MORA IMETI 
IDEJE« 
STR. 6 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 29. januarja 2009 • Leto XIX, št. 5 
Slovenski dnevi v monoštrskih šolah 
Krovna šolska komisija je 
21. januarja na pripravljalnem sestanku razpravljala o organiziranju in izvajanju slovenskih dnevov na monoštrskih šolah, za katere je v prid večje promocije pouka slovenskega jezika dala pobudo Valerija Perger, višja svetovalka za porabsko šolstvo. Po njeni ideji naj bi bil slovenski dan prireditev, na kateri bi staršem predšolskih otrok in učencev nižjih razredov osnovne šole v Monoštru predstavljali učenje slovenskega jezika kot zanimivo priložnost, in vse prednosti, ki jih ponuja učenje tega jezika. Osnovni cilj prireditve je seznanjanje staršev z možnostmi učenja slovenščine, prikaz različnih dejavnosti v slovenskem jeziku, prikaz možnosti, če se učenci odločijo za učenje slovenščine. Na sestanku so bili prisotni predstavniki porabskih šol in vrtcev, ravnatelj združenih monoštrskih šol Tibor Pénzes ter predsednika Zveze Slovencev oziroma Državne Slovenske samouprave Jože Hirnök in Martin Ropoš. Ker se pobudnica slovenskih 



dnevov sestanka ni mogla tarka Zveze Slovencev 
udeležiti, ga je po njenem Klara Fodor. Komisija, ki 
pooblastilu vodila sekre-se je z idejo izvajanja slo
venskih dnevov strinjala, je na začetku določila termin in kraj slovenskih dnevov, ki naj bi bili še pred vpisom otrok v osnovno šolo, in sicer 2. in 3. aprila v šoli Istvána Széchenyija, prvi dan popoldne, drugi dan pa dopoldne. Udeleženci so opredelili tudi vsebinski okvir teh dnevov, ki naj bi bil pester in sproščen program. Prisotnim bo 
najprej predstavljen namen druženja, sledil bo program osnovnošolcev, malo plesa, pesmi in predstavitev slovenskih dejavnosti: krožki, tabori, ekskurzije. Tej predstavitvi naj bi sledil sproščen pogovor z obiskovalci, ki bodo imeli možnost spraševati, se pogovarjati in dobiti odgovore. Poleg programa bodo osnovnošolci pripravili tudi plakate, s pomočjo katerih bodo ponazorili dejavnosti s fotografijami, in sicer šolske in zunajšolske slovenske dejavnosti, kot naprimer tabore, ekskurzije, srečanja s šolami itd. Valerija Perger pa se je ponudila, da bo pripravila dvojezično zloženko, katera se bo na dan prireditve izročila vsem staršem, in sicer z naslovom Slovenščina kot priložnost za vašega otroka. Udeleženci sestanka so določili nosilce posameznih aktivnosti in se zmenili, da bodo do naslednjega srečanja, ki bo predvidoma 18. februarja, pripravili konkretnejši načrt programa slovenskih dnevov. 
Nikoletta Vajda 
2 

Kelko narodov, telko šeg – 1. 



Snorhavor nor tari! 
V naši novinaj leko dosta štete o tom, kak so živeli, kakše šege majo pa ka gnesnaden delajo Slovenci na Vogrskom. V rosagi pa geste dvanajset drügi manjšin, štere so fejst ovaške od nas, majo ovaške šege, zgodovino, vöro pa gezik. V vsikšoj nauvoj številki Vam zatau na kratki nutpokažemo edno od tej manjšin. 

bejžalo na Vogrsko. Na tau se eške gnes spominajo vsikšo leto 24. aprila. Gda so po prvoj bojni Vogrsko raztalali, so se vönavčeni Armenci z Erdeljskoga spakivali v Budimpešto, gde se je je zbralo kauli dvej gezero. Napravili so svojo drüštvo pa Armenskokatoličansko cerkveno skupnost. O njinoj vöri moramo povödati, ka je biu armenski rosag prvi na svejti, šteri je leta 301 zapovödo krščansko vöro za cejlo državo. Papo v Romi so nej za svojoga prejdnjoga vzeli. Vekši tau »zahodni Armencov« eške gnes tau vöro drži. Tisti, šteri so pa v avstro-ogrskoj monarhiji živeli, so se zdrüžili s katoličani. (Od tistoga mau se zovejo armensko-katoličani.) Zvün Budimpešte gnes na Vogrskom nin ne darüjejo armensko-katoličanski meš. (Vörnikov po statistiki tö samo sedemstau geste.) Na Erdeljskom eške gestejo štiri takše cerkve, štere nemajo dühovnikov. V Szamosújvári je najvekša cerkev te vöre na svejti. Vörniki svetijo iste 
svetke pa svece kak rimski katoličani, najvekša svetka sta vüzem pa božič, depa svojo liturgijo majo. Svetijo svetoga Gregorja Posvejtnika, šteri je prvi tomačo armensko vöro. 
Po drügoj bojni so zavolo njinoga dela v starom sistemi za Horthyna (na priliko padarge, fiškališke) dočakali žmetne cajte, samo v šestdeseti lejtaj so se leko začnili padašivati s »Sovjetsko republiko Armenijo«. 

Ništerni pravijo, ka leko Armenca že po obrazi spoznate. Črni vlaské, kraugli obraz, žuta kauža – zavolo toga so je nikdar nej bantivali, depa se prej včasik vidi. Kakšni so pa po naturi? Na začetki 20. stoletja so zapisali: »lübijo držino pa goste, so bogaboječi, šparavni, flajsni, radi nauve dele začinjajo.« Stau lejt kisnej pa 
Cerkvica ob jezeru v Armeniji 

je eden čednjak na pamet vzeu, ka je med Armencami dosta neoženjeni moški pa žensk. Ništerne držine pa eške itak küjajo tradicionalno armensko gesti. »Dalauzi« so figice z medom, makom pa orejami, začimbo (fűszer) »hurut« dobijo tak, ka v vrejlo mlejko petrožo dejejo, njino testau za župo pa se zové »angadžabur«. Zvekšoga se s svojimi rojaki z drügi rosagov srečajo samo voditeli vogrski Armencov, v Benetkaj (Velenci) ali Beči. Od zvüna samo na rejdki pridejo, o tej srečanjaj piše v njini manjšinski novinaj Ararat. Glavni problem je tau, ka vogrski Armenci več skor nika ne gučijo svojoga gezika. V Armenijo, matično domovino ne morejo dostakrat ojti, daleč je, pa srmastvo, bojne pa potresi (földrengés) tö gestejo tam. Rosag je oprvin samostojen grato samo te, gda je Sovjetska zveza razpadnila, dosta pomauči ne morejo poslati. Armence pri nas bole samo bogatejše domanje držine pomagajo, napravile so fundacije (alapítvány) pa šaule tö. Armenski se leko gnes na Vogrskom vči na 6 mestaj, zvekšoga kak v nedelskoj šauli, v mali skupinaj. Takzvani »Vogrski-Armenci« so gnesnaden skor sploj Vaugri gratali. Ne gučijo več armenski, njini materni gezik je vogrski. Tau, ka so don Armenci, se vidi s toga, ka so navezani na kulturo maloga naroda, kak so Vaugri tö. Geste en par takši držin tö, štere so v preminauči stau lejtaj prišle z Armenije, pa eške gučijo gezik. Té razloček med njimi je tak krepek, ka sta na priliko njino Državno samoupravo vodila eden »Vogrski-Armenec« pa eden »pravi Armenec.« (Armenci na Vogrskom majo 31 lokalni manjšinski samouprav.) Depa kak čednjaki pravijo (ka je istina za drüge manjšine tö), če se rejsan trüdijo, ka aj bi se s kem več Armencov znauva navčilo gezik pa spoznalo kulturo, »pravi Armenci« tö brž staupijo na paut asimilacije. 
-dm
»Srečno nauvo leto!« - ste leko v armenskom (örmény) geziki prešteli v naslovi članka. Té gezik guči na svejti kauli sedem milijonov lüdi, šteri so nej samo v rosagi Armenija doma, vekši tau lüstva živé raztraušeno po cejlom svejti. Takzvani vzhodni (keleti) Armenci živejo v Armeniji (v goraj Kavkazuš) pa v Maloj Ažiji, drügi tau, zahodni (nyugati) pa so si najšli domove v 
Europi pa indri po svejti. Na Vogrskom je geste kauli tri gezero petstau (tak računajo njine organizacije), v statistiki iz leta 2001 pa samo kauli tristau. Ništerne stare kronike pravijo, ka so med Karpate prišli Armenci že vküper z Arpadovimi Vaugri. Gda je kisnej krau Endre II. odišo oslaubodit Sveto deželo, je odo v Armeniji, pa v Esztergom pripelo menjšo kolonijo Armencov. Depa vekši tau toga lüstva je prišlo na Erdeljsko v 17. stoletji, bili so bautoške pa takši majstri, šteri so delali z ledrom. Živeli so v štiraj varašaj ali vesnicaj, v Gyergyószentmiklósi, Csíkszépvízi, Erzsébetvárosi pa Szamosújvári. V tej mestaj je bila fejst krepka endogamija, ka znamanüje, ka so se Armenci samo z Armenkami ženili. (Zatok pa je dosta lidi melo skor »čisto« armensko krv eške v 19. stoletji.) Šteri so bole flajsni bili, so začnili küpüvati maro. Na Alföldi so krave krmili pa na Nemškom odali. Ništerni so telko penez vküpspravili, ka so eške krali na pausado dali. Anekdota pravi, ka so Armenci telko pomauči dali casarici Mariji Tereziji, ka je njine odposlanike pozvala v Beč, pa pravla, ka si leko ka koli s seuv 
vzemejo. Uni so pravli, ka bi samo eden sveti kejp meli. Casarica je obečala, sledik pa je gorprišla, ka je dala v dar kejp eričnoga holandskoga molara Rubensa. Nej je mogla več nika, vej je pa obečala. Vekši tau armenski držin si je leko dopüstilo, ka so svoje mlajše v šaule nutspisali. Ka so nej mogli vsi erbati od očov, so se raztrausili po Erdeljskom pa je grato njini materni gezik vogrski. Na srejdi 19. stoletja je bilo na Vogrskom kauli petnajset gezero lüdi, šteri so imeli armenski materni gezik, vöro ali starce. Gda so po revoluciji leta 1849 v Aradi bujli trinajset generalov, sta med njimi bila dva Armenca: Ernő Kiss pa Vilmos Lázár. V prvoj svetovnoj bojni so Törki bujli več kak milijon Armencov v Ažiji, potom toga je je tö dosta pri-


Porabje, 29. januarja 2009 

3 




»Kak dobro mama, ka si me tak ostro mejla ...« 

V prejšnji novinaj smo leko spoznali, ka je znamanüvalo včenjé tašnoj lerenci, stera je tau delala z düša, srca kak tiste indašnje prave lerence. Margita Mayer je na Gorejnjom Seniki, sledkar pa že v Varaši dosta dobroga včinila za porabsko kulturo, za materno rejč že tü dosta djala, pa tau potijma, solidno, skromno. Namesto dosta gouča raj dela potijoma, solidno. 
• Ka veseldje, radost, lepote v deli si najšla kak novinarka pri slovenskom radioni v Varaši? 
»Oprvin je špajsno bilau vseféle formo. Na začetki se več dela mejla z računalniki pa sam menje na tereni bila. Dosta trbej sejdti, tau pa sploj špajsno bilau pa gé eške itak. Ovak se mi pa tak vidi, ka dosta podobnoga gé v tom deli pa v šaulskom deli. Glavno je, ka sir nika nauvoga zvejm, od lidi, o lidaj, tau leko ranč tak tadale dam lidam, poslušalcom kak v šauli mlajšom, sam malo ovaška gé ta paut. Vmes se pa ge tö dosta nauvoga leko navčim. Gda me spitavajo, kak se mi vidi tau delo, pravim, ka se mi svejt bole goraupro, več vidim s sveta, liki gda sam male mlajše včila.« 
• Si mogauče že zopodla tak tü, ka si koga nej mogla dobiti za pogučavanje? »Ja, bilau je že taše tö. Tak tö bilau, ka so mi obečali pa te v slednjom minuti so doj pravli. Ge sam za tau nej čemerna gé, samo človeki ne spadne dobro, ka računa na tau, ka zagvüšno ma ka nut djasti za radio. Zatok se zgučim naprej, pri cajti. Nevola je v tom, ka te tak brž gde, koga drügoga leko dobim za interju? S toga tala je žmetno pa špajsno, depa ge sam sir tak gé, ka probam razmeti drugoga, gvüšno nika bilau, ka on don doj pravo. Ge probam vsakšoga razmeti, samo dobro bi bilau, če bi lidgé malo tö parbrodili. Človek bi rad zvedo, ka zaka nej, ka pa, če bi leko pomagali na tom kaj ali bi leko o drugom parpovejdali.« 
• Zvöjn slöjžbe si ti za porabsko kulturo že dosta dola djala. Na seničkoj šauli si v kratkom časi z dobrim delom gora zranila tašno mlašečo folkloro, ka so vam na čüdo šli od Porabja do Ljubljane. Bili ste zvejzda na šauli. 

»Venak zatok, ka ge sam tak gé, ka delam, kakoli je tau, če doma pucam, ge sir tak brodim, ka tisto trbej tak naredti, kak se šika. Mišlenje, ka folkloro trbej postaviti na šauli, nej bilau moje, liki ravnatelice Erike Glanz. Meli smo priliko na začetki osemdeseti lejt, ka smo leko šli v Predvor v Slovenijo se včit plesat koreografije pa te smo mi doma drügim tö navčili. Mlajši so te eške nej vse telko meli kak gnes, pa so radi prišli na vaje, radi so plesali, spejvali. Dosta mlajšov prišlo pa z veseldjom. Zazrankma v pau sedmoj sam üšla delat pa večer v pau sedmoj sam domau prišla. Dostakrat, gda smo probe meli, smo z mlajši vred do devete tam bili. Tau nej samo moje delo bilau, če nej bi bilau mlajšov, te bi s toga nika nej bilau. Za par lejt že menje mlajšov bilau pa so že volo tö nej tašno meli.« 
• Djedro, pomalek petdvajsti lejt stare, priznane vözraščene folklorne skupine na Gorejnjom Seniki so ranč tej mlajši bili. Lübezen, radost pa veseldje najdti v slovenski ljudski plesaj si je ti navčila, posadila v nji, tau pravijo sami tü. 
»Tau je lejpo, pa ge sam tak rada gé, gda vidim tau odraslo seničko folkloro pa ka njini mlajši že plešejo pa stariške ške itak plešejo, s šterimi smo začnili plesati na šauli. Tau meni tašno veseldje gé pa sam tak ponosna (büszke) na njé, ka uni tau leko naredijo. Gda so vö s šaule stanili te mlajši, so me zvali, naj ji vodim, pelam tadale. Te sam ge tau nej mogla naredti, ka se mi (h)či narodila pa sam doj pravla. Liki oni so vözdržali, so tadale delali pa ške zdaj si živlenje tak nut vtalajo kak stariške, si tö cajt vzemejo zatau. Ge njim gratulejram pa želim, naj tak tadale mauč pa volau majo. Istina, ka uni tö starejši grtüjejo, depa tau naj tadale prejkdavajo svojim mlajšom. Tau je najvekše, ka uni volau majo, škejo tau tadale dati svojim mlajšom. Tak leko tau vse gor ostane, ka smo mi, naši starci gnauk svejta delali. Malo iz nas nika don ostane, ka smo mi Slovenci gé.« 
• Tebé je Baug lepau podarijo, ka za spejvanje tü maš trno dober glas. Mlašeči pevski zbor si tü ti vodila na seničkoj šauli, gnes pa spejvaš v obadvaujom zbori. Mnaugo ljudski pesmi tö znaš, ranč kak tvoja sestrična Marija Kozar-Mukič. 
»Ja, tau leko povejm, ka je venak tau moja érba gé. Érba tak tö, ka glas mam zatau, no, če zdaj že rejsan nej tašnoga kak pred dvajstimi-trestimi lejti, sama čütim, depa rejsan sam sir mejla vüje za spejvanje pa glas tö. Ja, že so me večkrat spitavali, kak spejvam v dvaujom zbori. Gnauk tau, ka rada spejvam, drugo pa tau, ka ge sam ške v tom gor rasla, vala Baugi. Tašo srečo sam mejla, ka smo mi doma spejvali. Té ške v držini več cajta bilau. Istna, ka moj oče Vogrin gé pa se nej navčo dugi lejt nej sloven-ski. Dapa mama z Gorenjoga Senika bila pa doma sva müve dvej dostakrat spejvale, sir na dva glasa, una spaudnji glas, ge vrnji glas. Tau ne more ta povödati gnešnji mladini. Vejm, gda sam na Gorenjom Seniki v šauli ške petje včila, sam dostakrat parpovejdala, ka so uni malo srmacke zatok, ka ge sam krave pasla pa smo tam dosta spejvali. Nam so sir gučali, ka prej spejvati trbej 

kravam, ka do bole gele. No, smo že zatau vekši bili, smo znali, ka tau nej tak gé sploj, mi smo steli spejvati. Ge sam pri staroj materi na Seniki dosta bila gor na brgej pa sva s sestrično Magdo Horvat tam spejvale. Nej bilau taše, ka na enom glasi, včasik na dva glasa, s sestričnov tö pa če z mamov ali s staro mamov ali s taticov, s kinkoli, najmenje na dva glasa smo spejvale. Pa rejsan, tiste pesmi, štere se v mlašeči lejtaj navčiš, tisto ostane. Tak, ka zato ge več pesmi znam, zato sam že dosta pozabila tö, dapa zdaj, ka v zbore odim, pa nazaj pride dosta vse. Gda sam zgotovila visauko šaulo, sam včasik nut staupila v zbor Avgust Pavel par lejt sam ga vmes tam njala pa te zdaj pet lejt, ka sam nazaj odišla spejvat. Vmejs pa tü v Varaši je grato en zbor, tak ka tau sam tö nej mogla vönjati. Istna, ka v dosta mejsta trbej titi, več nastopov geste, pa tau sir konec kedna, mi zato dosta gé. Dapa na vaje ojdti pa tam spejvati! Kakoli se počütim, tam se včasik vöpočiném.« 
• Če stoj leko zadovolen s svojim detetom, ti si leko. Fejs žmetno ti je bilau Dragico ta pistiti na več lejt se včit v dalečno Ljubljano? 
»Ja, zato nej vseedno, sploj pa na začetki. Doma je v gimnazijo ojdla, sva se vsakši den srečale. Gda je odišla v Ljubljano, je pa zvekšoma vsakši drugi keden domau prišla. Zato je špajsno bilau na začetki. Zdaj, ka sam sama, dosta dela mam, cajt zato ta odleti, vmejs se pa čüjeva po telefoni tö. Znanci so tam bili, moja sestrična Magda Horvat, dapa zato svoje probleme dun sama mogla rešüvati. Etak pa, telefoni sé pa tá. Včasik buma sam go ge tö šanjalivala. Samo tau sreča venak obadvej, ka sam do sebe ostra (stroga) gé, do drügi mlajšov sam bila, pa sam do svoje čeri tö ostra gé. Gda je una tö v šaulo prišla, sva gnako začnile v varaškoj šauli. V sausednoj klasi sva bilé pa una nir nej prejk lejtala k meni. Pa če je kaj nej dobro bilau ali kaj doma pozabila, sam ji sir pravla, ti si kriva pa gotovo. Se je vcuj navčila k reda, samostojna gratala, ka je sama mogla svojo delo na skrbi meti. Tau je pa najbaugše, ka mi je nej davnik pravla, gda sva se nika pogučavale, dvajsti lejt prejk že bila: »Kak dobro, mama, ka si me tak ostro mejla od maloga mau!« Od toga vekšoga priznanja človek ne more zadobiti. Znaš, ka si dobro včino, dobro delo, dobro sam go ranila, vzgajala, ka je tak gor zrasla, ka se je navčila tisto, ka trbej. Pa če se tau navči od maloga mau, té pri dvajsti lejtaj tak velko nevolo ne more naredti, nej sebi pa nej drugomi. Nemo pravla, ka sir tak vrla bau, kak je do tega mau, depa zato se vüpam, ka zna, kak se trbej, kam se trbej vcuj držati.« 
Klara Fodor 
Porabje, 29. januarja 2009 

4 






Držinske štorije (2) 

Vsakša držina ma svojo štorijo, svojo pripovejst, stero največkrat poznajo samo členi držine pa kakšni sausedge, dapa vse oni tö nej. Spomini segajo nazaj največkrat do stari starišov, če so stariške kaj pripovejdali o njij, na živlenje stari starišov pa starišov se pa tisti, steri te zgodbe pripovejdajo, sami tö spominajo. Ema Sukič je zdaj v Sakalauvcaj gorziskala Elzo Kondor (Makoš), po domanje Petjino Böško, stero je živlenjska paut iz male vesi odpelala v velki varaš v Meriki pa nazaj. 
Moji starištje 

Zveza Slovencev na Madžarskem 
Vas vljudno vabi na proslavo ob 
SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU, 
ki bo v nedeljo, 8. februarja 2009, ob 16.00 uri 
v konferenčni dvorani 
v Slovenskem kulturnem in informativnem centru 
v Monoštru. 
**** 
O pomembnosti praznika in kulture bo spregovorila 

Marija Kozar iz Sombotela. 
Kulturni praznik bomo počastili 

s predstavitvijo CD-ja
ljudskih pevk ZSM Monošter in Števanovci. 
V programu bodo sodelovali:
Pevski zbor ZSM DOŠ Gornji Senik, 
pevska skupina Sombotelske spominčice, 
Tamburaško društvo Drotmantraši (Radenci) in 
Prleški frajtonarji (Ljutomer). 


Moj oče se je narodijo leta 1900, mati pa 1901. leta. Obadva sta v Sakalauvca rojeniva bila. Očini starištje so meli ram, iz cigla zozidanoga, grünt pa maro so tö meli, so verstvo delali. Če rejsan je nej srmastvo bilau, so samo dva deteta meli. Dejdeka sam dja 
nej poznala, gda je mrau, sam eštje nej na svejti bila. Baba je trno lagva ženska bila, nej je poštüvala svojga moža. Ona je dobro djejla pa pila, možej je pa prej vö iz kotla djesti davala, gde je svinjam tjüjala. Tau zatok znam, ka sam od svoji starišov čüla. Očina sestra se je oženila, vzejo go je mladenec, Štujbar so se ma conali. Nej je lagvi človek biu, dapa rad je vino pijo. Dva deteta sta mela. Vekša dekličina je bila že kakšni 4 ali 5 lejt stara, gda se je v familiji tragedija zgodila. Tašča (anyós) je vsigdar svoje čobe opirala, gda je zet pijan domau prišo, on je pa tau nej za šalo vzejo. Zgrabo je öčak, majüto pa sejko z njim. Najprvin je ženo dolasvejko, po tistim pa malo dejte, stero je v zibki ležalo. Vekša dekličina se je pod postelo potegnila pa se je skrila, tašča je pa vujšla. On se je pa v vesi pri enom pavri na paudi skrijo. Gda se je vöstrejzno, te ma je že žau bilau za vse, ka je včino, depa te je že kesnau bilau. Gda so ženo pa dejte pokapali, te so 

njega žandarge zvezanoga gnali. Osodili so ga na vauzo do konca živlenja. Nigdar več ništje nej čüjo za njega. Eštje ena štorija o tom, kakšna trda ženska je bila ta moja baba. Tau je bilau kauli leta 1948, dja sam te že 12 lejt stara bila. Vardjam tanazaj, ka je tistoga ipa Rákosi vodo rosag pa smo trno težko živeli, vse je trbelo doladati državi, djesti nej bilau nej za lidi, ka pa eštje za živali. Baba je mejla ednoga lejpoga maloga pisa, ga je v žatjeu zaklačila, ga je v potok vlejkla pa ga je s tapačov klala. Pesek je cvilo, ka se je brano, baba je pa kričala: »Vej pa ne raštji pa ne cvili, ka te ne kolem dja, ka te država (állam) kole.« Stariša sta se 1923. leta oženila. Dokeč so si nej rame naredli, so se pri maternomi oči držali. Naš prejdjen ram je cejli iz tučence redjeni bijo, zadnji rami (klejt, štala, djümla, parma) so že zidani bili. Glejve smo iz lesa meli. 1924. leta se je narodila moja najstarejša sestra, 25. leta druga sestra, 26. leta tretja. Mlajši so se rodili eden za drugim, 8 nas je bilau. Nej je leko bilau starišom telko dece gorazraniti. Moj oče so tö radi vino pili, dapa gda so mladi bili, so zato na verstvi vse obredli. Gda smo mi mlaj-
Porabje, 29. januarja 2009 

ši zrasli, smo tö mogli pomagati pri vsakšom deli. Ka bi si malo pomogli, so oča vzimi v gauško ojdli lejs sejkat, vleta so stražali ali so ojdli oslice klat v Monošter. Tau je bilau v najbola težki Rakošijevi cajtaj. Dapa penzijo so si dun spravili, ka je tistoga ipa tak bilau, ka če je nekak 10 lejt delo, je že penzijo daubo. Mi mlajši, steri smo tistoga ipa eštje doma bili, smo pa z materjov na verstvi delali. 
(se nadaljuje) 



Zapisala: Ema Sukič 
5 

Nove knjige in obletnica 




LANI O TRUBARJU, LETOS O KÜZMIČU 
Letos mineva 230 let od smrti Štefana Küzmiča, najpomembnejše evangeličanske osebnosti, kot je duhovnika, prevajalca in pisca označil škof evangeličanske cerkve na Slovenskem, mag. Geza Erniša, na predstavitvi Evangeličanskega koledarja 2009. Najpomembnejše delo Štefa
na Küzmiča je prevod Novega zakona, ki je v prekmurskem knjižnem jeziku izšel leta 1771. Za ponatis Predgovora k Novemu zakonu je poskrbel Pokrajinski muzej v Murski Soboti. Metka Fujs je v Spremni besedi poudarila, da muzej ponuja »ponatis Predgovora k Novemu zakonu kot izjemnega zgodovinskega dokumenta svojega časa, ki je bil ravno zaradi te svoje sestavine izpuščen v vseh ponatisih navedenega dela... Tako kot Trubar so tudi prekmurski protestantski pisci učenje branja, učenje vere in prevajanje božje besede razumeli kot poslanstvo, s katerim dajejo ljudstvu v roke orodje za spoznavanje božje resnice in ga s tem peljejo bližje Bogu in na pot zveličanja«. V knjigi je tudi razprava Franca Kuzmiča Življenje in delo Štefana Küzmiča. Evangeličanski koledar 2009 in Predgovor k prevodu Novega zakona iz grščine v knjižni prekmurski jezik predstavljata uvod v prireditve, s katerimi bodo zlasti v Prekmurju počastili življenje in delo Štefana Küzmiča ob 230-letnici njegove smrti. Med večjimi dogodki bo tudi simpozij o Štefanu Küzmiču. »Evangeličanski koledar je pomemben dokument, ki ohranja protestantsko identiteto in prispeva k njenemu ohranjanju,« je na predstavitvi publikacije poudaril glavni in odgovorni urednik, 
škof Geza Erniša. Vsebinski poudarek v lanskem koledarju je bil na 500-letnici rojstva Primoža Trubarja, letos na obletnico smrti Štefana Küzmiča opozarja že faksimile naslovnice Novega zakona in več tekstov, posvečenih temu duhovniku, ki je pokopan na pokopališču pri cerkvi v Šurdu na Madžarskem. V koledarju so tudi reprodukcije slik z lanske likovne kolonije Primož Trubar, ki jo že vrsto let pripravljajo v Moravskih Toplicah. Evangeličanski koledar ima vsako leto tudi nekaj strani v madžarskem jeziku, želeli pa bi jih še več, vendar ni dovolj avtorjev, pravi glavni in odgovorni urednik. Predstavitve koledarja se je udeležila tudi dr. Cvetka Toth – Hedžet, stalna sodelavka koledarja, ki se znanstveno ukvarja s protestantiko. Sicer pa so koledar v glavnem napisali evangeličanski duhovniki. Koledar so natisnili v 2800 izvodih, vsak kupec pa je dobil kot darilo stenski koledar s preslikavami, risbami evangeličanskih cerkva – delo Ernesta Bransbergerja. 

Štefan Küzmič se je rodil leta 1723 v Strukovcih, se šolal v Šopronu in Győru na Madžarskem, Bratislavi na Slovaškem, učiteljeval v Nemescsóju na Madžarskem, bil pastor v Šurdu, kjer je umrl 22. decembra 1979 in kjer je tudi pokopan. Na tamkajšnji cerkvi so mu oktobra 2003, ob 280. obletnici rojstva, odkrili spominsko ploščo, ki sta jo blagoslovila škofa evangeličanske cerkve na Slovenskem in Madžarskem Geza Erniša in János Ittzés. Dela Štefana Küzmiča so Mali slovenski katekizem, Abecednik, Vöre krščanske kratki navuk in najpomembnejši Nouvi zákon. »Küzmičev Novi zakon je terjal ogromen napor in predstavlja mogočno in dragoceno jezikovno stvaritev, je kulturno dejanje prvega reda. Napisati tako delo v neizoblikovanem narečju in posebej še v literarnem stilu pomeni pomembno preseči skromna književna prizadevanja večine prekmurskih pisateljev,« je ocenil Štefan Barbarič, posebej o jeziku Štefana Küzmiča pa je Vilko Novak napisal, »da je njegov jezik nazoren, domač in živahen, čeprav je preživel v domačem okolju zgolj eno desetletje. Njegov jezik je še vedno stalni vir jezikoslovnega raziskovanja domačim in tujim raziskovalcem in od začetka 19. stoletja dalje vzor preurejevalcem slovenskega knjižnega jezika, saj je prekmurščina ohranila starejše in čistejše glasove in oblikovne značilnosti kot osrednja slovenska narečja«. Podrobna, strokovno utemeljena je tudi razprava Franca Kuzmiča v posebni izdaji Predgovora, kjer omenja tudi, da je Küzmičev prevod Novega zakona bral na Dunaju jezikoslovec Jernej Kopitar in bil nad njim 

navdušen, zato je o tem pisal Žigi Zoisu. Nikakor ne drži neargumentirana trditev, da je Štefan Küzmič zavrl prekmurski integracijski proces v slovenstvo. Celo nasprotno, poudarja Franc Šebjanič in pravi, da je tako s svojo dejavnostjo bistveno spodbudil nacionalno osveščanje svojih sorojakov med Muro in Rabo ter na Šomodjskem. »Pričujoča izdaja Predgovora s prevodi in Küzmičevim življenjepisom je izraz spoštovanja, ki ga Pokrajinski muzej Murska Sobota ob izteku Trubarjevega leta namenja vsem minulim, sedanjim in prihodnjim piscem ter zapisovalcem slovenske besede,« je napisala direktorica muzeja Metka Fujs. Faksimile Novega zakona, v katerem je ravno tako objavljen Predgovor, je na zadnje izšel leta 1999. Urednik Mihael Glavan je tedaj napisal, da je Nouvi zakon Štefana Küzmiča najpomembnejša prekmurska slovenska knjiga. 
Ernest Ružič 


Porabje, 29. januarja 2009 

6 

Pri sosedih na Goričkem 


»Človek mora zmeraj imeti ideje« 
Župnija Markovci je na čelu z župnikom Dejanom Horvatom sredi velikega projekta. Na pobudo župnika se namreč obnavlja cerkev in se na mestu starega župnišča gradi župnijski dom. Gradbena dela lepo napredujejo, župnik pa ima še ogromno idej. 

da je Bog ustvaril svet v sedmih dnevih. Tu na stropu pa bo 12 angelov, saj je kapela narejena v zahvalo za varstvo svetim angelom varuhom. V kapelici bo tudi križev pot, človek ima namreč tako vzpone kot padce. Pri glavnem hodniku pa bo šest oken, ki simbolizirajo šest temeljnih resnic. Zunaj pa, kjer imamo živi betlehem, je z opekami vgrajen rožni venec. Deset rdečih opek simbolizira desetke rožnega venca. Hotel sem pač, da ima stavba neko simboliko. Da te sama prevzame, da te sama nagovori.« 
• Kaj vse bo v tem župnijskem domu? 
»Spodaj so kletni prostori, učilnica za verouk, zgoraj pa še na 200 kvadratnih metrov bo kakšna mladinska soba, knjižnica, verjetno še tudi kakšno stanovanje, če kdo pride, lahko prespi. Ta dom pa je za naše potrebe prevelik, zato bo namenjen tudi skavtom, romarjem ali kakšnim izletnikom. V prvi vrsti pa je vse to seveda namenjeno našim vernikom. Če nekomu nekaj narediš, je tisto stokrat večje zadovoljstvo, kot če sebi nekaj kupiš ali narediš. Nikoli ne boš tako srečen ali pa notranje zadovoljen kot tako. V tem smislu, da se je začelo dogajati nekaj, da smo morda župnija Markovci in Gornji Petrovci postali opazni. To je zame ogromno. Pa to vse, kar smo naredili, bo tudi za tukajšnje ljudi veliko pomenilo, saj so to sami naredili. Tričetrt ljudi je bilo vključenih v to delo, od najmlajših do najstarejših.« 
• Kakšne programe ste že tukaj organizirali? 
»Leta 2008 smo organizirali veliko prireditev. Naša župnija je od meseca maja lanskega leta bogatejša za kip Fatimske Marije, ki je bil izdelan na Portugalskem. V ponedeljek, 
13. oktobra 2008, pa smo kip Fatimske Marije tudi okrona
li in ga postavili v obnovljeno 
kapelo pred cerkvijo. Celotno 
investicijo, nakup kipa in 


obnovo kapele, je financirala izseljenka Marija iz naše župnije, ki živi na Dunaju. Od 30. junija do 6. julija je bil izveden prvi oratorij župnije Markovci pod geslom »Odpri oči«. Zgodbe so govorile o Savlu, ki je najprej preganjal kristjane in jih mučil. Potem pa mu je Gospod odprl oči s tem, da ga je vrgel s konja in Savel je postal zelo vdan ter širil vero v Gospoda. Postal je apostol Pavel. Na oratoriju smo se vsi trudili še bolj odpreti oči za vero. V okviru župnijskih dnevov pa je bil izveden tudi dan porabske kulinarike, obrti in besede, saj želim, da bi postal ta dom tudi stičišče slovenske manjšine na Madžarskem.« 
• Vidim, da imate ogromno idej. Je še kaj, kar še načrtujete? 
»Moja želja je še oltarna slika Marijinega obiskanja, ko Marija pride k svoji sorodnici Elizabeti. Ena taka drzna želja pa je še zgoraj pri župnišču grški amfiteater, kjer bodo gledališke predstave. No, potem želim še pripraviti likovno, kiparsko kolonijo. Ker pravim, človek zmeraj mora imeti ideje. Če nimaš idej, bolje, da niti ne vstaneš. Meni je to osebno zadovoljstvo, da smo pokazali s temi preprostimi ljudmi, da se na Goričkem da nekaj narediti. Župnišče je bilo vedno v zgodovini kraj srečevanja vseh ljudi, ne samo katoličanov, ampak tudi neke elite. V nekem smislu je bil prostor, kjer so vsi našli svoj kotiček, kot recimo intelektualci, navadni ljudje, kmetje, dijaki, študentje. In če se še vrnemo k zgodovini, markovska župnija je imela podružnično cerkev na Gornjem Seniku. Namreč 

Trdkova, Martinje, Gornji Senik, Čepinci in Markovci, to je bila ena župnija do leta 1919. In ker so naše korenine dejansko v povezavi s Porabskimi Slovenci, zato pa tukaj želim, in vsako leto skušam kaj narediti, da bi bil ta kraj shajališče tudi Porabskih Slovencev. Če tudi eno kapljico v morje v ohranitvi slovenskega jezika na Madžarskem bo ta hiša pripomogla, jaz svoj namen že dosegam.« 
Nikoletta Vajda 
»Moja zgodba v Markovcih se je začela pred dobrimi petimi leti, letos 1. avgusta bo šest let, ko sem prišel sem. Poleg te župnije sem dobil še župnijo v Gornjih Petrovcih, to je cerkev sv. Trojice, pa še cerkev sv. Ane v Boreči in kapelo Srca Jezusovega in Marijinega v Martinju. Prvo vprašanje pa je bilo, kje naj stanujem. Dolenski župnik mi je svetoval, naj grem k župniku v stanovanje v Gornjih Petrovcih za eno leto, potem pa bom videl, kako naprej. In sem takrat tako naredil, šel sem v stanovanje v blok, in sem tam ostal 
tri leta. Med tem pa smo začeli z obnovo župnišča v Markovcih. Odstranili smo dobesedno čisto vse, kar se tiče gospodarskega dela, ki je bil priključen k stanovanjskemu delu, in smo začeli obnavljati celo župnišče. Hkrati pa smo začeli obnavljati tudi cerkev, ki je bila zelo vlažna. Znotraj in zunaj smo odstranili omet, in smo dejansko naredili prve korake. Nekako sem že od začetka imel občutek, da so ljudje sprejeli to spodbudo, da je nekdo začel tu nekaj za njih delati. Res so začeli prihajati delat, niso samo finančno podprli projekta, temveč tudi fizično. Včasih je bilo tukaj prek šestdeset delavcev. Torej verniki iz markovske, pa tudi iz petrovske župnije, tako katoličani kot evangeličani.« 
• Kako pa ste zbrali denar za obnovitev? 
»Načrtno smo začeli zbirati denar pred štirimi leti, me-sečno pet evrov na odraslo osebo. Imamo pa še izredne nabirke ob določenih praznikih ali dogodkih. Zbiramo pa po veliki noči do novega leta. To je redni vir črpanja sredstev za obnovitvena dela. Po-leg tega pa je bilo še ogromno lesa darovano s strani verni
kov. Imamo pa še seveda veliko pomoči pri delu, ko prostovoljci izmed vernikov nekaj zastonj naredijo.« 
• Vse to ste vi načrtovali? 
»V grobem sem vse jaz načrtoval. Dejansko je cela hiša zelo simbolična, ima ogromno simbolične govorice. Ima recimo dvanajst stebrov, ki simbolizirajo 12 apostolov. Pri tem pa imam še namen postaviti doprsne kipe nekdanjih tukajšnjih župnikov, ki so bili v abstraktnem smislu tudi apostoli v tem župnišču. Potem bo še v zimski kapelici sedem oken, ki simbolizirajo sedem zakramentov, pa to, 

Porabje, 29. januarja 2009 

7 


SRAKINO GNEJZDO SRAKE ČRNAMLAKA 
Na starom oreji si je mlada sraka v lüknji naprajla gnezdo. Istina, ka je una mlada sraka gé, depa ranč tak vej 
kradnoti, kak tou delajo velke srake. Ja, kakšna sraka pa bi bila, če bi tou nej vedla delati, ka nej? Že od najbole mladi 
noug go zovejo sraka Črnamlaka. Tou pa zato, ka se najraj drži tam pri Črni mlakaj. Kradne, kradne pa vseposedi, samo naj 

se njoj prilika pokaže. Tak kak tistoga dneva, gda je najšla… 




ČEDNO, SRAKA ČRNAMLAKA, ČEDNO! 

Na toum svejti je tak, ka se vsigdar najde stoj, ka je bole naprej valaun kak drugi. Pa je tak tö gé, ka se vsigdar najde stoj, ka je bole čeden od drugih. Pa ranč tak je pri srakaj tö. V krajini srake Črnamlake so najbole za čedno držali staro srako. Nikšno menje nema. Una je gé samo stara sraka. Pa vsikši vej, ka je una najbole čedna. Pa vsikši vej tou tö, ka se niške gor ne nese, ka bi škeu biti čeden kak una. Na, če bi nej bilou srake Črnamlake. Zato, ka vej najboukše kradnoti, si je eške nika vcejlak nouvoga v glavou zabila. Nagnouk si je začnola broditi, ka je una gé najbole čedna sraka med vsejmi srakami. Tou njeno čedno držanje je nej najbole čedno vövidlo. Tou, ka je vsikša sraka gizdava, vej skur vsikši. Depa una je eške gnouk bole gizdava gratala. Zato, ka si je tou brodila. Tou, kak je zdaj una najbole čedna. Tadale je od toga začnola kouli krakati. 
-Ge sam najbole čedna! Ge sam vöčedna! Ge sam najbole čedno čedna sraka. Nega bole čedne srake od mene, se je čülo od zazranka do večera. Druge srake so jo samo poslüšale. Nika so nej prajle na tou. Vej tou njena gizdava čednost premine, so si brodile. Una pa je nej pa nej enjala. Niške jo je nej nika pito. Niške njoj je nej nika pravo. Una pa je tadale raščala više strej, po poulaj, više drejv pa na drautaj, kak je gé una najbole čedno čedna sraka. Na sedmi den toga dela njim je pa že rejsan više prišla. Tak više, ka so se začnole zgučavati od nje. 
-Naj enja, ali pa njoj klün dola zvežem, se je korila edna sraka. 
- Vej pa že vüje vöpoučijo, je prajla druga sraka. 
-Ja, ja, čednost je žmetno nositi kouli po svejti, je prajla stara sraka, tista rejsan čedna sraka. Tak so se zgučavale druge srake, sraka Črnamlaka pa je svojo najbole čedno čednost škela drugim tadati. Zato je razglasila, ka de una zdaj mejla šoulo za mlade srake. Pa je prajla, ka vse do se v njenoj šouli včile. Najbole od vsega do se včili kradnoti. Pa do se včili biti gizdavi, kak so leko samo srake. Tadale do se včili po srakovo raščati koulivrat. Pa de jih včila eške, kak trbej biti rejsan takšna prava sraka. Na, zdaj njim je do kraja više prišla. 
-Takšno se ne more zgoditi! Tou moramo dola staviti, je zdignola perout stara sraka, tista najbole čedna. Pouzvali so jo, naj prileti med nji. Sraka Črnamlaka si je brodila, ka do vse srake ojdile k njoj v šoulo. 
Eške bole gizdava je gratala. Tak gizdava, ka je vse cvela. Depa čakalo jo je nika vcejlak drugoga. 
-Ti si vcejlak pamet zgibila, jo je na red vzela stara sraka. Vej pa srake ne moreš navčiti kradnoti! Pa krakati, raščati koulivrat tö nej! Niene srake niške ne more včiti, kak je naj gizdava! Eške menje pa leko kakšno srako stoj vči, naj bou kak prava sraka! 
Sraka Črnamlaka jo je samo debelo gledala. Stara sraka pa je eške nej zgotouvila. 
-Vsikša sraka že vej kradnoti. Vsikša sraka vej že nut v djajci gizdava biti. Vsikša sraka kraka pa rašči, kak najbole vej. Pa vsikša sraka je ranč takša, kak sraka mora biti. Vej smo pa srake, pa vse tou vejmo. Zato ti ne moreš nieno srako včiti tisto, zakoga volo je sraka. 
Tak je zgotouvila stara sraka. Pa je brž po tejm odletejla iskat, komi leko kaj vkradne. Pa druge srake tö. Sraka Črnamlaka pa je ostanola tam na vejki pa je več nej vejdla, če je čedna ali pa je nej čedna. Zato je enjala raščati od toga. Depa gizdava je ostanola tadale. Kak bi naj ovak bilou. Vej je pa una gé čistak prava sraka. 
Miki Roš 
Tekmovanje v zbiranju 
slovenskih pregovorov 

Krovna šolska komisija je lanskega septembra na gornjeseniški šoli razpisala tekmovanje v zbiranju slovenskih pregovorov, rekov. Na tekmovanje se je prijavilo kar nekaj učencev višjih razredov, ki so stare pregovore zbirali pri starih starših, ki se še spominjajo veliko starih rekov v porabskem narečju. Učiteljice so nam povedale, da so se tako tudi one naučile veliko novih besed. Največ, in sicer 150 pregovorov, je zbrala Edit Krajcar iz 
6. razreda. Pridno so pa delali tudi Bettina Kozar, Petra Lazar, 
Bence Papp, vsi trije iz 6. razreda, in Bettina Bajzek ter Marta 
Ropoš iz 7. razreda. Učence je za pridno delo z darilnim bonom 
nagradila Zveza Slovencev na Madžarskem. 
Nekaj od teh starih pregovorov, rekov. Izbrali smo predvsem 
tiste o vremenu: 

-
 Če na Andrejovo snejg dé, te duga zima bau. 


-
 Če januara nejga snejga, ga april da. 


-
 Če te vüje srbijo, te dež bau. 



-
 Če na Eliašovo fejst grmi, te dosta grbanjov baude. 


-
 Več je vrejdno pet süji lejt kak edno deževno. 


- Če kukarca dosta lupinja ma, te de krepka zima. 
ALI STE VEDELI ... 



ZAKAJ LAHKO PTICE SEDIJO NA 
DALJNOVODU IN PREŽIVIJO? 

ZATO, KER SKOZI PTICO, 
KI STOJI NA ENI ŽICI, 
NE TEČE ELEKTRIČNI TOK. 


Če bi se ptica hkrati dotikala dveh 
žic, ki sta na različnih napetostih, 
bi skoznjo stekel tok. 

Slovarček: 

daljnovod – távvezeték preživeti – túlél skozi – keresztül žica – drót električni tok – elektromos áram dotikati se – megérint 
različen – különböző  
nesé.  napetost – feszültség  
- Če na Cecilijovo grmi in treska, bau vleta žita  hkrati - egyszerre  
kak pejska.  
N.V.  (vir: www.h-e.si)  
Porabje, 29. januarja 2009 





PETEK, 30.01.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, 
DOBRO JUTRO, 9.10 MOŽ IZ MAJAPANA, RIS.; HOTEL OBMORČEK, RIS., 9.50 BORI SE PROTI SLABEMU, DOK. FILM, 10.05 ENAJSTA ŠOLA, 10.40 JASNO IN GLASNO, 11.25 TO BO MOJ POKLIC: METALURG, 11.55 OSMI DAN, 12.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PREŠEREN, 4. DEL: ANA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 
16.00 RISANKA, 16.05 DIVJA SVINJA, 16.20 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.55 DUHOVNI UTRIP, 18.10 BRENČ IN CVETKA, RIS., TINČEK, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 PETA HIŠA NA LEVI, HUM. NAN., 20.25 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 DUHOVNI UTRIP, 0.25 DRUŽINA: UČITELJICA DEMOKRACIJE, DOK. SER., 0.55 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 30.01.1991, 
1.20 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.15 INFOKANAL 
PETEK, 30.01.2009, II. SPORED TVS 


6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE 
-TV DNEVNIK 30.01.1991, 9.25 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 9.55 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 10.40 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 12.00 GLASNIK, 12.25 PISAVE, 12.50 EVROPSKI MAGAZIN, 
13.20 ČRNO BELI ČASI, 13.35 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 14.30 ODKAR SI ODŠLA, ANG. HUM. NAD., 15.00 ŠPORT ŠPAS, 15.30 MINUTE ZA ..., 16.00 ŠTUDENTSKA, 16.20 MOSTOVI -HIDAK, 16.50 MIGAJ RAJE Z NAMI!,17.25 SV. PRVENSTVO V ROKOMETU (M), 19.00 SLOVENCI NA EVROSONGU, 20.00 FRASIER, AM. HUM. NAD., 20.25 SV. PRVENSTVO V ROKOMETU (M), 22.00 ADAMOVA JABOLKA, DAN. FILM, 23.30 DAN IN NOČ, DAN. FILM, 1.00 LEPA ZA UMRET, ANG. NAD., 2.00 INFOKANAL   
* * * 
SOBOTA, 31.01.2009, I. SPORED TVS 

6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.35 ZAJČEK BINE: GLASBENIK, LUTK. NAN.; S SONCEM V OČEH: OSAMLJENOST, NAN.; TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS.; RIBIČ PEPE: JUŽNA AFRIKA, OTR. NAD., 
9.35 LISJAKOV POBEG 4: V PASTI, AVSTRAL. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB: KAJ REŠIMO Z NENASILJEM?, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TRANZISTOR, 13.50 ODDAJA ZA OTROKE, 14.10 VESOLJSKA TEKMA, AM. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, O ŽIVALIH IN LJUDEH, 
16.10 LABIRINT – ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 19.55 EMA 2009: PREDIZBOR, 21.30 PRVI IN DRUGI, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 GANDŽA, AM. NAD., 23.00 GANDŽA, AM. NAD., 23.30 IRMA VEP, FR. FILM, 1.00 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 31.01.1991, 1.25 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.10 INFOKANAL 
SOBOTA, 31.01.2009, II. SPORED TVS 

6.30 SKOZI ČAS, 6.45 TV PRODAJA, 7.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE 
-TV DNEVNIK 31.01.1991, 7.40 TARČA, 8.55 SAPORO: SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI SKOKI, 10.50 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (M), 11.25 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI TEKI, SPRINT (M IN Ž), 13.10 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SUPERVELESLALOM (Ž), 14.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 15.05 TV PRODAJA, 15.55 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: ARSENAL - WEST HAM, 18.10 MED VOLKOVI, AM. FILM, 
20.00 
NOVO MESTO: KOŠARKA (M), TEKMA LIGE NLB: KRKA -ZADAR, 

21.45 
BLEŠČICA, 22.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.45 KONCERT NUŠE DERENDA V CANKARJEVEM DOMU, 23.40 SOBOTNO POPOLDNE, 2.00 ZABAVNI INFOKANAL 


* * * 
NEDELJA, 01.02.2009, I. SPORED TVS 

7.00 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 9.00 ŠPORT ŠPAS, 9.25 ANICA -ANICA IN PRVA LJUBEZEN, OTR. NAN., 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŠMARJETE, 11.00 IZVIR(N)I, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 
14.30 PRVI IN DRUGI, 14.45 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 15.15 NLP, 
17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 RECI NE!, RIS., 18.55 VREME, 19.00 DNEVNIK, 
19.20 ZRCALO TEDNA, 19.35 VREME, ŠPORT, 19.55 EMA 09, IZBOR, 21.30 VEČERNI GOST, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 0.00 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 0.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 01.02.1991, 1.10 DNEVNIK, 
1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.00 INFOKANAL 
NEDELJA, 01.02.2009, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 01.02.1991, 8.10 EMA 2009: PREDIZBOR, 9.50 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 11.15 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU: SMUČARSKI SKOKI, 12.55 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI TEKI (Ž), 14.00 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU: SLALOM (M), 14.55 GLOBUS, 15.25 TURBULENCA: IZBIRA POKLICA, 16.15 TRANZISTOR, 16.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.25 ZAGREB: SV. PRVENSTVO V ROKOMETU (M), FINALE, 19.00 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 20.00 PAOLO COELHO NA POTI V SANTIAGO DE COMPOSTELA, NORV. DOK. ODD., 20.45 JESENIN, RUS. NAD., 21.35 LJUBICE, ANG. NAD., 22.25 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET (1958-2008), 22.40 BOJAN GORIŠEK IGRA PHILIPA GLASSA, 23.15 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
PONEDELJEK, 02.02.2009, I. SPORED TVS 

6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 9.30 HOTEL OBMORČEK, RIS., 9.45 IZ POPOTNE TORBE: DIVJA SVINJA, 10.05 ANICA - ANICA IN PRVA LJUBEZEN, OTR. NAN., 10.30 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 11.00 AMBASADORJI ČRNE GORE, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.15 EMA 09, IZBOR, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 
15.45 
PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.05 JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA, OTR. NAD., 16.25 S SONCEM V OČEH: IZMIŠLJOTINE, NAN., 

16.45 
BUKVOŽER, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 

17.30 
FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 18.00 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.10 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.15 DRAGI DOMEK, RIS. 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 ŽELITE, 


MILORD?, ANG. HUM. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 
23.00 OPUS, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE 
-TV DNEVNIK 02.02.1991, 0.40 FU LONG: MALI VELIKI PANDA, AVST. ODD., 
1.30 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 02.02.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.35 SOBOTNO POPOLDNE, 13.55 TV PRODAJA, 14.25 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 14.40 SLOVENSKI UTRINKI, 
15.10 POSEBNA PONUDBA, 15.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 02.02.1991, 15.55 OSMI DAN, 16.40 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.10 PRVI IN DRUGI, 17.25 TO BO MOJ POKLIC: METALURG, IZOBR. SER., 18.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 19.05 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 19.30 Z GLAVO NA ZABAVO -BIG FATHER, 20.00 FU LONG: MALI VELIKI PANDA, AVST. ODD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.15 CITY FOLK, 22.45 ZVESTOBA DO GROBA, ANG.-AM. FILM, 
0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * 
TOREK, 03.02.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 ZA VAMI ŽELJE, ZA VAMI LJUDJE, 9.25 ELA PEROCI: 2 + 2 = 4, OTR. ODD., 
9.35 
JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA, OTR. NAD., 10.00 IZMIŠLJOTINE, NAN., 

10.20 
BUKVOŽER, 10.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.05 FU LONG: MALI VELIKI PANDA, AVST. ODD., 11.55 VEČERNI GOST: PROF. DR. ERVIN PODGORŠAK, 


13.00 
POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 OPUS, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 

14.20 
OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS. 16.10 POTPLATOPIS, TURKI IN DRUGE VOJSKE, 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 18.00 ŽREBANJE ASTRA, 18.10 PRAVLJICE O ZOBNIH MIŠKAH, RIS., 18.15 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, 19.35 VREME, 


19.40 ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 SLOVENIJA GRE NAPREJ, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 SEDEM OBDOBIJ ROCKA, ANG. DOK. SER., 23.55 PRAVA IDEJA!, 0.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 03.02.1991, 0.45 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 INFOKANAL 
TOREK, 03.02.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 03.02.1991, 7.55 IZVIR(N)I, 8.25 NLP, 11.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 12.10 TV PRODAJA, 12.45 SV. PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH, SUPERVELESLALOM (Ž), 14.25 BLEŠČICA, 
15.00 STUDIO CITY, 16.00 GLASNIK, 16.25 MOSTOVI – HIDAK, 16.55 SV. PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH: SUPERVELESLALOM (Ž), 18.00 SLOVENIJA DANES, 19.00 GLASBENI PORTRET, 20.00 MUZIKAJETO, 20.30 GLOBUS, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.30 DEDIŠČINA EVROPE: BLAZNOST KRALJA JURIJA, ANG. FILM, 23.20 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 
0.15 INFOKANAL   * * * 
SREDA, 04.02.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 9.30 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 9.55 POTPLATOPIS, TURKI IN DRUGE VOJSKE, 10.15 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 10.40 KNJIGA MENE BRIGA, 11.00 Z GLAVO NA ZABAVO - BIG FATHER, 11.25 DRUŽINA: UČITELJICA DEMOKRACIJE, DOK. SER., 12.00 SLOVENIJA GRE NAPREJ, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.15 POLEMIKA, 14.30 RAKOVEC NA RAKOVI POTI, DOK. ODD., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 16.45 RISANKA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 18.00 ŽREBANJE LOTA, 18.10 TINČEK, RIS., 18.15 BACEK JON, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 FILMSKI SPODRSLJAJI, 20.05 VSEMOGOČNI BRUCE, AM. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 
23.05 OMIZJE, 0.20 TURBULENCA, 1.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 04.02.1991, 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL 
SREDA, 04.02.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 10.15 TV PRODAJA, 10.45 SV. PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH, SUPERVELESLALOM (M), 12.15 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 13.50 GLASBENA ODDAJA, 14.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 04.02.1991, 15.05 PRAVA IDEJA!, 15.35 TV PRODAJA, 16.05 ČRNO BELI ČASI, 16.25 MOSTOVI -HIDAK, 16.55 SV. PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH: SUPERVELESLALOM (M), 
18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 KMETJE, POLJSKA NAD., 20.00 TURBULENCA, 20.55 TOVARNA ROG, DOK. FELJTON, 21.15 ANSAMBEL DORI, KONCERT, 22.20 ZLATA ČEVELJČKA, TV PRIREDBA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, Z BIG BANDOM RTV SLOVENIJA IN ALENKO GODEC, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL
 * * * 

ČETRTEK, 05.02.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON, RIS., 9.35 POD KLOBUKOM, 10.10 MAKS, DAN. MLAD. NAD., 
10.45 TURBULENCA, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.15 PETA HIŠA NA LEVI: DRUŽINSKA ZABAVA, HUM. DRUŽ. NAN., 13.45 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 16.10 DJ BRAM, KRATKI DOK. FILM EBU IZ NIZOZEMSKE, 
16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DRUŽINA: KO SO NASPROTJA PREHUDA, DOK. SER., 18.00 ŽREBANJE DETELJICE, 18.10 MILAN, RIS., 18.15 PUJSA PEPA, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.50 PREŠEREN, ZADNJI DEL: PACNJEK, SLOV. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 05.02.1991, 0.00 DNEVNIK, 0.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.00 INFOKANAL 
ČETRTEK, 05.02.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.35 GLOBUS, 13.05 PAULO COELHO NA POTI V SANTIAGO DE COMPOSTELA, NORV. DOK. ODD., 13.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 05.02.1991, 14.20 TV PRODAJA, 14.50 EVROPSKI MAGAZIN, 15.20 POMAGAJMO SI, 15.55 HANNOVER: HOKEJ NA LEDU, KVALIFIKACIJE ZA OLIMPIJSKE IGRE, SLOVENIJA - AVSTRIJA, 18.25 SLOVENCI PO SVETU, 19.00 GLASBENA ODDAJA, 20.00 DOLGCAJT, 20.45 ROŽNATI PANTER, RIS., 20.50 NA PLANINCAH, SLOV. FILM, 22.20 ŠTEVILKE, AM. NAD., 23.05 DARROW, AM. FILM, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada
Naslov uredništva: 
RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
H-9970 Monošter, 
ter Javnega sklada za narodne in etnične
Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
manjšine na Madžarskem.
tel.: 94/380-767; 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600
e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale 
ISSN 1218-7062
ČASOPIS
države 52 EUR ali 52 USD.
Tisk: 

 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 
TISKARNA KLAR d.o.o. 
Številka bančnega računa: HU15 1174 

Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 
7068 2000 1357,

Glavna in odgovorna urednica Slovenija 
SWIFT koda: OTPVHUHB 
Marijana Sukič 




Muzej 


V krčmi Pri žabi v Dolencaj je bilau trno puno lüdi. Kak bi pa nej bilau, vej pa je nedela bila. Pa so nej bili v krčmi samo domanji lidgé. Bili so možakarge iz Porabja tö med njimi. Sejdli so s pajdašami pa se zgučavali od toga pa od tistoga. »Ka pa muzej? Vaš muzej v Monoštri je eške itak zaprejti?« je Tibeka pitala Žaba Marjana. Ranč njoj je nej mogo nika nazaj povedati, ka se je že zglaso njeni mouž Djoni. »Pomalek ga nazaj oprejo. Sam čüo praviti, ka se guči koulivrat, ka so naši v Lublani zapovedali tistim v Pešti, ka morajo dosta pejnez dati za te vaš muzej. Pa morajo eške pet lüdi kcuj v slüžbo vzeti. Tak de ji po nouvom sedem v slüžbi« »Ej, ej, Djoni!« ga je škeu dola staviti eden možakar za šankom, ka se v tou trno dobro razmej. »Vej so pa naši tam v tistoj Lublani kak kakše birke. Uni bi Vougrom tou nej nigdar vüpali prajti. Eške tou stra majo, ka bi je kaj prosili, nej pa, ka bi kaj zapovejdali. Takšo se ne more zgoditi.« Depa, Djoni kak Djoni. Un se ne pristi samo tak doj poglednoti. »Ka sam pravo, sam pravo! Pa so eške Lublančange prajli, ka naj tou kak najbole brž naredijo. Če nede tak, kak so zapovedali, uni Vougrom v Sloveniji več tö nedo davali telko pejnez. Aj bou tak, kelko date vi, telko damo mi tö. Ali pa če škete ovak, kelko ne date vi, mi tö telko ne damo.« Pa so njemi eške tadale nej vörvali. Zato so gor zakačnoli teve. Ranč v tistoj minuti se je začnola vogrska oddaja na TV Slovenija Hidak-Mostovi. Vsi so poglednoli Djonija. Un pa si je samo začno vküper mejšati nouvi tej pa si je zgučavo: »Ge sam samo pravo, ka se guči koulivrat. Nej pa, ka je tou istina.« 
Miki Roš