirano ekipo Srbije, katere tekmovalci so skoraj sami državni reprezentanti, kar je za slovensko ekipo tem večji uspeh. Lep uspeh je dosegla tudi tretjeplasirana ekipa Makedonije, katere najboljši tekmovalec Šemo Adem je osvojil šesto mesto za rutiniranim srbskim tekmovalcem Davidovičem. TEHNIČNI REZULTATI: Posamezniki: 1. Bosek (Srb.) 1:04.27, 2. Putica (Bosna in Herceg.) 1:04.27, 3. Štirn (Slovenija) 1:04.27,2, 4. Počkar (Slovemja) 1:04.27,4, 5. Davidovič (Srbija) 1:04.27,6, 6. Šemo Adem (Makedonija) 1:04.27,8. Plasma ekip: l. Slovenija 77 točk, 2. Srbija 72, 3. Makedonija 40, 4. Bosna in Hercegovina 36. Maribor, 13. avgusta. Danes se je pričelo tukaj tekmovanje za atletsko prvenstvo posameznikov LR Slovenije, katerega se je udeležilo preko 100 atletov in atletinj iz 8 raznih društev. Današnje prvenstvo Slovenije v atletiki je potekalo v znamenju premoči tekmovalcev Enotnosti iz Ljubljane in Kladivarja iz Celja. Kljub temu, da na prvenstvu ni bilo nekaterih najboljših atletov, ki trenutno reprezentirajo našo državo ter je deževno vreme oviralo nemoten potek prireditve, so bili doseženi v nekaterih disciplinah prav dobri rezultati. Posebno je treba omeniti izvrsten plasman dolgoprogaša Kranjca, ki je v ostri in1 dramatični borbi z nerazpoloženim Steinerjem in Pavšičem postavil svoj življenjski rezultat. V teku na 110 m z zaprekami je Subelj izenačil slovenski rekord. Lepe borbe so bile tudi v teku na 100 m, tako za moške, kakor za ženske. Med moškimi je zmagal z dobrim časom 11.4 mladi Ognjanovič (Enotnost), ki obeta postati še odličen kratkoprogaš. Poleg atletov Kladivarja in Enotnosti so se uveljavili tudi nekateri mlajši tekmovalci iz podeželja, kar dokazuje, da se bo tudi izven velikih centrov atletski šport v kratkem dvignil na dostojno višino. MOŠKI: 100 m: 1. Ognjanovič (E) 11.4, 2. Hrovatin (Zel.) 11.5, 3. Fetauer (KI.) 11,8; krogla: 1. Golc (KI.) 11.67, 2. Furman (E) 11.05, 3. Miler B. (E) 10.82; kopje: 1. Povšner (E) 48.98; 2. Miler B (E) 48.68; 3. Rojc (KI) 46.82. 5000 m- 1. Kranjc (E) 15:55.6; 2. Pavšič (Mil.) 15:58.4;, 3. Steiner (KI) 16:09.0; palica: 1. Špindler (E) 3.20, 2. Špan (E) 3.10, 3. Kralj (Litija) 3.00; 800 m: 1. Oberšek (E) 2:00.6, 2. Bar-dutzky (Zel. Lj.) 2:03,7, 3. Kopitar (KI) 2:06.3; 110 m zapreke: 1. Subelj (E) 16.4 (izenačen slovenski rekord), 2. Oli-vieri (E) 16.9, 3. Hohnjec (KI) 17.3; 4X400 m: 1. Enotnost I. 3:38.7, 2 Enotnost II. 3:42,6. ZENSKE: 100 m: 1. Rehar (KI) 13.4, 2. Po-sinek (KI) 13.6, 3. Cerer (E) 13.7; krogla: 1. Kotlušek (E) 10.08. 2. Sivec (Slovenjgradec) 9.58, 3. Majcen (KI) 9.17; višina: 1. Knez (KI) 140. 2. Posinek (KI) 140, 3. Gradišar' (KI) 135; 800 m: 1. Grabar (KI) 2:32.5, 2. Mu-raus Milka (Zel. Mrb.) 2:39.0, 3. Lužnik (Slovenjgradec) 2:41.0; kopje: 1. Rehar (KI) 33.75, 2. Kotlušek (E) 30.84, 3. Muranus Majda (Zel. Mrb.) 29.16. Organizacija prireditve, ki je bila v rokah SSD Železničarja iz Maribora. je bila zelo dobra. REZULTATI DRUGEGA DNE MOŠKI daljina: 1. Crepinšek (KI) 6.40, 2. Jagodič (E) 6.38, 3. Horvat (Zel. Mrb.) 6,22; 400 m zapreke: 1. Ferluga (KI) 58.4, 2. Kopitar (KI) 60.6, 3. Novak (E) 63.5; disk: 1. Peterka (KI) 39.60, 2. Golc (KI) 37.70, 3. Miler B. (E) 35.54; 1509 m: 1. Ferluga (KI) 4:16.8, 2. Pavšič (Miličnik) 4:20,2. 3. Bar-dutzki (Zel. Lj.) 4:22.2; 2CG m: 1. Ognjanovič (E) 23.8, 2. Wilhelm (Žel. Lj.) 23.9, 3. Sturm (E) 24.1; troskok: I. Crepinšek (KI) 12.00, 2. Ognjanovič (E) 11.88, 3. Horvat (Zel. Mrb.) 11.55; 480 m: 1. Ferluga (KI) 52.7, 2. Wil-helm (Zel. Lj.) 53.1, 3. Oberšek (E) 53.7, kladivo: 1. Golc (KI) 31.05, 2. Filipič (Zel. Mrb.) 28.50, 3. Roš (E) 27.60. 10.000 m: 1. Zajelšnik (Zel. Mrb.) 35:25/4, 2. Gradišnik (Zel. Miib.) 35:27.4, 3. Kovačič (E) 35:36,4; 4X100 m: 1. Kladivar 46.8, 2. Enotnost 47.1, 3. Železničar (Mrb.) 48.3. ZENSKE: 80 m zapreke: 1. Posinek (KI) 12.7, 2. Knez (KI) 13.1, 3. Muraus (Zel. Mrb.) 15.6; 200 m: 1. Cerer (E) 28.0, 2. Menard (E) 30.1, 3. Kumer (Zel. Mrb.) 30.2; disk: i. Kotlušek (E) 30.82, 2. Jug (E) 25.39, 3. Knez (Ki) 23.64; daljina: 1. Knez (KI) 4.58, 2. Fetauer (KI) 4.38, 4.38, 3. Gradišar (KI) 4.31, 4X100 m: 1. Kladivar 55.8, 2. Železničar Maribor 63.3. V drugem kolu so bili doseženi sledeči rezultati: Vojvodina : Bosna in Hercegovina 2:0 (15 :5,15 :5), Hrvatska : Slovenija A 2:1 (10:15, 15 :5, 15:10). Tekma je bila prekinjena prvi dan in se je končala šele danes. V "tej tekmi so odbojkašice Slovenije igrale zelo slabo. Tretje kolo Slovenija B : Bosna in Hercegovina 2:0 za Slovenijo (15:10, 15:8), Slovenija A: Srbija 2:0 (15:10, 15:S), Hrvatska : Vojvodina 2:1 (15:10, 315, 15 :12), Slovenija B : Hrvatska 2 .0 (15:7 15 :S), Srbija : Bosna in Herce,-govina 3:0 (15:8, 15:6). Slovenija A : Vojvodina 2:1 (15:6. 13:15, 15 :S). Zadnje tekme so dale sledeče rezi tate: Vojvodina : Slovenija B 2:0 (15:9, 15:10), Slovenija A : Bosna in Hercegovina 2:0 (15:3, 15:4) in Srbija : Hrvatska 2:0 (15:3, 15:9). Šele zadnja tekma in poraz Hrvat, ske je odločila pryaka turnirja. Poraz Hrvatske je prinesel zmago ekipi Slovenije. Končna lestvica 1- Slovenija 6 točk, 2. Hrvatska 6 točk, 3. Vojvodina 4, 4. Srbija 4, 5. Bosna in Hercegovina 0. Računajoč tekme, ki so bile odigra, ne izven konkurence,, so moštva zavzela sledeči plasman : 1. Slcvsnija A 8 točk, 2. Vojvodina 6, 3. Srbija 6, 4. Hrvatska 6, 5. Slovenija B 4, 6. Bosna in Hercegovina 0. V vseh tekmah so se v zmagovalni ekipi odlikovale 17-letna Anica Flis iz Maribora, Tilka Završnik in Albina Žorž iz Ljubljane. Na podlagi doseženih rezultatov je Odbojkaška zveza Jugoslavije sestavila A in B žensko državno reprezentanco A-reprezentanco sestavljajo: Stefica Milošev (V), Tilka Završnik, Anica Flis. Albina Žorž in Saša Mlakar (vse Slovenija), Desa Končar in Stana, Glumač (Srbija) ter Vida Han-žekovič (Hrvatska). B-reprezentanca: Mira Vujadinovič (V), Etuška Pbljako. vič, Gordana Kačuk (Srbija, Ljubica Strgar, Mirjana Celestin in Mara Vriš-nik (Hrvatska) ter Vida Zupanc in Liza Valentin (Slovenija). Na koncu tekmovanja, so A in B reprezentanco odigrale tekmo, v kateri je zmagala A reprezentanca z 2:1. Žorž. Izbirne tekme za sestav o reprezentance za tnedn arodno kolesarsko dirko » Po Sloveniji in Hrvatski « Na gorenjski preg! le zmagal Grajzer (Krim), na zagrebški pa Ssmbel (Metalac — Zagreb) V nedeljo, 14. avgusta je Kolesarska zveza FLRJ priredila izbirno tekmovanje najboljših kolesarjev, ki bodo zastopali našo državo na veliki mednarodni etapni dirki po Sloveniji in Hrvatski. Tekmovanja so se v glavnem udeležili hrvatski in slovenski tekmovalci. Hrvatski tekmovalci so startali v Zagrebu in je šla njihova proga preko Zidanega mosta v Celje in od tu čez Sijajna zmaga atletov ^Partizana44 v Parizu Od 14 disciplin so Jugoslovani osvojili 11 prvih mesi PARTIZAN ; RACING 88:54 Ekipa atletov CDJA Partizana je odnesla na predvčerajšnjem srečanju s prvakom Francije v atletiki Racing-Clubcm prepričljivo zmago z visokim rezultatom 88:54 točkami. Jugoslovanski atleti so po svojih zmagah nad reprezentancama Belgije in Luksemburga zabeležili še en pomemben uspeh. V 14 disciplinah so zasedli Jugoslovani 11 prvih mest. Francoski atleti so zmagali pri teku na 110 m z zaprekami, nd 800 in na 3000 m. Tehnični rezultati so naslednji: 100 m: Braad (Partizan) v času 11,0 sk„ lio m (z zaprekami): Brisson (Ra-cing) — 15,7 sčk., 400 m: Sabolovič (Partizan) — 49,2 sekundi. 800 to: Bur-din (Racing) — 1:55,8 min. 1530 m: Ceraj (Partizan) 3:57,2 sek. Skok v višino: Dimitrijevič (Partizan) — 185 cm. Krogla: Krupalija (Partizan) — 14,69 m. Kopje: Vujačič (Partizan) — 54,39 m. Kladivo: Gubi jan (Partizan) 54.05 m. 3000 m: Mimoun (Racing) 8:37,4 min. Skok v daljavo: Brnad (Partizan) — 6,69 m. Skok ob palici: Samardžič (Partizan) — 3,70 m. Dislc: Žerjal (Partizan) — 46,78 m. 4X100 m: Partizan — 42,3 sek., Racing — 43.5 sek. Trojanski klanec v Ljubljano. Proga slovenskih tekmovalcev pa je imela start in cilj pred Narodnim domom in je šla iz Ljubljane preko Kranja na Jesenice in nazaj v Ljubljano. Start slovenskih tekmovalcev je bil ob 8.15 zjutraj. Tekmovanja so se udeležili naši najboljši tekmovalci, med njimi naš najstarejši tekmovalec Valant, ki pa to pot ni imel sreče in je moral pustiti prva mesta mlajšim tekmovalcem. Poleg Valanta so tekmovali Grajzer, Pod-milščak, Polak, Perne, Rozman in drugi. Od začetka proge do Kranja so vozili vsi tekmovalci v skupini. Pri Kranju se je pa že deseterica najboljših odcepila od ostalih in se dvigala po podbreškem klancu. Tu so se začele prve okvare na posameznih pnevmatikah, zaradi česar je marsikateri tekmovalec izgubil na času. Od podbre-škega klanca do Jesenic in nazaj grede so tekmovalci dobro vozili brez defektov. Pri podbreškem klancu je imel večji defekt Podmilščak in je daleč zaostal za prvimi. Večje defekte je imel tudi nazaj grede pri Kranju Rozman, ki je tako pustil pred sabo vodečo če-tvorico, ki se je v hitrem tempu bližala Ljubljani. Največja borba se je vodila med Grajzerjem, Pernetom, Polakom in Zanoškarjem. Prvi je prispel na cilj Grajzer, seveda le z majhnim naskokom pred ostalimi tremi tekmovalci, ki so se vrstili eden za drugim. Grajzer, član SSD Krima, je dosegel povprečno hitrost 36.240 km na uro, kar ie za to težko progo lep rezultat. Po enournem presledku so se začeli bližati hrvatski tekmovalci. Kot prvi so prispeli na cilj trije tekmovalci, skoraj v istem času, in sicer Sombol (Metalac Zagreb), Bcrsi iz Pulja in Strain (Dinamo Zagreb). Ta trojica se je odtrgala pri trojanskem klancu od ostalih tekmovalcev in tako z naskokom 10 minut pred četrtoplasiranim tekmovalcem prispela na cilj. Zmagal je Sombol z nekaj metrov prednosti pred drugo in tret jeplasiranim tekmovalcem. Nato so dospeli še ostali tekmovalci v večjih in manjših presledkih. Hrvatske tekmovalce je na zadnjem delu proge oviral dež, kar je seveda vplivalo na vrstni red plasmajev posameznikov. TEHNIČNI REZULTATI: Proga Ljubljana—Jesenice—Ljubljana (130 km): 1. Grajzer (Krim-Lj.) 3:35.16, 2. Perne (Zel.-Lj.) 3:35.16,2, 3. Polak (Krim) 3:35.16,4, 4. Zanoškar (Zel. Lj.) 3:35.16,8, 5. Mozetič (Zel. Lj.) 3:36.28. Proga Zagreb—Zidani most—Celje— Ljubljana 180 km: 1. Sombol (Metalaci Zagreb) 6:05.1, 2. Borsi (Pulj) 6:05.1,2, 3. Strain (DinamoZagreb) 6:05.1,4, 4. Solman (Jedinstvo-Zgb.) 6:14,43, 5. Hori vatek (Lokomotiva-Zgb.) 6:14.43,2. IZ TELOVADNE ZVEZE Dan vodnih ipoviov po Sioveniji proslava »Dneva vodnih športov« v Novem mestu Letos smo drugič v Novem mestu Slavili ta dan, tokrat že z lepšimi rezultati kakor lani. Vendar pripominjamo, da je imel prireditelj OTO Novo mesto res odličen celodnevni program, ki pa se je moral reducirati le na popoldanski del — na plavanje samo. Za dopoldne je bilo v načrtu tekmovanje čolnov, ki jih ni malo v Novem mestu, kar smo imeli priliko opazovati tudi na samem popoldanskem programu. vanje. Videli smo na bregu še marsikoga, ki zna zlavati, a je raje gledal, kakor da bi sodeloval. Sledilo je tekmovalno plavanje na razdaljo 54 m, odnosno do 25 m za pionirje .Plavalni rezultati so bili sledeči: pionirji (le 3 tekmovalci!): 1. Pintar Vid s časom 31,4. Gledalo pa je nad 30 pionirjev in pionirk, ki znajo plavati. Pionirke sploh niso plavale. Mladinke so bile 3. Prva je bila Fink Ema v času 1:01. Med mladinci je zmagal Valič Marjan s časom 49,2. Članic je plavalo 7 in je bila prva Knaflič Točno ob 15. uri je otvoril prireditev Sekretar OTO tov. Milan Smerdu in spuščal na splav po deset plavalcev, ki jih je bilo vsega okoli 90. Preplavali so razdaljo 30 m kot množično pla- Lenča v času 37,3. Med člani sta bila prva Smerdu Milan in Šmalc Janez v času 41 sek.; na prsni progi je zmagal Lapajne Miloš v času 45,4, na hrbtni pa Petkovič Karel (JA) s časom 54,4 m. Kot gosta sta plavala 500 m znana državna rekorderja brata Stipe-tiča iz Zagreba s časom 7:29. Ob zaključku pa so bile še štalete članov 3x50 m, v katerih sta plavala tudi oba brata Stipetiča. Učo. Plavalne tekme na Jesenicah V okviru tedna športa na vodi so bile v soboto 6. avgusta prirejene v ljudskem kopališču na Jesenicah dobro uspele medobratne plavalne tekme za prvenstvo železarne Jesenice. Tekmovanje se je udeležilo skupno preko 40 oseb, med njimi posebno mnogo mladincev in pionirjev. Zelo zanimivo je bilo tekmovanje moških v skokih v vodo s 3 m deske in 6 m stolpa. Po. kazalo se je, da ima jeseniška mladina mnogo smisla tudi za to panogo vodnega športa. Rezultati plavalnih tekem so nasled. nji: 200 m prsno moški: 1. Poženel Alojz. 3:31,9; 2. Vovk Janez, 3:50,5; 3. Je-lovčan Janez, 3:50,6. 100 m prsno moški: X. Poženel Alojz, 1:41,0; 2. Tušar Božo, 1:47,9; 3. ML sija Franjo 1 :48,0. 100 m prsno ženske: 1. Dežman M a. ra. 2:04,6; 2. Mencinger Vera, 2 :1S 0 ; 3- Gerbec Nuša, 2 :21,5- 160 m prsno pionirji: 1. Lakota Ml. ran, 1:50.0; 2. Razinger Borut, 2:01,1-3 .Pretnar Miha, 2:01.9. Skoki V vodo: 1. Petač Mirko. 111 5 točk; 2. Vergel Franc, lil.o točk; 3. Huter Zvonko 110.0 točk. Dan vodnih športov v Radovljici Preteklo nedeljo je TD Radovljica priredilo propagandne plavalne tekme v okviru dneva fizkulture na vodi, katerih so se udeležili člani plavalne sekcije in pripadniki JA, ki trenirajo v Radovljici za vsearmijsko prvenstvo v plavanju. Tekmovanje je gledalo veliko gledalcev, ki so z zanimanjem sledili posameznim točkam sporeda, ki je obsegal 12 plavalnih točk in vvaterpolo tekmo med kombiniranima moštvoma JA in domačih plavačev. Tekma se je končala neodločeno 1:1. V plavanju je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov, posebno med pionirji. Nastopilo je okrog 50 tekmovalcev. Na Mirni se vrši spet fizkulturni tečaj Letos se že drugič vrši v prijaznem kraju mirenske doline fizkulturni tečaj za učitelje osnovnih šol, ki ga prireja Komite za fizkulturo — Oblastni odbor. Mirna je v fizkulturi na Dolenjskem že močno poznana. Marljivi fiz-kultumiki so že v par letih po vojni pokazali ,da so v resnici pravi fizkul-tumiki, pa tudi množičnost je pri njih stvarnost, saj je vsak tretji prebivalec kraja fizkultumik. Pripravljajo se za gradnjo plavalnega bazena in stadiona, ki bo prvi na Dolenjskem in smo prepričani, da ga bodo tudi zgradili. Zato je tudi letošnji fizkulturni tečaj znova v Mirni. Le škoda, da je od 41 prijavljenih, navzočih tečajnikov 16, vendar se tisti, ki so prihiteli, niso ustrašili in danes že pridno delajo in se pripravljajo za fizkulturno delo v šoli in Izven nje. Tečaj vodi tov. referent OILO Novo mesto Mavrovič Dolfe, pomagajo pa tudi prof. Dobovšek Marjan, Jankovič Vlada, Tratar Marjan, dr. Kajfež in Videčnik. V nedeljo so imeli celodneven izlet v Smarjetske toplice, ogled Novega mesta, popoldne pa so prisostvovali proslavi »Dneva vodnega športa.« Dnevno delajo po 7 do 8 ur, imajo praktične nastope s pionirji iz okrajne pionirske kolonije iz Kota, v načrtu pa imajo še nastope s pionirji v Šentrupertu in v Krmelju. Mnogo so si že pridobili v diskusiji, popravljajo svoje napake, uvrščajo novo znanje ter z obiski pri domačih fizkulturnikih utfjajo v tečaju pridobljeno snov. Pa tudi drugače so zadovoljni. Stanujejo v šoli, hrana je obilna, kopljejo se v topli Mimi, za vse to pa skrbi OLO Trebnje in vodstvo tečaja. Zastopstvo oblastnega odbora iz Ljubljane je ugotovilo že lepe uspehe in smo prepričani, da bodo v ponedeljek, 16. t. m. na zaključku tečajniki tudi dokazali in pokazali svoje novo znanje. Slovenski pionirji na Krki Tudi letos je naša ljudska oblast oskrbela možnost letovanja za veliko število pionirjev iz osnovnih šol in gimnazij, iz mesta in podeželja. Kolonije imajo svoje sedeže v raznih podeželskih, gorskih in obmorskih krajih, kjer pionirji preživljajo del svojih počitnic. Tu so deležni skrbne vzgoje in nege. V obilici se naužijejo sonca, svežega zraka, zdravega razvedrila in veselja. že lansko leto so se zbrali na Krku pionirji lz kranjskega, jeseniškega ln tolminskega okraja. Kolonija Je bila vzorno organizirana In urejena, najboljša v državi, zato Je bilo mesto Krk tudi letos dodeljeno isti upravi kolonije kot lani. Letos je prišlo leto. vati na Krk v mesecu juliju' 140 pionirjev iz omenjenih treh okrajev. Pionirji so se nastanili v lepem Internatu. ki z vrha griča ponosno zre preko starega, zgodovinskega mesta, na široki zaliv. Kmalu so se navadili novega življenje in domotožje se je počasi umaknilo dnevnim dogodkom. Glavni del življenja pionirjev v koloniji je obsegalo kopanje ln razne fiz. kulturne Igre Večinoma so se šli ko. pat kar dvakrat dnevno. Kopališče je lepo, nizke vode je dovolj, tla. pa so posuta z mehko mivko. Bilo je veselje pogledati, kako so pionirji na znak s piščalko poskakali v vodo, se zbrali v skupine, se škropili, potapljali, prevračali kozolce in skakali na glavo z obale. Tekom dni so se počasi navajali na vodo In vsak dan Jo kakšen od neplavalcev »splaval«. Od vseh pionirjev. ki so prišli v kolonijo, jih je 42 že znalo plavati, a do konca letovanja se Jih je naučilo še 55. Mnogim osta. lim. ki se plavanja še niso naučili, pa ne manjka, ved dosti, da bodo tudi oni stopili v vrste plavalcev. Proti koncu kolonije pa so imeli tudi tekme v plavanju, kjer Je sdoelovalo 23 tekmoval, cev. Tekmovali so v prostem slogu, vendar je večina pionirjev plavala prsno. Doseženi so bili še kar zadovoljivi rezultati: Mlajši pionirji 5(1 m: 1. Jaklič Bojan, 8. četa. 1,09; 2. Pip Andrej, 5, četa, 1.15; 3. Ravnikar Stanka, 7. četa, Starejši pionirji 50 m: 1. Ažman Jo. že, 7. četa, 1.00 ; 2. Udir Milan, 7. če. ta, 1,09 ; 3. Herlec Ferdo, 7. četa, 1.21; Izven konkurence je dosegel Sitar Marjan, 7. četa, 0,56. Starejše pionirke 40 m: 1. Lampret Irena ,3. četa, 44; 2. Kristan Slavka, 3. četa, 46; Izven konkurence je bila najboljša Prešeren Milka, 3. četa, 44. Pionirji pa so tekmovali tudi za pionirski fizkulturni znak. Pripravljali so se za polaganje norm iz prostih vaj, skoka s palico in metanja v cilj. Ker pa jim je v teh panogah potrebno še precej vadbe, norm niso polagali, ampak jih bodo v svojih odredih, šolah ali telovadnih društvih. Polagali pa so norme lz skoka v vodo ln plavanja, obvladanja žoge in izvršili enodnevni Izlet. V prostem času, kadar niso imeli raznih krožkov ali pevske vaje, pa so se pionirji radi zbirali k raznim telovadnim Igram. Naučili so se raznih tekalnih, borbenih in zabavnih iger, Najrajši pa so seveda imeli igre z žogo. Tudi tu je bila najbolj priljubljena pionirska igra »Med dvema ognjema «.«. Vse njihovo fizkulturno delo pa ni ostalo skrito, temveč so se pionirji tudi pripravili za nastop na zaključni javni akademiji, ki je bila na predvečer odhoda prve izmene. Dvorana je bila nabita, dokaz, da se domačini zanimajo za slovenske pionirje. Pester spored se je odvijal hitro ln gladko. Gledalci so navdušeno ploskali vsaki točki. Od fizkulturnih točk Jim je bila posebno všeč vaja »Pozdravi«, ki so jo lepo in skladno Izvajale starejše pionirke ob spremljavi petja. Z zavestjo, da so pustili pri gledaL eih dober vtis, so pionirji to noč sladko spali ln najbrže že tudi sanjali o domu, saj so se drugi dan poslovili od mesta, kjer so preživeli tri tedne prijetnega življenja. V Reki so se še enkrat zrli skozi okna brzečega vlaka na morje in se z vzkliki: »Morje, mor. je« za to leto poslovili od našega Jadrana. o S. PRED ..PRVIM PLANINSKIM TEDNOM' dneh od 4. Planinska zveza Slovenije pripravlja prvi planinski teden, ki bo v dneh od 4. do 11. septembra. Namen tega tednf je prikazati dvig in razvoj slovenskega planinstva in alpinistike, njega množičnost in prispevek v Izgradnji socializma. Nagel razvoj planinstva po osvoboditvi nam potrjuje dejstvo, da je zavzelo danes planinstvo in alpinistika v primeri s predvojno dobo pri nas že izredno širok zamah in da so izvedene pravilne organizacijske oblike. do II. septembra bo izveden v LRS »Planinski teden«! ki bo še bolj omasovil planinsko organizacijo v Sloveniji leta 1948 143.600 obiskovalcev. Letos 1. Mojstrana—Vrata—Triglav, nazaj, sezona še ni končana in vendar lahko 2. Trenta — Zadnjica — Dolič — Znano je, da smo začeli takoj po osvoboditvi od temelja graditi planin sko organizacijo in da smo od starega slovenskega planinskega društva prevzeli vse pozitivne stvari, podedovali smo pa tudi tradicijo, ki nam danes omogoča širit’ razvoj kakor je to primer v drugih ljudskih republikah. Prva naloga po osvoboditvi je bila postaviti slovensko planinstvo na zdrave politične temelje, odvreči ves škodljiv in razbijaški kader iz organizacije in s tem ustvariti vse pogoje za pravilen in nagel razvoj planinstva in alpini-stike. Večina planinskih postojank je bila v času narodnoosvobodilne borbe požganih, tiste pa, ki so ostale, so bile pa do skrajnosti zapuščene in demoii-rane. Eden važnih pogojev za množičen obisk gora pa so brez dvoma dobro oskrbovane planinske postojanke, ki nudijo planincem in alpinistom primerno zavetje in okrepčilo. Novo ustanovljena društva so se dobro zavedala tega momenta in takoj pristopila k obnovi . in izgradnji planinskih domov, zavetišč in bivakov. Ze 1947. leta smo zabeležili 80 % obnovljenih domov. V letu 1948 in 1949 smo z obnovo dokončali in sistematično pričeli graditi ugotovimo že danes, da je bil doslej poset gora večji kot lani ob koncu sezone. Takoj po osvoboditvi smo začeli ustanavljati alpinistične odseke in sistematično vzgajati mlad kader alpinistov, Leta 1946 smo imeli že pet alpinističnih odsekov s 50 člani in enakim številom pripravnikov. V 1. 1947 in 1948 se je to število povečalo na 10 odsekov s 179 člani in 253 pripravniki. Letos se je število alpinističnih odsekov povečalo na 17 odsekov z 210 člani in okrog 350 pripravniki. Velik polet In zanimanje za alpinistiko pri delovni mladini nam določuje pravilnost politike Triglav — Vrata — Luknja — Trenta. 3. Trenta — Luknja — Triglav — Kredarica — Vrata — Luknja — Trenta. 4. Bled — Rudno polje — Planika — Triglav — Vrata — Mojstrana. 5. Bohinj — Sedmera jezera — Triglav — Vrata — Mojstrana. 6. Kranjska gora — Krtica — Križi« stena — Sovaina — Vrata — Mojstrana. 7. Kranjska gora — Vršič — Trenta — Luknja — Vrata — Mojstrana. 8. Kranjska gora — Vršič — Križki podi — Luknja — Vrata — Mojstrana. m ■ Organizacija Planinskega tedna Je v polnem teku, saj mora ta teden pokazati spontano voljo delovnega ljudstva za udejstvovanje v planinstvu, izzveneti mora kot silna manifestacija našega naroda za krepko sodelova-vanje Planiške zveze in njenih društev z vsemi masovnimi, predvsem fizkul-turnimi organizacijami in, Zvezo borcev. Planinski teden ne bo predstavljal za nas samo pregleda našega dosedanjega dela, dal nam bo tudi perspektive za bodočnost, odkril napake in pomanjkljivosti in dal novega poleta pri omasovljenju in aktiviziranju novih širokih delovnih množic v planinsko organizacijo. Zimska alpinistika fma danes vedno več pristašev Planinske zveze in njenih društev. Cim masovnejša vzgoja alpinističnega kadra je brez dvoma velik doprinos tih, kjer bo tudi specielno za planinski teden pripravljena štampiljka. Ta- 9. Bohinj — Uskovnica — Velo polje — Triglav — Vrata — Mojstrana. V nedeljo opoldne bo zbirališče vseh V previsu nove domove in bivake. Z ozirom na današnje množične obiske gora se nam je pa pokazalo, da so kljub vsemu obnovljeni domovi posebno v Julijskih alpah premajhni in da bo treba misliti na njih povečavo. Poglejmo samo številke, ki nam dokazujejo, da je poset planinskih postojank za več kot 500 % večji od predvojne dobe. Leta 1939 nam kaže statistika okrog 30.000 obiskovalcev. Leta 1946 smo zabeležili 32JD00 obiskovalcev, leta 1947 78,000 ln dalje. Izveden je bil ženski plezalni tečaj in s tem razbita miselnost nekaterih teoretikov, da alpinistika ni za ženske, da so ženske fizično preslabe, da duševno ne prenesejo nevarnosti gorskih sten in previsov, z eno besedo, da je alpinistika samo za moške. Tega plezalnega tečaja se je udeležilo 25 žensk, ki so proti pričakovanju pokazale zelo lepe uspehe. Nobena država, razen mogoče Sovjetske zveze, še ni doslej vzgajala ženskega kadra v alpi-nizmzu in še danes vlada mnenje, da je alpinistika samo za moške, ker smo letos z dejanji izpodbili. Prvi planinski teden Slovenije ima namen prikazati široki javnosti vse napore in delo Planinske zveze Slovenije ter zainteresirati in pritegniti še ostale množice delovnega ljudstva v gore, v naravo. Ob tej priliki bo organizirana planinska razstava v Ljubljani, ki bo podala kratek oris zgodovine planinske organizacije. Prav zanimiv bo oddelek umetniških slik naših gora in fotografij iz raznih vzponov naših alpinistov. Cela Slovenija bo v času v znamenju planinstva, društva bodo organizirala lokalne razstave, kjer bo prikazano delo in trud za masovni in kvalitetni dvig planinstva in alpinistike. V Ljubljani bodo aranžirane izložbe v smislu planinstva in alpinistike. Planinska društva bodo organizirala v tem tednu široke masovne sestanke in masovne izlete v svoji okolici, pa tudi dalje v Julijske alpe in Kamniške planine. V nedeljo, dne 11. septembra bodo organizirani izleti v Aljažev dom v Vratih in na Triglav. Smeri izletov bodo šle takole: ka štampiljka bo tudi v Triglavskem domu na Kredarici. Direkcija pošte bo izdelala poštno štampiljko z napisom I. Planinski teden Slovenije — Mojstrana. Tudi ta štampiljka bo v Vratih, od koder .bo odhajala vsa pošta. Zadnji dan Planinskega tedna, torej v nedeljo, dne 11. septembra, se bodo vršili masovni izleti v gore ne samo v Sloveniji, ampak po vsej Jugoslaviji, ker organizira Planinska zveza Jugoslavije na ta dan Planinski dan Jugoslavije. Komisija za alpinistiko pri PZS organizira na ta dan tudi »alpinijado« v severni triglavski steni, kjer bodo izvršeni masovni vzponi vseh plezalnih smeri te stene. Košarkaši »Crv. zvezde« iz Beograda so taborili ob Savi pri Ravovljici Pred enim mesecem je prišlo 72 košarkašev Crvene zvezde iz Beograda taborit k Savi. V lepo urejenem taboru je teh 72 košarkašev-članov, žensk, mladincev in pionirjev preživelo ves mesec. Ves čas taborenja so izrabili za predvojaško vzgojo in izlete v naše planine. Obiskali so Bohinj, Vintgar, bili na vrhu Triglava, na Bledu, v taborišču pa so si napravili igrišče za košarko in odbojko. Tako so tudi čas oddiha porabili za trening. Radovljiški fizkulturniki so kaj hitro zvedeli za njihovo taborišče in kmalu postali prijatelji belgrajskih košarkašev. Hitro so se domenili za tekme v nogometu, odbojki in namiznem tenisu. Prvo nedeljo so gostovali v Lescah, kjer so nastopili v odbojki in nogometu. V odbojki so gostje zmagali z rezultatom 2:1. V nogometu pa Beograjčani niso bili kos razigranim nogometašem SD Prešeren in izgubili tekmo 2:6 (1:3). Tudi radovljiški namiznoteniški igralci so se dogovorili za prijateljski dvoboj. Prvi dvoboj so gostje odločili v svojo korist 5:2, povratni pa 5:4. Tudi ženski dvoboj se je končal z zmago gostov 3:1. Odbojkaši SD Prešeren so vrnili obisk v taborišču in izgubili tekmo 2:3, zadnjo tekmo pred odhodom Beograjčanov pa v Radovljici zmagali nad go sti s 3:1. Garnizon JA (Kranj) : S D Korotan (Kranj) 5:3 V četrtek je bila v Kranju nogometna tekma med armijskim prvakom garnizonom JA iz Kranja in domačim Korotanom. Po zelo zanimivi igri se je tekma, končala z rezultatom 5 :3 (2:1) v korist garnizona JA. Igra je bila vseskozi zelo ostra in je često prehajala v grobo igro. Igralci garnizona JA so pokazali bolj enostavno in koristnejšo igro. Poteku igre bi bolj odgovarjal neodločen rezultat. Sodnik je bil zelo slab. Dopustil je surovo igro in velikokrat oškodoval moštvo J »Korotana«. S. G. FMtaltumi dan v Medvodah V nedeljo, 7. avgusta so fizkulturniki TD Medvod izvedli svoj telovadni nastop. Dopoldne so tekmovali v ljudskem mnogoboju, popoldne pa izvedli lep telovadni nastop. Rezultati mnogoboja dokazujejo, da je nekaj prav dobrih tekmovalcev, ki bi se v ugodnih razmerah prav gotovo razvili v dobre atlete. To, nam dokazuje tov. Kokal Ivana, ki je v vseh atletskih disciplinah z lahkoto dosegla po 10 točk. Prav isto nam pokaže plasma« tov. Jenko Franca, ki se je plasiral na drugo mesto pred nekaterimi pretendenti za prvaka. Tehnični rezultati mnogoboja: Člani 1. Zuban Sašo, 61,3 točke, 2. Jenko Franc 61,2 točke, 3—4. Novljan Jure, Kopač Milan 60,9 točke. Članice: 1. Kokal Ivana 57,5 točk, 2. Kokalj Martina 52,5 točk, 3. Ločnikar Vida 46,2 točke. Mladinci: 1 Zorman Branko 54,5 točk, 2. Dubokovič Stanko 50,9 točk, 3. Vogelnik Janez 46.0 točk. Mladinke: L—2. Zajc Martina in Sija-nec Irena 46.7 točk, 3. Presterl Vera 41,4 točk. Popoldanski nastop je pokazal, da je bilo za izvedbo posameznih točk vloženega veliko truda, kar so gledalci tudi pravilzjp ocenili in s svojim odobravanjem nagradili tiste, ki so to zaslužili. Prvi so nastopili pionirji. Svoje vaje so izvedli dobro, le malo več skladnosti bi bilo želeti. Prav isto velja za pionirke, če pa pomislimo, da je pri enih kakor drugih nastopal tudi podmladek, pa je to povsem razumljivo in moremo vaditelju izreči le pohvalo. Sledile so mladinke in članice. Posebno članice so izvedle vaje lepo in elegantno, kar pa ne moremo reči za mladinke, kar pa je krivda predvsem na sestavi vaje, ki je sestavljena večina iz elementov srbskih ljudskih kol, kar pa nam očividno ne leži. Vaje članov na bradlji, preskoki mladincev čez kozo in vaje mladink na gredi so bile v splošnem zadovoljive, le pri posameznikih smo opazili pomanjkanje elegance, kar pa je pri teh vajah absolutno potrebno. Proste vaje elanov so bile izvedene dobro Zelo pa so razveselile občinstvo igre pionirjev in pionirskega podmladka. Nastop smo zaključili s tekmo v odbojki med domačim moštvom in vrsto TD Črnuč, ki pa so jo domači izgubili s 3:0. Fizkulturni dan nam je pokazal, da gremo po pravi poti in po tej poti bomo šli tudi naprej. Trudili se bomo, da postane fizkultura v Medvodah last množic, kar je v naši novi, socialistični Jugoslaviji tudi njen namen. Istrski pionirji SO tek- tu|li ”is° pozabili fizkulture. Jutranje j' ---- * „-J** »UHiUiiC vajo po vstajenju, dnevne igre z zoro razna tekmovanja, vse to so bile' najboiii sa priprava za tekmovanje Za pionirsko I H 4 n 1. a _ movali za prionirski fizkulturni znak fizkulturno zt.ačk„_. Se pV^Vkij^kom Skupno z našimi pionirčki so prihiteli le 78 % Pionirjev m pionirk položilo po v Jugoslavijo tudi pionirji in pionirke 8 ,e,- m’ Skupno 249 norm, s katerimi so lz Istre, iz ozemlja STO-ja, iz Trsta in ?d 11 ,nazaJ v Koper, kjer bodo položili Kopra in preživljajo svoje počitnice med nstale' da bodo z novim šolskim le-nami v raznih predelih Slovenije. Taka ," Slavoniji je sodelovalo 21 mladincev n Zagreba, Osijeka. Zadra in Sarajeva, Tekmo je organizirala redakcija časopisa »Glas Slavonije«. Dolžina proge je bila 333 km in je bila razdeljena v tri etape. Zmagovalec dirke Je Vid Ročič. član »Lokomotive« iz Zagreba (11:13,57). Drugo mesto je zasedel Dailo (Zadar) 11 :25,33, tretje Branko Horvat (Lokomotiva) 11:28,43. 5 RSAC: Veliki stadion v Vršen, ki ho eden oajmodeirnejŠih v naši državi, bo stovevno odprt 17. septembra t. 1. Takrat riZKVETURA MED NAŠIMI ŽELEZNIČARJI (g$v. V stari Jugoslaviji .-e je ta šport igral samo v nekaterih krajin, mi ga nismo poznali. Kmalu po osvoooditvl pa si je tudi pri nas dokaj hitro utr« pot iu to predvsem med mladino. Po začetnih težavah in naporih se je kmalu organiziralo več vrst, ki so prireje z rednimi treningi. Ženske niso bile tako zgodne ke.uor moški in so šele na lanskem prvenstvu prvič nastopile v zgodovini slovenske košarke. Ud takrat na-prej pa so se po-vsod polog moških vrst, ustfi-uavlja.e tudi ženske, ki jih je dane« v Sloveniji že lepo število. Letos se bo odigralo kvalifik. prvenstvo 20. in 21. avgusta v Mariboru, lato kot vedno so tudi letos vsa nastopajoča moštva skrbno pripravljajo, da in dostojno rejkrezentirajo svoje »posebnosti v tej igri. Se pred kratkim v marsikaterem kraju o košarki ni bilo »lisaU; igrati košarko je bila hanii) skrita želja navdušenih fizkulturnikov. In sedaj so prišli na vrsto pori, tisti prvi fantje, ki so košarko že lepo igrali. Kot inštruktorji in vzgojitelji so šli n& Teren in dvignili nov kad or. Z malimi1 izjemami se je po vsej Sloveniji izvedlo intenzivno delo. Le naš športni center preko zime — Gorenjska — ni pokazal m ne pokaže nobene aktivnosti. Iz skromnih zač etikov, z izredno požrtvovalnostjo in krepko voljo so bile premagane yse težave-. Kvaliteta s-e je naglo dvigala, Število novninastopno.Mli se je podvojilo, Na lanskem prvenstvu smo opazni lepo igro Engine in preciznost Amona. Letos sta. ta dva s svojimi tovariši častno zastopala slovensko košarko širom .Jugoslavije. Lanski igralci Enotnosti in Železničarja so si let.es že osvojiti peto patroma šesto mest) v državni ligi. Do:ga je bila pot. vendar ne zaman. Na letošnjem prvenstvu bo tekmovalo 9 ekip: Štajersko bosta zastopala »Polet« in mariborski »Železničar . Postojno bo amštopti. : železnicah- . prav tako Novo Gorico. Dolenjsko Krka« iz Novega mesto, »Razlag« iz Brežic. »Kladivar« iz Celja in »Mladost« iz Ajdovščine, Prvenstvo bo pokazalo gotovo. niz zanimivih in borbenih tekem. Vsaka vrsta je že do sedal več ali manj pokazali v prijatoljsijrih tekmovanjih svoje sposobnosti; kdo bo zmagal oziroma kdo je. boljši in kdo slabši, o tem bomo govoriti drugič. M. S. Beograjski ^eialao v Sloveniji Rudar s ?<$eiaiac 3 : 3 Nogometno moštvo beograjskega Metalca Je pred dnevi prispelo v Ljub. liano* kjer so pod vodstvom zveznega trenerja tov. Bročiča marljivo piiprev. lja za' mednarodna srečanja z saharskimi klubi. Poleg tega pa hottejo gostje pred odhodom v inozemstvo izkoristiti to priložnost za prijateljske tekme z nekaterimi slovenskimi uru-štvl. Prvi na.stop so Imeli Beograjčan: preteklo sredo v Trbovljah, kjer so se pomerili z domačim Rudarjem. Po zanimivi ln borbeni igri se je tekma končala neodločeno 3:3 (3:1). V prvem polčasu so bili domačini v rahli pre. moči in z učinkovitejšo Igro pr-šli po Iludarinu, Klančišarju in Fierjar.cn v vodstvo. Sele po odmoru so je, gostom posrečilo, da so z nekoliko tehnično boljšo igro rezultat izenačili. Neodločeni izid tekme pomeni za R-udaria vsekakor razveseljiv uspeh, saj je Metalac renomlrano moštvo prve zvezne lige. Po prvenstvu LES v skokih v vodo 6. in 7. t. m. je Ljubljana doživela pravo skakalno revijo naših najboljših skakalcev v vodo. Jugoslavija in s tem naša LRS ima že leta nazaj veliko In uspešno telovadno tradicijo. 2e leta in leta se naši telovadci s svojimi telovadnimi zmožnostmi vključujejo v športna tekmovanja narodov sveta. Mnogokrat smo se vprašali, zakaj naše športne organizacije ne polagajo prvenstveno vprašanje za pospešitev skakalnega športa. Vsestransko razgiban, odličen in discipliniran telovadec ima v disciplini skakanja v vodo pomembno prednost. Ce se bomo v bodoče dokončno vrgli z vso vnemo na pridobivanje kadra iz telovadne organizacije in tam iskali talente za skakanje v vodo, bomo v par letih dobili maso prvovrstnih skakal- ročično prestavo, dovolijo skakalcem tako visoko skočiti, da že zaradi višine in podaljšanja osi leta skozi zrak, skok v lepoti izvedbe linije telesa samo pridobi, istočasno pa skakalec pridobi dragocene desetinke sekunde, ki mu dopuščajo bolje razdeliti in mirneje dokončati izvajani skok. Na našem skakalnem prvenstvu smo opazili, da imamo že skakalce iz deske in stolpa, ki kot dobri telovadci prednjačijo pred ostalimi skakalci, ki se temu športu posvečajo, ne da bi predhodno šli skozi telovadnico. Na prvenstvu so tudi videli, da naši skakalci že dobro obvladajo desko in svoje telo pri izvajanju in načinu skakanja. Naši skakalci danes že lete v zrak, sicer še ne z idealno lahkoto, toda že zbrani. Naši skakalci imajo vda v Vršen Kostovaia nogmietoa mo-v* »Partizan«-. »Ovene zvezde« m liitget iz Novega Sada. PRIŠTINA: V Prištini )? relskili moštev Srbije. Vojvodme m ošineta. Zmagala ,ie ekipa SrJ?*&ovailfe bil Kesmaj, 3. Vojvodina. Tckmoj n Je bilo velikega pomena za raz\o,i m ig strelstva na Kosmetu. SARAJEVO: V Sarajevu je bilo re-puh-sko prvenstvo Bosne in Hercegovine v a>va.uju, veaitorpoilu in skokih. Nastopu 50 'teikniiovalloev iz rasnih knjov r<> i bi ike. V glavnem so tekmovali o lam lret<>kl<*»in tednu je bila v Kranju nočna nogometna tekma, v ks-teri je kot nasprotnik domačemu NK Korotanu nastopilo nogometno moštvo SD Gregorčič z Jesenic. Tekmi je prisostvovalo okrog 1000 gledalcev. Tekma med obema gorenjskima ligasfema je bila vseskozi zelo zanimiva. Obe moštvi sta pokazali borben in oster nogomet. Razen tega so vsi igralci imeli tudi dobro fizično kondicijo, kar ;je omogočalo hitro igro v vsej tekmi. 2e t ako j v začetku igru je žoga hitro prehajala iz poli« v polje. Ves prvi polčas s'a si obe moštvi prizadevali, d.a bi dosegli vodstvo, vendar se jim to ni posrečilo. V prvem polčasu &o imeli gosti nekoliko več od igre in so čest-o nev&rnc ogražali vrata domačinov. V tem delu igre se je predvsem odlikoval vratar domačih. ki je s svojimi hrabrimi intervencijami žel priznanje gledalcev. V drugem polčasu se je alikn na igrišču nekoliko izpreniemilu. Domači so bili ves čas v rahli premoči. Napad je izkoristil skoraj vse ugodne priložnosti, in dosegel tri gole. Končni rezultat ,ie bil 3:0 zn. doma-'•ine. Gole »so dali: M&jee, Hihelčič in štular. Pri domačih se je odlikoval vra-tar Brezar, pri gostih pa Janežič. Zmago domačih je zaslužena, vendar je rezultat Nekoliko previsoko izražen. Sodil je tov. Kraljič zadovoljivo. Stran 3 Jugoslavija premagala Italijo v plavanju 72:64 3 novi državni rekordi (ČEREH NA 200 M PRSNO, GRKINICEVA NA 400 M PROSTO IN MOŠKA ŠTAFETA 4X200 M PROSTO) Split, 14. avg. Drugi dan dvoboja med Italijo in Jugoslavijo je priiiesel nadvse odlične rezultate. Postavljeni so bili trije novi jugoslovanski in en italijanski rekord. Posebno odlične rezultate je dosegla jugoslovanska štafeten na 4X20Otii, ki fe postavila letošnji najboljši čas v Evropi. Odličen je tudi Cererjev čas na 200 m prsno, kjer je prav tako izboljšal državni rekord z izredno dobrim časom. Podrobni rezultati so naslednji: 400 m prosto ženske: V tej disciplini je bil postavljen nov italijanski in nov jugoslovanski rekord. Italijanka Cali-garis je v odličnem slogu zmagala pred našo tekmovalko Grkiničevo. Rezultat je: 1. Caligaris (Italija) 5.48.4 (nov italijanski rekord, prejšnji je bil 5.53,5), 2. Grkinje (Jugoslavija) 5.52,6 (nov jugoslovanski rekord, prejšnji je bil 5.54,4), 3. parodi (I) 6.15,8, 4. Polič (J) 6.18,8. Točke: Italija 45, Jugoslavija 42. 100 m hrbtno ženske: V tej točki se je vodila ostra borba za prvo mesto. — 1. Flsminio (I) 1.26,5, 2. Pefan (J) 1.25,8, 3 Manazon (I) 1.29,1, 4. Cipci (I) 1.29,-. Točke: Italija 52, Jugoslavija 46. 100 m prostomoški: Presenečenje v tej točki je zmaga Stipetida n3d SKa-nato. 1. Stipetič Marjan (J) 59.8, 2. šSkanata (J) 1.00„ 3. Federconi (i) 1.01,6, 4. Massaria (I) 1.01,-9. 200 m prsno moški: To je bila naj* težje pričakovana točka današnjega dvoboja ter se je obetala izredno ostra borba med Cererjem in Barbierijem, ki je letos v odlični formi in je prav včeraj postavil nov rekord tja 400 m prsno. Toda Cerer se ni izneveril ter je v odlični formi postavil nov državn} rekord s časom 2.43,1, kar je eden najboljših letošnjih rezultatov v Evropi. 1. Cerer (J) 2.43,1, 2. Barbieri (I) 2:46,9, '3. Caponi (I) 2.52,3, 3. Gasparini (I) 2.58,1. Izven konkurence je plaval Koppes, ki bi zasedel tretje mesto. Točke: Jugoslavija 62, Italija 58. Zadnja točka današnjega dvoboja je bila 4 X 200 m prosto. Zmagala je Jugoslavija v izredno dobrem času, ki ga nihče ni pričakoval. Izbhljšaij je bil stari jugoslovanski rekord za 11.9 sekunde. Ze prvi del proge fe preplaval Ilič v odličnem caŠti 2':15;5, nššledtiji plavalec Stipetič Mišlav je drugih 200 m preplaval v istem ČSSu, tretji član štafete Vidovič fe plaval 2rl7, sa-mefa šSbe p'a fe ffKikbŠil Stijrelič Marjan, ki je preplaval zadiftjih 200 m v 2:12,7. Kdffčni rezultat: 1. Jugoslavija (Ilič, Stipetič Mfslav, Vidovič, Stipetič Marjani 9:00*7, 2. Italija (Ma-rietfi, Baliadh-, <ŠWt¥S, VittoVI) 9:34,2. IžVen kbnRuTerrcC fe bila štafeta '3x100 m ženske meSbedfe. p. JtTgdšraVija-(Pelan, Korpes, Grkinič) 4.12,2, 2. Italija (Flaminio, Franzoletfi, GamaccKi) 4.14*0 (iiov itaRfanšKi fekOrtf). Prav takti izven K&nKurefrdfe 200 m prosto moški: 1. KVihC 2.19,5, 2. Ftiffer 2.20,4, 3. Hafner 2:24.7. Končno stanje točk brez vvaterpolo tekme, Ki šfe je V Čhsu, ko tb porticamo rete pricelh, feb JiTgtišiaVfja 72, ftStija 64 točk. T'udi če Italija zmaga v wa-terpolu, bo stanje fočk 78:74 za Jugoslavijo. Jutri igra reprezentanca Italije proti reprezentanci Splita. lepa igra košarkašev Maribora Prvenstvo FLRJ v tenisu Novi Sad, 14. avg. V letošnjem teniškem prvenstvu FLRJ sodeluje mnogo več igralčev kakor lani. Prvič se tekmujd po sistemu, po katerem ingfajo za vsako skupino v iinalii po štirje najBoljši igralči. Dosedaj je končano prvetištVo jtidiork. Pifvakinja Jugoslavije je Medjanka. V ženskih parih sta zmagnah sestri Mogbrovič iz Opatije. V parih mladincev sta osvojnila prvenstvo Panajatovič in Nikolič iz Beograda. Jutri se prične finale članov. V finale so se plasirali Mitič, Palatia, Branovič in Milojko vič. Igrali bodo po sistemu vsak z vsakinm. Milojkovič se je plasiral v finale z zmago nad Laszlom 8:6, 7n:6, 6:4, 3:6, 6:4. V drugi skupini, ki igra za 5. do 8. mesto, bodo igrali Laszlo, Petrovič in Sarič. Danes je bilo tek-lovanje zaradi dežja končano. Lep uspeh ljubljanskih šahistov v Igri z Najdarfont V soboto, 13. t. m. zvečer je odigral v dvorani hotela Slon argentinski šahovski velemojster Najdorf simultanko proti 30 šaltistom. Po kratkem pozdravu, ki ga je iztekel gostom sekretar SZS tov. Kapus, je ob 20.45 pričala bortia naših igralčev z nevarnim in rutiniranim nasprotnikom. Na sestavu je bilo 22 mladincev in 8 starejših igfafrev, fftgg njimi 11 te-čajnikdč SZS od 14 do lk let ih dva prvokategornika. Včasih čudežni šahovski Strok, seddj študent elektro teBfiike Pavel Sešek iz Kranja je bil tudi zraven. Potezi sb sledile poteze naših šahiitov, a Sfaj®$«bva nalroved, da Bb SimurtaKKb Ksnčal v treh urah, je vedriti bolj bledela. OB 23*30 je bila fiarejena 24. poteza-, toda še vedno je igralb všdh 50 igralcev. Prerokovanje ffa Kavo tildi ttJferat ni držalo. Številni gle'dWi so po sVdjh precenjevali pozicije IB ffeStrptib Ugibali, kdo bo prvi ZfnačgSl, Točno po treh Utah igranja je predal partijo igralec na 12, deš®. VČfeiMjSter vodi 1:0! Od tedaj do Kotica so potekale nadaljnje tri ure prvfe borbe velemojstra z našimi šahisti. Ko je ob 2.45 zjutraj vodja simultanke tov. Kšpus rSzgiašil rezultat, šo šteVilhi navzoči i^-alci in gledalci s ploskanjem čestitali velemojstru in sebi! Dobili so: Smoljano-vič, Kovač, Vrtevec ŠiaVMn-, Kržišnik, Sešek Pavel, Kržin in Trampuž. Najlepšo partijo je po mnenju Najdorfa igral Smoljanovič. Kržin ga je postavil pred mat v 6 potezah, a Sešek je zmagal v lepi končnici. Nad Kržinovo kombinacijo je bil Najdorf izredno presenečen. Zato mu je po daljšem premisleku dal rtiko in čestital. Remizirali so z velemojstrom v borbenih partijah, polnih zapletov in pasti: Lorbek, Špindler*, Bajec ml., Logar, Kozina, Roblek, Vošermk, Blinc, Berčič, inž. Volk in kapetan Grafičarja Hren Vlado. Grafičar je bil zastopan z 19 igralci. Skupni rezultat je torej 17 in pol : 12 in pol za velemojstra Najdorfa ali: dobil 12 partij, izgubil 7 in remižira’1 11 partij. Po končam simultanki je Najdorf izjavil, da je ta simultanka njegov največji neuspeh v celi šahovski praksi! Omenil je, da je igral v New Yorku vrsto simultank skupno s 750 igralci in je izgubil le dve partiji. Pravi, da mladina, ki je igrala z njim, zelo dobro pozna šahovsko teorijo. Zato, da bi še enkrat preizkusil njeno moč in izboljšal rezultat, je predlagal, da odigra še eno siffftiltdfiko z 20 našimi mladinci ter obljubil vsakemu zmagovalcu nagrado. Mladinci so se pozivu velemojstra, ki je eden najboljših igralcev simultank n'a svetu in drži svetovni rekord v slepi igri z 45 partijami/rade volje odzvali. Ljubljana, 12. avgusta, že dalj časa ni bilo v Ljubljani riočrte tekme v košarki. »Spartaka« smo sicer pričakovali iz Subotice, ki pa je bil zadržan zaradi tekmovanj v srbski ligi. Tokrat so bili gostje igralci »Poleta« iz Maribora. Železničar : Polet {27 s 82) Železničar: Miler, Branik 2, Gričar 4, Feguš 7, Remic 5, Amon 17, Vozelj 21, Deu 4 DvoVžak. Novak. Polet: Pavlovič 13. Kandus 1, Brumen 2. Marinič 3, Vončina, Kosina, Kovačič, Senčar. Takoj v prvih minutah so imeli Ma. riborčani večkrat priliko da dosežejo koš vendar niso uspeli. Z velikansko brzino s katero se ,ie odvijala^ tekma in po začetnih udarcih smo pričakovali, da bo to ena izmed najlepših iger, ki smo jih videli v zadnjem času. In, nismo se zmotili. Ligaško moštvo železničarja je igralo hitro in efektno ter v pretežni večini tekme s pf.aes-sing sistemom obvladalo nasprotnika.. Vendar, ker igro železničarja že poznamo nas bo bolj zanimalo, kako so igrali gostje. Vrsta, ki jo sestavljajo mladi, dobri igralci, se je uspešno in dobro držala. Kljub temu, da sb Imeli stalno »nekoga za petami« so v petih primerih znali najti način In uspešno zaključiti. Drugače so z osebnimi meti nižali rezultat in so tudi v to vložili vso preciznost. Borbena in skrajno požrtvovalna vrsta. Poleta je bila kos brzinl. ki jo je forsiral nasprotnik, le obrambni igralci niso bili zmožni perfektnim potezam ligaša pod košem. Tekma je velik uspeh Mariborčanov, nam pa je v zavest, da nam raste nov kvaliteten kader. Pred glavnim srečanjem so nastopile ženske. Tako kot pri. moškili-, lahko začetni nčrvcfei igralk Poldta, Iti niso v prvem delu došegie noben-e, točke in so domačinke zaključilo š lo;0 se je v nadaljevanju ig*ra rpi-entenila, Mariborčanke izcedi* Korifftnro »rtidp, opustile sb pdti ftp%rn in precižHb mečejo i*ž všSlfe #o2;i'clje. KONČNI KOMST Železničar: Vidmar 4, Judnič 4, Butinar 4, Berčič 4, žunjbar 1. Cundrič, Rant. Lbmšfek, Jakopič, Jaiitv/.ič, Polet: Kefb 3, KaVš, Deu 2, Kosi 2, Korže 4. Filipič. V tekmi med pionirji Postojne in ljubljanskim železničarjem šo slednji zmagali z visokim rezultatom 60:2. Prvenstvo JA v nogometu Na prvenstvu Jugoslovanske armade v nogometu, ki je v Skopju, sodeluje 10 moštev, ki so razdeljena v dve skupini. Dosedanji rezultati so naslednji: 1. skupina: Garda : Split 4 :1, Garda : Zagreb 2:0. Zagreb : Niš 0:0, Ljub. ljana : KNOJ 4:2. Ljubljana : Split 4:3. Niš : KNOJ 3:1, 2. skupina: Zemun : Sarajevo 6:2. Novi Sad : Beograd 3:1, Skoplje : Sarajevo 4:2. Tekmovanje se nadaljuje. \ Disciplina — prvi pogoj za napredek Kakor smo že objavili, se je v začetku tega meseca začel v Ljubljani prvi skupni trening najboljših nogometašev Slovenije, ki ga vod! znani zvezni trener-instruktor tov. Bročic. Nogometna zveza Slovenije je skušala organizirati ta trening že pred meseci, vendar zaradi velike zaposlenosti tov. Bročiča, se je trening mogel začeti šele pred desetimi dnevi. Namen tega skupnega treninga je, da se naši najboljši nogometaši in republiški trenerji seznanijo z najmodernejšim sistemom nogometne igre, s čimer naj bi se kvaliteta slovenskega nogometa nujno dvignila na višjo raven. Medtem, ko se je Nogometna zveza vsestransko prizadevala, da bi trening čim bolje uspel, nekatera društva iz klubaških in sebičnih namenov niso hotela razumeti pomembnosti te edinstvene priložnosti. Tako n. pr. sta vse graje vredna Sobota in Rudar, ki nista samo poslali določenih igralcev, temveč niso prišli niti predstavniki kluba na sejo izvršnega odbora NZ, ki je bila 9. t. m., niti niso opravičili svoje odsotnosti. Nasprotno pa je mariborske Branik dal lep vzgled, ker je poslal vse določene igralce, poleg tega še ponudil nakatere druge nogometaše, ki so trenutno v dobri formi. Ti primeri so najboljši dokaz, da so v našem športnem življenju še vedno nezdravi pojavi, čigar povzročitelje je treba nujno odstraniti iz fizkulturnega področja! Zaradi nediscipliniranosti se do nadaljnjega suspendirata nogometni sekciji Rudarja (Trbovlje) in Sobote (Murska Sobota). Suspenz Stopi v veljavo od dneva objave v dnevnem časopisju. NOGOMETNA ZVEZA SLOVENIJE. DvrfUnj plavalcev Mleda in CriUvenice V soboto in nedeljo je bil na, Bledu povratni dvoboj med blejskimi plavalci in plavalci CrikVetiiče. v začetku tega meseca so BlejOahi preniagali plalvalčp .Crikvenige z rezultatom Š3 :80 točkami, vaterpolo tekmo pa. so v CrlkVonici Blejčani izgubili z 9:1. ob&nedž?bdflih ilerimn^kjh3 p™i°ltf aK* V SSSbto jb želo cTviral redno tefcmdva. <98 Vihar;, v nedčljo pa hladno vtSBSb. Crilfveničani so na Bledu prc$fiW»li Blejčane z 83:79 točkaShi. Blejski plb. hirji pa So premagali čriicveniške pionirje s 33:26 točkami. Watespolo tekma se je kotičala z rezultatom 6:0 (4:0). za CflKvetii-6'o. CriftveČani so imeli ojačanje v tekmovalcih Primorja in sicer Pavišičevi, šiloVičem in Mih-lovo. Najboljši rezultati v posameznih plavalnih disciplinah so bili naslednji : 200m prosto moški: JuFetič (Bled) 2:43.3, 100 m hrbtno ženske: Mihel (Crikvenlca.) 1:40,5. 200 m prsno moški: šilovič (C) 3:06,4. Tratnik je plavat v metuljčkovem Slogu 3 :10,2 vendar te prog'© ki je plaval v metuljčko- vem slogu, tli vzdržal. Zato je njegov plašiti ati slabši kot če bi plaval v klasičnem Slogu. 100 m prsno ženske: Ulčar BeBa (Bled) 1:45,3, 50 m prosto pidnirji: Jarc Zdravko (B) 0:39,3, 50 m prsno pionirke: Matejčič (C) 0:51, 50 m prsno pionirji: Golac (C) 0:44,2, 4x50 m prosto moški: Crikvenlca 2 :42,4, 4X50 m prosto ženske: Crikvenica2 :40,4. 100 m prosto moški: Jure.«o (B) i :10, 200 m prsno ženske: Ulčar (B) 3:43.2, 100 m hrbtno moški: Ulčar Jože (B) 1:32,5, 100 m prosto ženske: Mihel (C) 1:24. 100 m prsno moški: Tratnik Ja. nez (B) 1:19,2, 50 m hrbtno pionirji: Jarc (B) 0:46,8, 3x50 m mešano pionirji: Bled 2:14, 3x100 m mešano ženske: Crikvehica 5:05, 3x100 m mešano mo- uspeh ->T 8*egBaw"filma« Pretekli teden je bil v okviru celovečernega programa lizkulturnih filmov dokončan tudi film »Titovi fizkul-turniki v Pragi«. Film je razdeljen na dva dela. Prvi obsega priprave v Ljublzjani ter obravnava po eni strani skrb Glavnega štaba za čim popolnejšo organizacijo, po drugi Strani pa požrtvovalnost in tekmovalni duh fizltulturnikov, ki so še zbrali v Ljubljani, da dokotično izoblikujejo posamezne vaje in celoten nastop pred odhodom v Prago. Pr^ del filma Se Konča s parado nastopajoče mladine po ljubljanskih ulicah, ki se je pred zastopniki ljudske oblasti zaobljubila, da bo častno zastopala Titovo Jugoslavijo v tujini. Dan pred odhodom nastopijo vsi fizkulturniki pred številnim občinstvom Ljubljane in ob navzočnosti podpredsednika vlade FLRJ tov. Kardelja. V drugem delu je prikazan odhod in potovanje v Prago, parada in veličasten nastop Jugoslovanov. Prav ta del je tembolj zanimiv in dokumentaren, ker je raWio ob tem času začela obrekoval na. gonja Informbiroja. proti naši državi. Navdušenje češkega naroda nad uspehi Jugoslovanov je najboljši dokaz, da češki narod čuti in misli z bratsko Jugoslavijo. Film je režiral tov. Dušan Povh. ki je svojo nelahko nalogo uspešno rešil. Tudi snemalci R. Vavpotič, F. Cerer in V. Pogačar go kljub slabemu vremenu in pomanjkanju tehničnih sredstev zajeli vse važne dogodke, zlasti sam nastop v Pragi. Vodstvo in organizacija snemanja sta bili v rokah tov. M. Liparja, ki je skrbel za neltioteno delo celotne ekipe. Ob izgotovitvi tretjega fizkulturnega filma j6 naša filmska produkcija dokazala. da imamo sposoben kader filmško-športnih sfrokovnjkov, s katerimi bomo lahko tudi v bodoče mžpdsno p-fiRa-gbva.fi rašittSj ifimfapf-dtlsfe fi«cul-tliSflWa g1Wja, v fiWl Jutdžfi^vTji. Hajduih t reprezentanca Viktorije 3:3 (3:2) Preteklo sredo je odigral Hajduk v Avstraliji šesto tekmo, in sicer proti reprezentanci pokrajine Viktorije. — Tekma se je končala z neodločenim rezultatom 3:3 (3:2). V prvem polčasu je igral Hajduk zelo dobro, medtem ko je bil po odmoru nekoliko slabši. Pri gostih se je opazila utrujenost zaradi pogostih tekem. Nasprotnik Hajduka je bil borben, toda Spličani so bili boljši. Gole so dali Ma-tošič .dva in Krstulovič enega. Gledalcev je bilo okoli 5000. ftov uspeh nogometaše« Hajduka w Awstraliji Hajduk : Br0dcerwHte 6 s o PIONIRJI PLAVACI POZOR! Dne 15. t. m. je na, kopališču ob 16 uri obvezen sestanek, ki se ga morajo udeležiti sledeči pionirji: Kokol, Er-seg, Gašperin, Žumer, Zupančič Japelj, Erbežnik. Lukman, Frlec. Filipčič, Gjud, Brleč, Jesenovec. Hercog, Ravnikar, Žlender, Lest er, Kanc, Pegan, Babnik, Kunc, Dougan, Bale, Zale, Šuster, Predalič, Karlih, Lunder, Hafner, Frece. Rus, Gaspari, Za-lioškar Sekavčnik, Slavič. Nov rekord Švice v štafeti 4X1500m je postavila ekipa AK Ziirich s časom 16:31,0. Tekli so Traufer, Spros, Ansen in Imfeld. Anglija : Francija 82:65. Glavni rezultati: 100 jardov: Laing (A) 9.7, 220 jardov: Baily (A) 21.5, 440 jardov: Poug (A) 48.5, 880 jardov: Bing (A) 1:31.2, 1 milja: Berique (F) 4:10.0, 3 milje: M imun (Fr) 14:0,9 120 jardov z ovirami: Finlay (A) 14.4, 440 jardov z ovirami: Eloi (Fr) 53.4, 2 milji zapreke:: Pujazon (Fr.) 10:19.6, skok v višino: Peterson (A) 193 cm; skok v daljavo: Wiliiams (A) 7.244, skok s palico: Breitman (Fr) 4,117, krogla: Lapik (Fr) 14,322, disk: Tirste-ter (Fr) 44,911, kopje: Dalrimid (A) 55,65, kladivo: Clarc (A) 52.99, štafeta 800X200x200X100 jardov: Anglija 3:31,2, Francija 3:52.2. ■ir Na atletskem tekmovanju v Gavleu je Belgijec Gaston Eelff postavil na 3609 m iiov izvrsten svetovni rekord s časom 7:58,8. Prejšnji rekord je imel Šved Gun- der Hagg. Postavil ga je 28. avgusta 1942 v Gbteborgu s časom 8.01.2. Keiff je že lani zrušil svetovni rekord Eagga na 2000 m ter znižal rekord od 5.11,8 na 5.07,0. Na tern tekmovanju je nastopil tudi Francoz Jean Berili er. ki Pa je med tem tekmovanjem odstopil. Za Seif-som sta daleč zaostala Šveda H. Erivon im Wredling, ki sta 'prispela v času 8.30,0 in 8.38,0. V nogometnem prvenstvii Sovjetske zveze so bile o d igre no naslednje teikme: Dinamo (Tiblis) : Dinamo (Minsk) 6:1, Spairtak : Dinamo (Etivnn) 2:1, Torpedo (Moskva) : D gugava (Riga) 1:0, Dinarno (Moskva) : Dinamo (Kijev) 6:2, CDKA : Lokomotiv (Hmkov) 5:1, Dinamo (Le-nimgtad) : Kritja Sovjetov 1:1, Lokomotiv (Moskva) : VVS 5:0. Na prveaetveni tablici vodi Dinamo (Moafcv,a) z 38 točkami od 45 dosegljivih pred Zenitom, ki ima 36 točk od 47 dosegljivih, in CDKA s 30 točkami od 47 dosegljivih. Nov francoski plavalni rekord z žen-1 ake je postavila Berlioux na progi 109 m hrbtno s časom 1:16,6, kar je ža tn desetinke boljši od prejšnjega. V Budimpešti je postavila nov madžarski rekord v plavanju r.■>. 166 m presto ženske Ternes z rezultatom 1:06,2, — Novi mladinski rekord je postavila ca isti progi Szoke 1:08,4. Novi svetovni rsksrler v metu Stregle Focbs (1 Ul) teže ee 180 m 1UI Te dni je vzbudil pozornost vsega sveta ameriški atlet James Fuchs, ki je postavil v Oslu nov svetovni rekord z rezultatom 17.79 m. Zgodovina svetovnega rekorda v metu krogle je zelo zanimiva. Leta 1934 se je pojavil v Ameriki orjaški atlet Jack Torranee (visok je bil 2 m in težak 130 kg!), ki je zrušil prejšnji svetovni rekord v metu krogle ter še v istem letu svoj rekord izboljšal od daljine 16.80 m na 17.49. Ta rekord je bil za tiste čase in tudi še do danes tako fantastičen, da se je zdelo, da ga ne bo mogel nihče izboljšati. Toda v športu je zelo tvegano postavljati take prognoze in trditve. Kljub temu pa je Torranee jev rekord držal polnih 14 let. Mnogi izvrstni atleti so ga zaman poskušali rušiti, kajti že fantastično daljino 17 m sta po Torranceu nresegla le dva atleta; to se je posrečilo leta 1938 Hackneyu z metom 17.(14, zelo pa se je približal Torranee levemu rekordu Ame-rikanec Al Blotzis, ki je leta 1942 vrgel kroglo 17.39 m, torej samo 1 cm (!) do svetovnega rekorda. Sele lani je prišel ameriški črnec Fonville, ki mu je uspelo uresničiti »nemogoče«, to je izboljšati stari svetovni rekord. To mu je uspelo v polni meri in je nekdanji »ne-prekosljivi rekord« prekosil kar za 23 cm ter postavil nov svetovni rekord z rezultatom 17.68. Toda kakor je prej svetovni rekord Jacka Torrancea dolgo vrsto let uporno počival na istem mestu, tako izgieda, sedaj naenkrat nima več mirnega obstanka. Fonville, ki je lani postavil bajni rekord, ni dolgo nosil častnega naslova svetovnega prvak-a. že letos mu ga je iztrgal njegov rojak James Fuchs, ki je vrgel kroglo 17.79 ra daleč. In sedaj še nekaj o novem rekorderju: James Fuchs je star 29 let. Doma je iz Chicaga. Po postavi sicer ni tak orjak kakor Torranee (visok je »samo« 1,89 in težak »ie« 101 kg). Toda njegovo orožje ni v teži, niti v višini, temveč v izredni hitrosti. Pri vsej svoji gorostasnosti preteče Fuchs 100 m v času 10,6! Ravno njegova velika brzina, združena, s telesno močjo, mu je omogočila doseči tak sijajen uspeh. Fuchs je svoj rekord dosegel v drugem metu. Prvi poizkus je obtičal na 17.44 m, v drugem metu pa je dosegel rekordnih 17.79 m. Od veseija je pričel Fuchs jokati, objemal je kroglo, s katero je postavil rekord, nato pa je v nepopisnem navdušenju parkrat skočil v zrak. Zatem pa je prijel svojega orjaškega nasprotnika Nilssona čez pas ga vrgel kvišku kakor bi bil pero. Na koncu je Fuchs pretekel med navdušenim pozdravljanjem »častno rudno«, t. j. 400 m. Za zaključek pa še malo številk: daljino 17 m je do danes doseglo na svetu le 5 atletov in sicer: Hackney 17.04 m (1. 1939), Blotzis 17.39 m (1. 1942), Torranee 17.40 m (1. 1934), FOnville 17.68 m (I. 1948) ter Fuchs 17.79 (1. 1S49). ZGODOVINSKI RAZVOJ svetovnega rekorda v metu krogle pa je naslednji: 15.54 Ralph Rose (ZDA) 15.79 Hirschfeld (Nemčija) 15.87 Kuck (ZDA) 16.04 Hirschfeld (Nemčija) 16.04 Douda (CSR) 16.05 Heljasz (Poljska) 16.16 Sexton (ZDA) 16.20 Douda (CSR) 1.6.43 Lyman (ZDA) 16.80 Torranee (ZDA) 16.89 Torranee (ZDA) 17.40 Torranee (ZDA) 17.68 Fonville (ZDA) 17.79 Fuchs (ZDA) 1948 Svetovni rekord! Fuchs ves sre- 1949 čen poljublja svojo kroglo L E 1 A V SPORU Običajno drži v športu teorija, da je doba med dvajsetimi in tridesetimi leti najugodnejša za športno udejstvovanje ter posamezniki v tem razdobju tudi navadno dosežejo višek svojih uspehov. Čeprav je to z medicinskega stališča popolnoma dokazano, vendar naletimo vsak dan v praksi na slučaje, ki so povsem v nasprotju z gornjo trditvijo Tako imamo na primer slučaje, da nekateri posamezniki dosežej< sijajne uspehe v športu že zelo zgodaj, skoraj še kot »otroci«, drugi pa snet zablestijo šele v pozni starosti, včasih šele po dolgih letih vztrajnega treninga. Nekateri spet naglo zablestijo, ko meteor, toda po par sijajnih, a kratkotrajnih uspehih je konec njihove športne slave in s tem navadno tudi spicii vdejst‘tavanja v : r u, drugi pa vzdržijo v športu desetletja in :■ ■> ri-: ” -ma > •• ki starosti uspešni tekmovalci. Med šahisti je znan primer sedanjega ameriškega prvaka Reshevskega. Ta mladenič, po rodu Poljak,'je že s 7 letom bil pravo čudo, saj je na številnih turnirjih presenetljivo zmagoval nad najboljšimi šahovskimi mojstri Amerike. Tudi nekdanji svetovni šahovski prvak, Kubanec Capablanca, je že zelo zgodaj dokazal izrazit talent za šah. Komaj 11 letni deček je osvojil šahovsko prvenstvo Kube. 13 LETNA OLIMPIJSKA PRVAKINJ A To sta dva izredna primera med šahisti. Pa tudi v drugih panogah, kjer potrebne ne samo psihične, ampak tudi velike fizične kvalitete, pozna športna zgodovina dosti primerov, kjer so »otroci« z lahkoto premagali odrasle in znamenite tekmovalce. Eden takih primerov se je zgodil na predzadnjih olimpijskih igrah v Berlinu 1. 1936, kjer je komaj 13 letna Amerikanka Marjo-rie Gestring postala olimpijska prvakinja v skokih v vodo s 3 metrske deske ter pustila za seboj celo vrsto odličnih in slavnih starejših nasprotnic. Marjo-rie Gestringova je postala naimlajša olimpijska prvakinja, toda njena športna kariera je bila kratkotrajna, ker je že po par letih dala športnemu udejstvovanju slovo. Zgodovina športa pozna poleg tega primera še dosti sličnih, zlasti med plavalci, skakalci v vodo ir, umetnimi drsalci na ledu. ki ot: dosežejo že zelo zgodaj si.: ine o : late in uspehe. No, talci ižredni slučaji, kjer se izkažejo mladi športni fenomVni, še lahko pojavijo samo takrat, kadar se prične poedinci ukvarjati s športom že zelo. zelo zgodaj. Toda zgodovina pozna tudi obratne primere, velik del ljudi dostikrat v mladosti ni imel prilike ali veselja, da \ bi se bavil s kakršnimkoli športom, i pa so se šele pozneje oprijeli te ali one panoge ter dosegli slavo in rekorde. Tako je n pr. poznan slučaj nekdanjega svetovno slavnega avtomobilskega dirkača Tazija Nuvolarija. Ta neustrašeni vozač in zmagovalec najtežjih mednarodnih dirk je dosegel svojo prvo zmago šele, ko je že izpolnil trideseto leto. Med kolesarji je še bolj zanimiv slučaj nekdanjega »kolesarskega kralja« Ottavia Bottechie, ki je prvič sedel na kolo s 26 leti. Toda že pri 30 letih je bilo konec njegovega nastopanja. Kljub temu pa je Bottechia v kratkem razdobju štirih let postal eden najboljših dirkačev sveta ter je nepremagljivo blestel na vseh mednarodnih tekmah. Tudi znani kolesar Morelli, večkratni zmagovalec na tradicionalni etapi dirki »Giro d’ Italia«, je postal slaven šele, ko je že prekoračil 31 let. Med dirkači je znan še slavni Italijan Gino Bartali, lanski zmagovalec s i »Tour de France-a«, in še danes eden najboljših cestnih vozačev na svetu, ki se že približuje četrtemu križu. ENO MINUTO V DRŽAVNI REPREZENTANCI Dosti podobnih primerov pa ne na: mo samo med kolesarji, ampak tira :ed drugimi športniki, med nogomev ši, boksači, atleti itd. Za nogometaše je važno, kolikokrat igra v državni reprezentanci. Med italijanskimi športniki je več nogometašev, ki so zelo pozno oblekli dres z državnim grbom. Tako ie znan n. pr. sijajni vratar Peruchetti, ki ga je šele v 29. letu doletela čast braniti barve svoje države. Najbolj pa je menda zanimiv primer nogometaša Bigattija, Ko je bil star 30 let, mu je prvič uspelo priti v državno reprezentanco, toda le kot rezerva. To je bilo na tekmi med Italijo in Francijo. Vse do konca je Bigatto samo žalostno gledal, kako njegovi tovariši igrajo. V 89. minuti, torej 1 minuto pred koncem, pa je bil igralec Barbieri blesiran in Bigatto ga je moral takoj zamenjati. Tako je »stari« Bigatto končno le postal »internacionalec«, čeprav samo za eno minuto. O BOKSACU FIRPU Med boksači spada med »pozne« nekoč slavni Argentinec — Luigi Angelo Firpo. Ta strašni orjak, ki so ga zaradi njegove silne postave (težak je bil 120 kg in visok 2 m) in ogromne moči nazivali »bik pampasa«, je začel boksati, ko je bil star že 28 let. Cim se je ta gora mišic in kosti pojavila v ringu, je v kratkem povzročila povsod naravnost paničen preplah. Kakor je bil Firpo edinstven po svoji postavi, tako je bila edinstvena tudi njegova Športna kariera. V kratki dobi enega tedna se je Firpo trikrat boril za naslov svetovnega prvaka z najboljšimi tedanjimi boksači težke kategorije. Najprej se je boril z Jese Wilardom, nato s Harry Wilsonom in slednjič še s samim nosilcem naslova svetovnega prvaka — ■Ličkom Dempseyem. Prvo dvojico ie Firpo prav na kratko »odpravil«, zato udarcem Dempseya dobesedno rgel iz ringa (po zračni poti), toda i)empsey je imel v sebi toliko sile in vzdržljivosti, da je borbo nadaljeval ter slednjič Firpa po vseh predpisih »uspaval«. Med »poznimi« boksači je znan tudi Irec Mc Tigue, ki je osvojil prvenstvo sveta v srednji kategoriji šele s 35 leti. Zato se ga je tedaj prijel naziv »pomlajeni Irec«. Tigueja pa je še posekal, kar se starosti tiče, Joe 'vVolcott, sedanji prvak poltežke kategorije; Wol-cot je danes star 38 let in si je šele letos uspel priboriti častni naslov svetovnega prvaka. Wolcott je sicer že prej dolgo let uspešno nastopal, a do naslova te najvišje trofeje ni mogel nikoli priti; šele sedaj, ko ima že skoraj 4 križe na hrbtu, se mu je to posrečilo. V športnem svetu najdemo poleg teh dveh ekstremov, od katerih so ‘ni zelo zgodaj uspešni, drugi pa pričnejo zelo pozno, še tretjo vrsto, t. j. tekmtival.ee, ki sicer začno gojiti ta ali oni šport z uspehom že v mladosti, pa ohranijo nato še v zrelih letih visoke sposobnosti in dosezajo tudi še izredne uspehe. Ti primeri niti niso tako redki. Pravilen, sistematičen in reden trening vse življenje — zdrav in soliden način življenja, vse to pomaga vzdrževati telesne sposobnosti športnika še v ona leta, ki sicer drugi že »obesijo svojo štartno številko na klin«, Vendar pa imamo tudi tu dostikrat izredne primere psihofizičnih sposobnosti posameznikov v razmeroma visoki starosti. Tako je n. pr. znan sovjetski skakalec s polico Ozolin. ki je danes star 43 let ir, še vedno skače 4.10 m, samo 20 manj, kot je skočil s svojimi 33 leti. Irje postavil svoj najboljši reztti 4.30 m in obenem evropski rekord, ti rti-med orodnimi telovadci niso redki p«-samezniki, ki s 40 leti in še več, telovadijo, kakor bi imeli 20 ali 30 ie' Izreden pa je vsekakor primer sv ‘ v no znanega tekmovalca Finca dr. S va-leinena, ki je na lanskih olimp igrah v Londonu med 144 najbolp: telovadci iz vsega sveta osvojil 13. mesto v skupni oceni (v obveznih va je bil celo na 9. mestu!). Dr. Savo nen je bil tedaj star 43 let in je to' menda sploh najstarejši telovadec Londonu. Ravno 20 let prej, t. j. L 19 3 pa je Savoleinen kot 23 letni mlad-prvič nastopil na olimpijskih igrah Amsterdamu in sicer prav uspešno. P c tem je nastopil še na olimpiadah 193 in 1936 in končno — kot 43 letni spor nik še na svoji četrti olimpiadi. Tik’ Švicarji imajo nekaj takih »veteranov na orodju, ki pa so po svojih sposob nostih še vedno pravi mladeniči. Ser-spada olimpijski reprezentant z leto 1936, Albert Bachrnan, ki mu je danes tudi 43 let, pa še vedno neprekinjeno in uspešno tekmuje ter je letos še nastopil v finalnih tekmah za švicarske državno prvenstvo. 1'isR Tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani — Odgovorni ureč (gor Prešeren — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Tabor — Telefon 33 ob nedeljah popoldne 55-22 do 26. Čekovni račun uprave št. 6-90603-f