Štev. 18. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 5. maja 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako aedelo. Cena pri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M.,List na sküpni naslov K) D, na posameznoga 15 D. či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5 D. vekša. A-merikanci plačajo za Novine, M. List4 dol., ravno tak naročniki iz Canade, Australija i Jüžne Amerike .Prek mej države v Europi je cena Novin 57 D., M. Lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništva, naročitev: Tiskarna Panonija M. Sobota. Glasilo Slovenske krajine Preloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga i Népujság. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Uredništvo M.-Sobota. Kolodvorska ulica 12k Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20%, 1/2, strani 25 % i cela stran 30% popüsta za edne objavo. Cena malih e-glasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med teletom cm2 1.50 D., v „Po-slanom“ 2-50 D. Takso Za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% de 50% popüsta pri večkratno] objavi. Ček. Položnice Št.: 11804 Rokopisi se ne vračajo. Moj dom »Lübo domá što je má" čüjemo pogostokrat med našimi lüdmi. »Vsešerom je lepo, doma pa najlepše", pravimo, gda pridemo iz dalešnji krajov, gde smo vidli vnogo lepoga, vnogo bogástva pa tüdi vnogo nevol. Lepi je svet, nego tam, gde má človek svoj dom, gde ma svoje stariše, svojo rojstno hižo, tam je najbole zadovolen. Dostakrat je naš dom prosti, Siromaški ali srce si v njem najbole počine. I kelko nam je te Siromaški dom, čütimo dostakrat najbole te, gda smo daleč ločeni od njega ali smo ga pa sploj zgübili, Dukeč si ne poiščemo novoga stalnoga doma, se nam vidi, kak da smo samo Potniki, štere je človek sprijao pod streho pa nas lehko odžene, gda njemi je vola. Gotovo je že Vnogi z med nas premišlavao od svojega doma, od njegove sladkoče i bridkoga, gotovo je pa tüdi, da ešče vse premalo poznamo različne njegove vrednosti. Vnogokrat Sodimo lüdi po tom, kak izgleda njüv dom. Že či samo Odzvüna poglednemo edno hižo štera je čista, Iepo pobeljena, streha cela, okoli hiže vse 9 najlepšem redi, iz oken i iz ogračeka nas pozdravlajo cveteče rože, zelenjava i Sadno drevje lepo vrejeno, dvorišče Čisto, gnoj i drva na svojem mesti i tak liaprej, že po toj zvünešnjosti včasi presodimo, da stanüje v toj hiži dober, pošteni i skrben gospodar. Či pa vidimo zanemarjeno hižo i razmetano dvorišče, že Znamo da je gospodar toga doma malo vreden. 1 to je največkrát tüdi istina. Človek, šteri si je pripravo prijeten dom se v njem dobro počüti i nejde rad z doma. V čistoj svetloj sobi poleg rož i lepe vrejenosti se človeče srce raz-veseli i düša*i telo počine. Bom človeka pritegne k sebi i ga pripravi do toga, da ga ešče skrbnejše vredi. Gospodar takšega doma rad ostane doma i lepo skrbi za svojo drüžino, žena i deca se v takšem domi počütijo srečna i z veseljom pomagajo. Nad lepov vrejenostjov plava nikaj, kak nikši poseben boži blagoslov. V slabom, zanemarjenom domi se človek ne počüti dobro i išče prilike, da se ga ogne. Največkrat je vzrok gospodarovoga pijančüvanja i nedelavnost ravno božen dom. Bodi že, da je nemarnosti kriv on ali njegova žena, edno je, da se v božnom domi človek božno počüti i se ga ogible. Vsako sprotoletje se zida vnogo novi domov i dobro je, da pazimo pri postavlanji svoji domov tüdi na to, da se bomo v njem zadovolni čütili. Dve reči sta, šterivi napravita dom prijeten ali neprijeten. Tej sta sühoča i svetloba. Pa na to dvoje posebno v našoj krajini dostakrat premalo pazimo. Dostakrat vidimo popunoma nove hiže, štere so do oken vlažne, proti najlepšoj sun-čenoj strani pe majo golo steno brez oken. Pri fundamenti nigdar ne šparajmo s cementom i bože sunce püstimo v vsakši prostor svojega doma. Či na to dvoje ne pozabimo, bo naš dom prijeten i naše srce se vsigdar raz-veseli gda stopimo v njega. Takzvani naprednjaki Dobili smo zanimivo pitanje od naši čtevcov, što so. pravzaprav tej takzvani naprednjaki? Ali so ne mogoče to bivši pristaši demokratske, ali kak so jo sami tüdi radi zvali — napredne stranke? Gda bodo tej lüdje čüli od toga, da naše lüdstvo pravzaprav ne ve, ka so to naprednjaki, bodo včasi nas i naše »Novine" znova postavlali nazaj v dobo ljubljanski Bleiwei-sovi »Novic. To so bile namreč prve Slovenske novine v Ljubljani, štere je začno izdavati ljubljančan BIeiweis L1843. Tiste novine so za tisti čas i za tiste lüdi bile primeroma dobre, či je pa dnes vzememo v roke i je čtemo, se nam vnogokaj smešno vidi. I gda ščejo tej naprednjaki nas i naše Novine posebno osmešiti, te nas postavijo nazaj v Bleiweisovo dobo i mislijo, da so s tem Bog zna kakšo modrost povedali. Zato Povemo tem lüdem, da ma tüdi naše lüdstvo v Zdajšnji časaj svojo dobo i naj imenüjejo oni to dobo kak jo ščejo, bole je častna, kak je zdajšnja doba takzvani naprednjakov. Nego našega lüdstva i naše dobe oni ne razmijo i se tüdi najmenje ne potrüdijo, da bi jo razmili, Tüdi naši „Novin“ ne razmijo i ne samo, da se ne po-brigajo, da bi je zarazmili nego iščejo stalno samo prilike, kak bi naj „Novine“ i z njimi naše lüdstvo pred svetom osmešiü. Če pa nemrejo najti v njij nikaj smešnoga, te si kratkomalo sami kaj tupastoga izmisiijo i napišejo. Tak je napriliko Pisalo „Jutro" (13. X. 1928), da so naše »Novine" pisale, da auto z rdečim križom pobira po cestaj ne-doraščeno deco, štero predelüjejo v mást i da se ešče vsigdar najdejo naše ženske, štere strašijo svojo deco s čüdnov fabri-kov v Prelogi, gde se Izdelavle človeča mást. T laž je, da bi gda naše „Novine“ pisale kaj takšega, laž je pa tüdi, da bi naše ženske svojo deco s takšimi traparijami strašne. Oboje je pa bilo napisano z namenom, da se naša krajína smeši pred svetom. Naša sveta dužnost je, da proti takšemi sramotenji naše krajine najostrejše nastopimo. Žalostno je, da smo v Zdajšnji časaj prisiljeni braniti se z vsemi sredstvi pred lüdmi, šteri dužnost bi bila v takši časaj pomagati nam, ne pa smešiti nas pri našem ne ravno lehkom deli. Naše odraščeno lüdstvo je ne hodilo v Slovenske šole, Odlični slovenski pisateli i drűgi velki možje v ostaloj Sloveniji so večini našega lüdstva nepoznani. Zato so „Novine“ začnole prinašati kratke življenjepise velki Blatonci Pripovist. ,,Či ma što kaj Pripomniti k tomi zapisniki*, dene tüdi župan pa oblastno pogledne proti peči. „Ve| smo pa tak ravno vse gučali, kak je zapisano notri" pravi Jüri pa se obrne proti peči: »Lejko maš zdaj že kaj bage, Brtalan? Samo skomine si mi napravo. „Bage ešče ravno nemam, nego či ščeš, ti siplem malo te žareče prajice za zobe, pa ti včasi skomine minejo" odgovori s smejom Brtalan pa poteži s palcom tobak v pipi. „Mir mejta že ednok s tov ba-gov“ zmuvi župan čemeraste proti Jurji, „viš, ka moramo zdaj s tov sejov nikaj napraviti. „Ci nema k zapisniki níšče nikaj Pripomniti, se odobri1* njima segne zmes dijak. „Vej se pa Zapisnik naj odobri, liki pozderja več nega na törmi, ka je veter vse döj znoso. zato teče notri. Deske so pa tak, kak so bile. Pa bika mi tüdi nemo držali, čiravno Sreski vö pridejo" začne Jüri. »Püstite ví to zdaj1* njemi vujde v reč dijak, »zdaj pridejo poročila odbornikov, vse po redi i nazadnje de župan gučao od toga, šteri sklepi odborove seje so se zvršili i šteri nej. Zdaj naj poroča najprle tajnik. No, Antolin, povejte, kelko dopisov ste dobili od zadnje seje do zdaj i kelko ste odposlali. .,Ja pisali smo nikan nikaj nej, samo iz Maribora so nam proračune nazaj poslali, ka so lekaj nikaj nej dobro napisani. Drügo od kakši pisem jez nikaj ne vem* pravi Antolin, „Ka pa, glavah ste nikaj nej pisali ?“ pita dijak. „Nej. Kak smo skončali, tak je zapisano tű notrí, pa či ne verje, naj sam pride gledat" odgovori Antolin pa modro pogledne po odbornika]. »Dobro.' Vej mo od toga ešče sledi gučali'* pravi dijak. »Zdaj pride blagajnikovo poročilo. „Jez sam blagajnik" dene Jüri. ..Samo ka ešče zdaj nikaj penez nemamo. K novomi leti srno vse razdelili za žajfo. Stari ritar je razdelo peneze ednok, zdaj v toj zimi so pa tüdi Vnogi bili za to, naj se penezi razdelijo, ka konči nikelko vsakši dobi, pa smo je razdelili. „Pa so v Mnribori to dovolili? pita dijak. „Vej so v Maribori za te peneze nej znali. Či bi znali za nje, bi je že davno mogli gde na nameti v kakše blato včesnoti. Zdaj so pa lüdje li nikelko meli od toga. Dva falačeka žájfe si je zato vsakši lejko küpo za to. Jüri je visiko zdigno glavo, gda je gučao i modro gledao dijaka v oči. Nato se je pa obrno proti peči pa pitao, či že ma šteri kaj bage. »Čüdno gospodárstvo je to“ je kimao dijak pa gledao nikan proti okni. „Ka se pa to eti tá tak sveti ?“ pita proti Jürji. Jüri se obrne pa gleda: „Vej je pa resan nikaj svetlo. „Ka vej se to tak nikaj sveti, kak či bi gorelo" pravi s skrblivim obrazom župan. Svetloba je gračüvala vekša, mimo hiže se je čülo nikše bezanje i samo ednok je nikak nindri zakričao: »Ogen, ogen!" Brtalan je porino ešče gorečo pipo v žep, v sili žeo mesto svojega Balažov kraščak pa skočo nad dveri vö. „L0dje boži, gori, odimo pomagat" pravi tüdi župan pa naglo segne za kaputom. ,,JQri je samo na velko gledao, vido je že tüdi sveteo dim pa med dimom pomešano perinje. Vsi so že odbežali vö, gda je tüdi on zgrabo za kraščak pa skočo za ovimi. .Jezuš, Jezuš, gori" sklene tüdi Orša roke, gda je Čüla, kak so moški vsi odružili pa je poglednola za njimi, ka za nevole se je zgodilo. Naglo je skočila v kühnjo, šlatala v kmici po klopi, gde so bili vrči, dukeč je nej eden, pun vode treščo nakla. „0 moj Bog lübleni, zdaj pa ešče ta nevola" je copkala Orša z nogami po vodi i črepnjaj pa iskala špice na ognjišči. Nazadnje je vužgala skalo, pobrala črepnje vküp, razmela vodo po srteli pa vzela naglo drügi vrč i bežala ž njim v tisti kraj, kama so tüdi drügi lüdje bežali. Dale sledi. Na znanje naročnikom M. lista. Novih naročnikov se je jako lepo število priglasilo. Oprosimo naše Vrle širitele, naj vsakomi novomi naročniki, ki ešče neje dobo vseh številk M. Lista, te spravijo. Vse številke M. Lista se dobijo i v Panoniji i na upravi v Črensovcih. Vsaki naj se v ednom ali v drügom mesti javi za nje, ki jih nema, Novi naročniki se tak dugo sprejmejo, dokeč ešče mamo zadosta listov štampanih. Zavolo nabiranja naročnikov, kak smo naznanili je prišo odnosno pride M. List zdaj majo kesnej. Sledkar pa bomo pali ga davali prve dni meseca kak je to lani bilo i tüdi letos v začetki. Ešče ednok Povemo vsem : ki ne je dobo vseh M. Listov, naj se javi za nje ali v Soboti pri Panoniji, ali pa v Črensovcih na upravništvi. Ki si šče M. List naročiti, si ga ešče lehko naroči. Vredništvo i upravništvo M. Lista. 2. NOVINE 5. maja 1929, mož í kratka dela konči važnejši slovenski pisatelov ž razlagov primernov našemi lüdstvi. I tej razlag smo tüdi nej strosili z vrbe, nego povzeli po znani najbogši presojevalcaj i razlagalcaj. Tak smo na priliko pri Cankarovi podobah iz sanj“ povzeli skoro od reči do reči razlago ednoga najbogši slovenski Zdajšnji profesorov, ki pravi: „Imejmo pred očmi, da je Cankar pisal svoje „Podobe iz sanj“ med vojno in da So v prvi vrsti naperjene proti vojni in njenim privržencem. Vse drugo je forma, in forma ga je tudi izvrstno krila pred policijo". Včasi pa, kak so to razlago napisale tüdi naše „Novine“, je zgübila svojo vrednost i so jo začnoli smešiti v .Jutri* (20. IV. 29.) 1 či smo že morali prenašati ▼sa takša sramotenja i vse stalno smešenje naše krajine i našega lüdstva v časaj, gda je slikarstvo najbole divjajo i gda smo zadoščenja za vse to ne mogli dobiti, dnes toga več nemremo dovoliti. Če bi vse to ešče naprej mirno prenašali, bi grešili tüdi mi sami proti svojemi vladari, ar je sramotenje edne cele krajine i ednoga lüdstva v naj-ostrejsem nasprotji z rečmi i nameni našega zvišenoga vladara í z njegovim delom po 6. januari. Delo takši lüdi je državi Škodlivo, zato bomo nastopali z vsemi dovoljenji sredstvi proti njüvomi deli. Smrt vojvode Stepanoviča. V Čački v Srbiji je mro v soboto 27. aprila eden od najznamenitejši srbski voskovodij Vojvoda Stepan Stepano-vič. Pokojni je bio povelnik i Zmagovalec v srbski vojnaj s Törki posebno slavne so pa njegove zmage proti Austrijcom na Celi, proti Bolgarom i nazadnje na solunskoj fronti, gde je bila končna zmaga. Po bojni se je potegno v samoto v svoj lübleni Čačak gde je v pokoji preživo zadnji deset let. Sprevod, se je vršo z velkimi slovestnostmi Preminoči tork 30. aprila. Pri sprevodi je bio tüdi naš krao Aleksander. Naše romanje na Brezje. Kak smo že pisali, poromajo na risalske svetke naši lüdje pod Predsedstvom našega voditela župnika g. Jožefa Klekla k Mariji pomagaj na Brezje. To romanje bo do zdaj najvekše iz naše krajine v središče Slovenije i bo obednim tüdi zahvalni špomin za 25 letnico Marijinoga lista i za 10 letnico zdrüžitve naše krajine z narodnov državov. Prvle smo mislili tiv romanje napraviti na jesen, gda bi lüdje že nikelko več penez meli, nego v tisti čaáaj je pa na Brezji vsigdar telko romarov iz vsej krajov, da mi nigdar ne bi mogli sami biti. Zdaj si bomo pa sami lehko v najlepšem miri vse ogledali i opravimo nemoteno svoje pobožnosti. Narava je pa v tom časi, gda vse komaj zeleni i cvete, silno lepa. Red vsega romanja smo že objavili v zadnjem časi je pa nikelko spremenjeni i to na telko, da ostanemo eden den duže na Brezji, kak se je prvle mislilo. Iz naše krajine odpotüjemo na risalsko soboto s tistov železnicov litera ide iz bobote i Lendave ob četrt na šest zajtra. V Ormoži oboji vküp pridemo, ob 4. vöri zadvečera smo pa že na Brezji, gde ostanemo tüdi v nedelo celi den. V pondelek ob sédmi zajtra se odpelani vsi na Bled, gde bomo meli ob 9,v cerkvi na sredi jezera božo slüžbo. Potom si pa bomo ogledavali Bled i okroglino štera je najlepša v Europi v blizini Triglava, najvišiše gore v našoj državi (2863 metrov). Okoli 2. vöre zadvečera idemo peški f3/« vöre) v Vintgar, gde se bomo čüdivali ka napravi voda med visikimi bregami — ob sédmi večer se pa odpelani proti Ljubljani, kama pridemo večer ob pol 9 vöri. V Ljubljani bo že vse preskrbljeno za prenočišče drügi den to je v tork, si oglednertio cerkvi, grad, muzeje i drüge Zanimivosti Ljubljane, ob štiraj zadvečera se pa odpelani nazaj domo i pridemo okoli 10 zvečer v Soboto. Či bi što šteo ešče eden den ostati v Ljubljani, lehko ostane ar Polovična vožnja ešče vala. Stroški za vožnjo znašajo, kak smo že pisali okoli 100 Din izkaznica pa 10 Din. Razmi se, da ešče ništerni dinar za razne potrebščine mora vsakši više meti. Romarji naj vzemejo sebom toplo obleko i či mogoče tüdi kakše pokrovce za noč. Dobro bo, či bo tű pa tam meo tüdi, šteri kakšo kefo pri sebi, da se v Ljubljani malo očistimo. NEDELA (Po vüzmi peta. — Evang. sv. Janoša 16. 23 — 30) V tisti časaj, pravo je Jezuš vučenikom svojim: Zaistino, zaistino Velim vam: Či te prosili kaj Očo v mojem imeni, dá vam. Do zdaj ste nikaj nej prosili v mojem imeni. Prosite i zadobite i radost vaša bo puna. To sam vam govoro v prilikaj. Pride pa čas, gda vam več nemo v prilikaj gučao, nego očivesno ozna-njao od Oče. Tisti den bodete prosili v mojem imeni: pa vam ne pravim, da bom jaz Očo proso za vas; Oča sam vas lübi, ar ste ví mene lübili i ste Vervali, da sam zišao od Boga. Zišao sam od Oče i prišao na svet; i palig ostavlam svet i idern k Oči. Pravijo njemi vučenicje: »Glej, zdaj očivesno gučiš i ne v priliki. Zdaj Znamo, da vse znaš i ti je nej potrebno, da te što pita; zato verjemo, da si od Boga zišao. Navuk: Što ne moli, zavüpa samo v sebe; što moli, zavüpa v Boga. Slovenska krajína — Delavci, šteri so se javili za Francijo naj bodo v nedelo, 5. maja ob 8. vöri zajtra vsi V Soboti pred borzov dela. — Beltinci. Predavanje o rojarstvi nadaljavle šolski upravitel g. Antauer v nedelo, 12. maja po večernici v šoli i to od bolezni včel, ličink i od pridelavanja dobroga meda i od po-sod. Vabljeni vsi. Proti šmarnic!. Ar šmarnica jemle dobro ime našim domačim vinom, so začnple oblasti delati proti šmarnici, ali pa naj se šmarnica zelena precepi z dobrimi cepikami. Komisar oblastne samouprave mariborske bo pa.delio vsakšemi kmeti za vsakši precepleni trs nagrado po 1 Din od trsa. Što šče dobiti to nagrado, mora že zdaj do 30. maja javiti, kelko trsov precepi i si dati od županstva potrditi. Nagrada se pa podeli samo za tisto trsje, pri šterom se je zeleno cepanje posrečilo do 15. septembra. Prijave ne trbej kolkovati. — Veržej. 6. maja se vrši pri nas velko kramarsko i Živinsko senje. Vabljeni vsi. — Beltinci. Naše prosvetno drüštvo priredi na svetek vnebozastop-lenja v čast materam igro „Na krivih potih. Igra se začne po večernici. Matere i vsi drűgi pridite gledat. Po F. S. Finžgari Strici u. Gašpar je vužgao posvet v štab, ga Obeso na klfiko pri zglavji i legao tak, kak je bio. Niti krščaka je ne dao z glave. Živina je preživala. Plav-ka je včasi globoko zasmrčala, se polegla, kak da bi jo kaj skrbelo i i počivala dale. Gašpar je gledao v Prošnice, gde so se lesketale kaple ood sopota. Vse njemi je nikan na Smej šlo. Premišlavao je, k^kše noči je meo od tistoga časa kak njemi je Lucija povedala, ka je ž njov. Posveta je ne mogao gledati, kak da bi se bojao, da se vidijo njegove misli i skrbi. To noč je pa rad meo posvet i vidlo se njemi je, kak da bi bio v betlehemskoj štalici. Mislo -je, pa je nikaj nej mislo. Oča, Lucija, brata, zdavanje — gosfüvanje — vse je bilo kak edna lepa pripovist. Samo edno ga je nekaj vujška Vrglo. Malo je posedo, v hiži je bila že vsešerom kmica. Vgasno je posvet i odišao po prsta]' iz štale. Odzvüna je gosto Sneg naleta-vao. Zagnao se je v Sneg i delao novo tér, da se je vse prašilo kre krajov. Pred Božnarovov hižov si je odejno. Strašno so ga srbeli prsti, da bi sklonkao na Lucijino okno. ,,Nicoj pa ne na okno! Inači napravimo Z glasnimi i zadosnimi stopaji je šo mimo oken i sklonkao zandrügim na prekletne dveri. Malo je po- čakao. V hiži se je zasveto posvet. Gašpar si je ribao roke od mraza i veselja. Po poti si je pripravo reči kak pove Božnarovim i ešče posebi za Lüčijo. Nego gde so bile zdaj vse tiste reči, gda njemi je srce tak bilo, da bi je lejko čüla Lucija v svojo sobico. Sto je?" se oglasi odznotra. »Dober Človik". Mati v hiži ga je spoznala po glasi. »Jezuš, Gašpar! Gotovo sta se skregala z Očom". Malo glüji Božnar ga je nej spoznao. Lucija je v sobi zajokala; »Zakaj ste njemi povedali ?“ Vse je trepetala pa je li bila vesela. „Ka je ?“ pita Božnar pa odpira dveri. ,,Nikaj božnoga! Vse prav pa dobro 1" Božnar je zdigno posvet i pre-poznao Gašpara. Ves beli je bio od snega. ,,Ti lübi Bog, v takšem vremeni hodiš!" ,,Ka vreme 1 Drüge reči so zdaj, oča." ,,Te je prišla že tüdi mati pa stepala z meklicov Sneg Gašpari s pleč pa s črevlov. »Sta se kregala z Očom ?“ je šepetnola mati Gašpari. ,,Te ne povej vsega, lepo te prosim. ,,Vse, mati, nicoj pa vsel" je majütao z rokami Gašpar pa skočo v hižo. Oči so njemi iskale Lüčijo, ona je pa bila za dverami v máloj hiži. Mati ga je malo Čüdno glédala, nej ga je razmila, straj njoj je pa li minevao. „Kak sta opravila z očam?11 je ponovila glasnej.da je čüo tüdi Božnar. Gašpar je stopo malo gori i doli po hiži, nej včasi odgovoro, da je mater malo podražo i kakpa malo tüdi Lüčijo, štera je za dverami male hiže pritiskala roko na srce. „Kak sva opravila?“ Stopo je ešče dvakrat po hiži, nato stano pred dverami male hiže i govoro bole tá kak starima: „Tak sva si pogučala, da bo ešče v tom fašenki Lucija pri nas. Božnar je poslüšao z odpretimi vüstami, materi je pa od nevervanja vujšla reč: „Kak praviš?" Gašpar je ne ponovo, ne je mogao tüdi več strpeti. Skočo je v malo hižo. „Šveljo k h iži! Lucija, v nedelo pridem z vogledniki — i . . . Gašpar je stano med dverami. Na posteli je sedela Lucija. Posvet je osvetlo skuze, štere so njoj silile iz oči. »Viš jo Viš, je šteo biti Gašpar mejki, gda je vido skuze v njeni očaj. Prestopo je prag i jo šteo potegnoti v velko hižo. »Takša nemo šla“ je skočila nazaj i se ešče nikelko oblekla. „Tak je Božnar; znate takšega ne najdete zlejka, kak so naš oča. .Nevem, kak de. je skimavao Božnar z glavov. ,JMalo vinski se mi vidiš. „Či nas nema Podlogar vse vküp za nimake“ je pridjala ešče mati. „V nedelo vam pokažemo ni-make, gda pridemo k vögleda Samo pripravite, da bo sto škripao. Lucija je prišla iz male hiže. Gašpar je stopo ščista k njoj. Bila je rdeča kak dete, ki se zbüdi iz sna. Ozmice so njoj bile ešče mokre žmetni ví kiti, na pol razpletenivi sta se sipavali po plečaj. Gašpar je ne mogao strpeti i jo je stisno pred Očom i materjov k sebi. „Vuj, da si mrzeo“ ga je odávala Lucija. „Mrzeo je Sneg, jez sam pa kak prajica. „Nijajmo zdaj norije" dene Božnar i veli sesti za sto. Seli so i se pogučali vnogo, vnogo. Večkrat je šlo šteromi na jok, samo Gašpar je bio veseli. Minilo je polnoči prvle kak so si vse povedali i Lucija je stopila prek praga za Gašparom, gda je odhajao. „Pa ti zasüni“ je velela mati Luciji pa stopila nazaj v hižo. Vünej je ešče snežilo i Gašpar je z odkapčenim kaputom čuvao Lüčijo naj se ne bi prehladila, ar je znao, kak je ž njov. ,.Bojim se iti na Podlog, jaz žalarkinja proti vam, pa ešče svajo sam napravila med vami. »Vej mo si dobi, nikaj se boj. Lucija je drgetala. „Idi, idi“ jo je püsto Gašpar, gda se je znova Spomno kak je ž njov. Pazi, da se ne razsladiš“. Zavit je okrog kükla i glasno zajokao, Lucija pa je zajokala. (Dale sledi) 5. maja 1929. NOVINE 3. — Ka pravi k tomi dimnikar g. Erjavec ? Dobili smo od g. Erjavca na te članek v Novinaj št. 16 sledeči Popravek: Ni res, da so se 6. aprila 1929 vužgale saje v rori Padaričove hiže in je zgorela bližnja klet, ampak je nasprotno res, da se v Padaričovi hiši saje niso vužgale ampak sta le izletela iz dimnika Padaričove hiše dva ogorka, katera je veter zanesel na bližnjo klet, za kar pa dimnikar Erjavec ne more biti odgovoren. Ni res, da zna dimnikar Erjavec po plačo redno priti, pri zmetanji je pa že nikelko inači, ampak je nasprotno res, da zahteva dimnikar Erjavec le redno plačilo za redno in točno o-pravljeno delo. Žižki. Orliški krotek v Žižki ponovi v nedelo, 5. maja ob 7. zvečer pri Curič Martini v Črensovci Ksaver Meškovo igro ,,Mati“, dramo v trej dejanjaj. Med odmori igra godba i poje domači pevski zbor. Vsi vlüdno vableni. Gančani. Od nas se je preselila v vekivečnost 29. aprila Marija Bakan, vzgledna ženska i nad 50 let naročnica mohorski knig. Svoje sine je zgojila v pravom krščanskom i slovenskom dühi i davala takši zgled tüdi drügim. Naj v miri počiva. — Dimnikar g. Erjavec iz Beltinec i bogojančari. Na govorjenje dimnikara g. Erjavca iz Beltinec, da so se saje v rori Padaričove hiže v Bogojini ne vužgale i da on redno zmeče, odgovarjamo sledeče: Saje v rori Padaričove hiže so se v istini vužgale, Za ka mamo svedoke, šteri to posvedočijo pred sodnijov. Zmetanje se vrši jako neredno i površno. Pri ništerni hižaj je že več kak tri mesece ne bilo zmetano. V celoj vesi Bogojini je marca meseca ne hodo dimnikar, aprila je pa izsiljavao od lüdi podpise za dva i tri mesece nazáj. G. Erjavec se je protio s žandari, če so njemi ženske za nazaj ne štele podpisati, ništerni podpisi so pa bili Ponarejeni. Za mesec marc je g. Erjavec tüdi od bočinenej dobo potrdila. Dimnikari majo jako slabe brezove metle s šterimi je sploj nej mogoče dobro zmetati. Pri pobirali plače pobira od ruskoga ali valjastoga dimnika, kakše ma večina hiž pri nas 36 Din mesto 24, ka je gotovo ne po tarifi. Od vsega toga si pa Želemo mi bogojan-čari z g. Erjavcom pogučati pred sodnijov. — Toča. Prvoga maja proti večeri je našo krajino v okroglini Sobote znova obiskala ostra nénadna toča. Čirávno je ešče vsešerom máli rast, se itak pozna, da je drevje, gorice, posebno ešče ogračeki pa tüdi žito močno poškodüvano. Vüpamo se pá, da velke Škode nede. —- Slabo vreme je bilo aprila meseca ešče po celoj Europi. V Berlini je 25. aprila močne snežilo i je bilo mraza 2 stopinji pod ničlov' Na Češkom je spadno več centimetrov visiki Sneg. Slabo vreme zadržavle tűdi nemške gospodare, da neščejo vzeti naši delavcov, dukeč se vreme ne spremeni na bogše. — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro ,,INKA“. Pri reumatizmi, smicanje prehlajenji, išlasi, bolečina] kosti pomaga ,,INKA", Eden glažek z natenčnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni prí Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. Za gladne so darüvali v Din. sledeči: Jerič Ivan, kaplan, Sobota 10, Kovačič Vera Krog 100, Klekl Jožef, pleb. V Dolenci 100, Horvat Marko Trnje 5, Vekoslav Bratina Križevci 100, Šebjanič Jožef Črensovci 5 Din. V imeni sirot prisrčni Bog plati I — Sirote pa oprosimo naj za darovnike Boga molijo i naj molijo tüdi na čast sv. Družini za Matercerkev. ODBOR. — Deset jezero plügov razdeli ministerstvo za socijalno politiko med invalide. Trbe napraviti prošnjo. Tombola M. Sobočki poštarov se vrši 5. maja ob 2. uri popolde na Glavnem trgu. Tjedenski glasi. Ljubljanska univerza kralja Aleksandra L Ob priliki proslave desetletnice ljubljanske univerze je Nj. vel. krao prevzeo pokrovitelstvo nad tov proslavov i je dovolo, da se ljubljanska univerza imenüje ufiiverza kralja Aleksandra L 221*474 prebivalcov ma Belgrad po zadnjém lüdskom štetji i to 123.751 moški i 97.723 žensk. Preganjanje katoličanov v Mehiki se nadaljavle. Gda je krvo-ločnomi prezident! Meksike Callesi pretekla njegova doba, je bio za novoga prezidenta zvoleni Obregon, od šteroga so gučali, da je katoličanom dober. Nego ešče prvle, kak je prevzeo svoje novo mesto, je bio vmorjeni. Vse je gučalo i javno tožilo Callesa, da je on dao vmoriti Obre-gona ar je ne mogo trpeti toga, da bi prišao za predsednika v Meksiki človek šteri bi poštüvao pravico i dao svoboščine katoličanom. Za začasnoga predsednika je bio potom zvoleni Portes Gill prijateo Callesov, od šteroga se je že naprej znalo, da katoličanom nede prijazen. Kak je pa nikelko časa mirüvao i že je vzhajalo vüpanje pri katoličanaj, da bo novi predsednik konči nikelko pravičnejši od Callesa. Nego to vüpanje se njim je ne spunilo. Vnogi Odlični generali i velikaši meksikanske države so izjavili, da pod takšimi predsedniki več neščejo slüžiti i da je bio predsednik Obregon namenoma vmorjeni. Tej so potegnoli vnogo lüdi za sebom i se poreberili proti zdajšnje^ predsedniki obednim so pa oblübili tüdi, da či zmagajo dajo katoličanom vse pravice, Štere njim idejo. Te boj med reberijaši i vladov ge ešče zdaj bije nájveč pa trpijo pri tom katoličanci, kak Či bi oni vsega krivi bili. Znova strelajo, zapirajo i na najgro-zovitejše načine mantrajo katoličanske dühovnike, može i žene pa tüdi deco samo či zvedijo da tej lüdje spunjavlejo svoje verske dužnosti. V krajaj Toluca i Yucaton je zapreti 956 katoličanski dühovnikov. Zanimivo je, da je v toj državi tüdi preci protestantov i tem se nikaj lagojega ne zgodi. Nesamo to, Vnogi protestanti cilo pomagajo predsedniki pri preganjanji katoličanov. Meksikanski püšpek v državi Puebla je izdao posebno pismo na ves civilizirani svet, naj nikaj gene preti tomi sramötifom! preganjanji katoličanov ar ne živimo več v poganski časaj. Katoličani razodenejo pred svetom vse krivice, štere se njim godijo, pomoč pa čakajo od nébe ne od lüdi. Slovaški katoličanski Sokol v Ameriki pošle s posebnov ladjov iz Amerike na Češko 500 svoji članov, dá se vdeležijo proslave 1000 letnice sv. Vaclava v Pragi. Rusi proti misijonom. V bolševiško] Rusiji ščejo vero popunoma iztrebiti iz düš ruskoga lüdstva ár so lüdje brez vere divji i podobni čredi, s šterov komunistični voditeli lehko napravijo ka njim je vola. Katoličanski duhovniki v Rusiji sploj nemrejo delovati od pravoslavne dühovčine pa samo tisti, od šteri bolševiki mislijo, da so njim konči nikelko prijazni. Misijonarjenje je pa popunoma prepovedano i mesto misijonov so ustanovili bolševiki posebne brezbožno šole, gde včijo njüvi agenti. Katoličanska katedrala v Belgradi se začne zidati, ešče to leto, kak je skleno odbor za Zidanje te najvekše cerkvi v našoj prestolici. — Slavnosti na Češkom. Poleg sponila 1000-letnice sv. Vaclava, ka se bo z velkimi* slovesnostih obhajalo letos v Pragi, bodo slavili na Češkom tüdi špomin 200-letnice kak je bio sv. Janoš Nepomuk proglašen! Svetnikom. V Pragi bo posvečena v meseci maji cerkev sv. Vida, štero je s prezidentovskim gradom vred ponovo naš poznani slovenski arhitekt Jožef Plečnik. V toj cerkvi je grob sv. Janoša Nepomuka. Tüdi v našoj krajini častimo sv. Janoša, ka kažejo Vnogi spomeniki v čast tomi svetniki. Dijaško polje Razne novine M. K. Ko so se ptice vračale ... (V špomin salezijanskemu kleriku Jožefa Geldu umrlemu 14. aprila 1929) Zdaj sem umrl,------pomisli. moje široko razprte oči videle niso nebeškoga solnca sladkih ni čülo uho melodij. KetteNa Mte. san Carlo“. (Odlomki iz njegovih zapiskov.) (- - - Pomladni dnevi bodo takrat nastopili - - - , mladostna pesem bo dehtela od povsod, na podojili nizke koče bo vzcvetela breskev v rožni Žar - - - in vrbe in jegnjedi bodo zeleneli in travniki in polja . . . Takrat se bodo vračale k nam ptice z juga. Tja v Poljane naše se bodo selili štrki in lastavice. hupkač čopoglavi s kukavico, in nazadnje v pozno protoletje Slavec. Vsi ti bodo večere tihe prepevali pesem o pomladi in mladosti. Jaz bom ob oknih tih slonel, poslušal Skrivoma té pesmi — v življenje tja ne bom smel ... * Bolnica, marca prve dni. Zakaj je vstalo v meni to ne-nadno hrepenenje, zakaj ta nemir in odkod ? Kaj ga je prineslo prvo solnce — žarki iz poljan ? Zakaj tai tudi prijatelj Pogovarja naj sé dvignejo? Tam da je svet povsem druga-čen; tam še sije solnce t drugačnim žarom — in končno — domá Bom. Kaj, mi je iz oči brni moje misli ? Ali pa se je Spomni! na lansko leto; saj sem mu že teda! vse izdal: — spomladi, ko sé bodö ptice vračale, ko bodo tulpike cvetele 1 Spomni! se je teh mojih besed, videl je v mojih očeh hrepenenje, spozna! je slutnjo mojega Srcá----------- Saj pa je res, kaj bi taji! samemu Sebi, kaj bi si lagal — saj sem že zdavnaj odračunil í ko se bedo ptice vračale--------- Pomisli, ti Ploj prijatelj, ki si thi tako želel iti mi šè želiš zdravja, Pomislite Vi vsi, ki sté fne'poznati: — jaz bom utnrl. • Prav imaš prijatelj, vzdignil Sé bom na pot, zdaj s pticami, Ha bom Vsaj Še enkrat Sanjál v mrak Večerni Jaz bom še!----------- * * * Bolnica, dan kasneje, meseca marca. Nocoj sem se nenadoma vzdrami Takole, komaj na pol seni se zavedal — in sem prisluškoval težke-mu in trudnemu dihanju bolnikov, nemirnitn sanjam, nikdar dosanjane-mu hrepenenju, nikdar dopeti pesmi. Kaj si življenje — bridek Sen popotnika, ki je zablodi! v Poljani in za-dremal trüden pod jegnjedom. — Kaj se je res nekdo hotel z nami samo pošaliti, sebi v zabavo in radost? — Kako je že dejal prijatelj: — Mi smo hrošči, navezani na vrvico. — Hrošč je neumna žival, in ko ga roka ne drži, si misli, da Je prost in dvigne se v polet z veselim srcem. Pa ne Ve, dá oni, ki se žnjim igra, mu vsak trenutek lahko nit nategne u— in on bo padel.---------— Grozne so tvoje besede, kdor si že, prijatelj, ampak kakor da bi bilo v njih le košček spoznanja in resnice. Prisluškoval sem dihanju hropečemu, bolestna sanjam in Spomni! sem se na navezane hrošče: — vsi ti bi radi za sanjami nedosanjanimi, za nedopeto pesmijo, in še za življenjem nedosež-nim. — — Jaz pa sem med njimi — — Tam so Poljane naše, tihi gozdov!, tam je nizka koča — zadaj log: — saj so že tulpike vzcvetele zdaj. Dalje sledi. Podperajte „NOVINE"! Tele brez nog je skotila krava Dobrosava Steíanoviča iz Zaklopač v Srbiji, Tele je bilo ščista lepo razvito nego popunoma brez nog. Živelo je samo dva dni. 132 nemški automobilistov je pred dnevi obiskalo našo državo, da kem bole spoznajo naše kraje. V Zagrebi sta je pogostila ministra 'dr, Korošec i dr. Mažuranič. S toga obeda so poslali pozdrave našemi krali i nemškomi prezident! Hindenburgi. Ostra, pa zaslüžena kazen za norčijo. Nekši privatni uradnik je postavo v Subotici na klop v parki edno iglo vkumes. Naskori po tom je prišo k klopi Pavel Čorba i se je seo na to iglo, štera se njemi je tak globoko zapičila v telo, da je morao iti pod operacijo. Uradnika so najšli i je bio obsojeni na 8 dni zapora i na 3000 D za bolečine Čorbi.' Uradnik se je pritožo proti toj obsodbi i višiše sodišče njemi je Obsodbo ešče povišalo na šest mesečni zapor, ka je v istini zadostna pa pravična kaštiga, ar takše nepremišlene norije znajo velko nesrečo napraviti. Prekosnicea Dve reči. Gda so generala Granta zebrali za prezidenta Amerike (leta 1868) je prišlo k njegovoj vjli na jezere Amerikancov, da bi vidli i pozdravili prilüblenoga generala. Pokazao se je na verandi i vnožina je kričala i ploskala od veselja, da se je vse trosilo. Nato ga prosijo naj drži eden mali govor, kakšteč malo, naj se samo oglasi, či več nikaj ne pove samo dve reči. General se je naklono, nasmejao i povedao. Nemo, gospodje (no, sirs). Lüdstvo je bilo tüdi s tam zadovolno i se z radostjov razišlo. Nepremišleno reč. Mladi mož je slobod jemao od svoje mlade žene s šterov je bio komaj par mesecov Oženjeni: Zdaj odpotüje!!! v Nemčijo, ali me boš tüdi rada mela te, gda bom daleč od tebe? Tak znaš dragi moj. Kem dale boš, telko ráj te bom mela. Gospodarstvo Kukorica zahteva globoko prè-orano zemlo i stari sprejnjeni gnoj. Najbogše je kukorici globoko preo-rati že v jesen í tűdi pognojiti, na sprotoletje pa dobro povlačiti i posejati. Kukorica rabi močno gnojenje, zato ka je s štalskim gnojom največkrát ne zadovolna posebno ešče, či je gnoj nej dobro sprejnjeni. Dá kukorica kem bole obrodi, njoj gnojimo včasi pri sejanji s češkim šolarom (100 kil na 1 ha) i kalijovov soljov (200 kil na 1 ha). Ta gnojila se v zemli hitro raztópijo i Uspeh pri kukorici se naednok pozna. Pri drügom okapanji je dobro dodati ešče kakši 100 kil čilskoga šolára. Dobro je pognojiti ešče pred sejanjom s superfosfatom, šteri da sledi pri Sadi jako debelo zrnje. Vinska razstava v Lotmerki dne 29. aprila je jako dobro uspela. Razstavlena so bila lanska pa tüdi starejša vina od leta 192? i 26. Razstavni so samo Posestniki goric iz lotmerčke okrogline. Cena vini se je gibala od 7 do 10 Din za starejša vina pa, kak so se pogodili. Razne razstave, štere se v tej krajaj pogosto vršijo, so pripravne lüdstvo do toga, da skrbno pazi na svoje pridelanje i küpec, šteri to blago kapi, se lehko zavüpa, da je küpo dobro i pošteno blago. Razstavno je vsega vküp 116 gospodarov. Izvoz Črešenj. Naš konzulat v Celovca v Austriji je sporočo, da se jé prí njem oglasila vekša firma, štera bi küpüvala črevlje v Sloveniji. Ida se sadio za vekše vnožine i za trde čresnje. Vnožina i cena črešenj se mora javiti našemi konzulati v Celovci. 4. NOVINE 5. maja 1929. Letošnja zima i Sadno drevje. Letošnja mrzla zima ne zmantráni samo lüdi i živine, tüdi Sadno drevje je dosta trpelo. Ze zdaj se kažejo prvi znaki zime. Dosta enoletni mladik je zmrznolo, posebno v sadovnjaki z mladim ceplenim drevjom. Če bi bilo samo to, bi ne bila velka Škoda, ar bi se vse to v naslednjem leti nadomestilo. Hüjše je to, ka so stebla spokala. Več sadjarov sam vido ka so včasi kak je Sneg odišeo začeli vezati razpokana stebla. To pa ne ravno pravilno. S tem vezanjom se more tak dugo čakati, da se po stebli začne pravilno pretakati hrana i da počena rana pálik stopi fküper ali se zapre. Človeka vči življenje. Pred več leti gda me je Usoda zanesla tüdi na rususka tla sam se navčo to, ka mi je zima zdaj potrdila. Ob prvom velkom snegi sam vido vučenoga Starčeka, šteri je hodo okoli drevja i metao od njega Sneg. Nesam si mogeo razlagati zakoj to delo. Dober starček pa je tak razla-gao svoje delo: „Mi smo na severi. Mamo vekšo zimo i velki Sneg, šteri odeva i segreva našo zemlo. C,e ne bomo snega metali stran, ne bo zemla zmrznila do korenin i korenine bodo prle začnole hrano cecati iz zemle, kak bo moglo steblo odvalati v veje i liste. Posledica bo ta, ka bo tlak jesti tiskao v steblo, ta pa je ešče zmrznjeno i bo počilo. Na te način bo ves moj trüd zaman. To sam se Spomno zdaj, gda je odišeo Sneg i vido na drevi, štero je bilo poleg poti, gje je bio Sneg zmotam, Čisto Zdravo. Več drügi pa je spokani. .Močna zima pa velki Sneg nesta samo sama napravila dosta škode, liki sta si pozvala na pomoč ešče dva drügiva pomagača. To sta miš i dugo vühasti i kratko repati Zavec. Če smo opazovali po raztopit-vi snega smo vidili, da je bilo med travov vse puno mišji poti, pri zemli pa drevje vse okoli pojedeno. Tüdi proti tnišim je dobro, če se Sneg zmeče okoli drevja. Zavec pa je letošnjo zimo prav pošteno vertivao' za sebe. Polovico metra od zemle je pojo skorjo, tűdi pri jablanaj nad 10 let stari, či neso bile obvezane. Samo beljenje z vapnom proti zavci ne pomaga nikaj. Drevje je najbogše, či je v zimskom časi povito i okoli nádevano sirovo veje, da Zavec tisto gloda. Cene Zrnje. Izvoz pšenice i žita se je izda nej odpro. Küpüje se samo za domačo potrebo. Cene so nikelko ešče spadnole. Pšenica v Novom Sadi 260 — 263 Din. .Močno je spadnola tüdi cena kukorica. Belice. Na placi je stalno dosta belic. Cene so vsešerom spadnole, kak vsakše sprotoletje. Na placi se küpüjejo po 75 par do 1 Din. Pošta" Titan F. Krog. Zavolo siromaštva naj bodo brezplačne za prosilce za lansko leto. Kda nam pošljete naročnino, si lani že vračunanih 25 din. zraven Spišite, ka letos pride v plačilo. Trajber Jožef Dobrovnik. Hvala za lepi sprejem naših širitelic. Bog povrni 1 Prosim dajte Benkovič M. na glas, ka je knjižica agrarne zadruge gotova, kdakod pride po njo. M. F. Renkovci. Se že .pregledne i ka bo dobro se porabi. Samo vekši deo toga je že štampani. Kolarski Pomočnik se sprejme šteri bi Samostalno pelao kolarnic© pri jULIJANI GLAVAČ BOGOJINA. 2 Senje v Martjanci velko Živinsko i kramarsko se vrši 6. maja, 6. avgusta i 23. oktobra. Barve, taki. firnež! broci, pinzelni, olje i laki za bicikle i šivalne mašine dobite po fal ceni v specialnoj trgovini nasproti židovske cerkve Murski Soboti. le gonilne jermene za mline, žage in tovarne v vsaki širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni ceni IVAN KRAVOS, Maribor, Aleksandrova 13. K odaji gorice Što šče meti lepe gorice i sadonosnik se njemi ponüja najlepša prilika v nedelo, ar bodo razdeljene gosposke gorice na štiri velke déle i najvekši i najlepši del tej goric, ki leži na južnoj strani, poleg ceste, 10 minut od farne cerkvi Kapele i pol vöre od Radinski toplic, je k odaji. Na vsakšem mesti se lehko zozida na ravnici pri cesti viničarija s kletjov.. Krasen razgled je od tej goric na celo Slovensko krajino i hiža na tom zemlišči se vidi od Dolnje Lendave. Oda se tüdi mala žalarija z zidanov hižov z dvema sobama i štalami. Krmi se lehko 4 govenske živine. — Odaja ob 2. vöri zadvečera. Klobasa Andrej kaplan v KAPELI i posestnik vile »Tonimira"- tevlarski inaš se sprime včasi. Štefan Ferenc čevlar-ski mojster Bogojina. Podpirajte J „NO VINE4*!! Prave žájfe zdravja i črstvoče Fellerove Elsa žájfe poplemenitijo kožo i se ločijo od navadni toaletni žajf po tom, da majo v sebi znanstveno preskašene, dobrodelujoče sestavke, štere so potrebne -------------------: za zdravje i lepoto kože. Mamo 6 vrst Fellerovi Elsa žajf: Elsa lilljasta Žajfa posebno fina Cvetna žajfa, po šteroj je koša mejka i nežna. Elsa žučahova žajfa prava blaga žajfa tüdi za najmenšo deco. Elsa gllcerinova žajfa posebno dobra za jako razpokano kožo. Elsa boraksova žajfa izvrstna proti sunčenim pegam i küžnim piščajcom. Elsa katranova žajfa razkužuje, jako dobro dene koži i Vlasam glave, posebno prí deci. Elsa žajfa za brifi štera obednim razkuži, omejča dlake, se jako peni i ne draži kože. Izrabite priliko i si naročite obednim ešče sledeče izkušene proizvode: Fellerova Elsa pomada za obraz i kožo 1 lonček 12 D. Elsa Tanohlna pomada za rast vlasi 1 loncek 12 D. Elsa Shampoon za pranje glave 3 Din 30. Elsadont (krema za zobe) lűba 8 Din 80. Elsa dišeca vrečica (Sachet) 6 Din. Zahtevajte vsešerom samo ,,Fel-lerove žájfe z značkov „Elsa“. Za poskušnjo po pošti 5 falatov Elsa žajf i to po prebrani 52 Din či se penezi pošlejo naprej, ar po povzetji košta Poštnina za 10 Din več. Naročila adresirati na: Eugen V. Feher, Stubica Donja Centrala 146 Hrvatska Küpüjem v dobrom : stanji že nücane : žakle za melo (ne lühnjaste) po najvišoj dnevnoj mi v vsakoj množini Messinger, pri Jožef Bejek, Mur. Sobota Nova ulica Štev. 5. TIKVENI OLI pravi, priporoča I. HOCHHIÖLLER tovarna tikvenoga olija Maribor Taborska ulica 7 Telefon 339 Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota GBPhvena ul. 191. Hiža na lepem cvesti se oda takoj. Kupci se naj oglasijo v trgovini FRANC KÜHAR M. Sobota. Konjske opreme od navadne do najfinejše, dežne ponjave za konje in vozove, v vsaki velikosti nudi IVAN KRAVOS, MARIBOR, Aleksandrova 13. Kmetovalci Pozor! V trgovini Franc-a Rešek, Beltinci se dobi ,,Težakovo olje za živino" posebno izbrano ribje olje za živino. Ükrep-ljuje in ojačuje slabotne in zahirane pujske, odrasíe prašičke, teleta in žre-beta, govedo in konje. Pospešuje pitanje one živine, ki slabo napredüje. Pospešuje zelo dobro prebavo, pa živina dano ji hrano bolj izpüstiti, prepreči v mnogih slučajih zapečenost, ki je največkrát vzrok vročinskih po-:— javov in mnogih bolezni. —: Išče se krojač (šnajder) za krojenje i izdelovanje kmečke konfekcije, mlada moč dobi stalno nameščenje. Ponüdbe pod ,,Krojač“ na uredništvo Novin M. Sobota. Odalo se stari hrami ki sestojijo iz osmere hrambe, les je še dober. Vse drügo se Pozvedi pri VILJEM ROŽIC, Peskovci p. Križevci Prekmurje. Kovteki za potovanje, torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaže, nahrbtniki v veliki izbiri in po najnižji ceni prí IVAN KRAVOS, MARIBOR, Aleksandrova 13. IVAN ŠEGA, M. Sobota prek židovske celim gospodarske, obrtne in indnstrijske mašine i potrebščine. Lokomobil bencin, gasmotor - elektromotor - transmisije - žage - kugellegerje-gonilni jermeni, Ia. cilindersko, auto olje i masti itd. MLINSKE POTREBŠČINE, valeki i vsi deli, koperej, trijeri, kamni, svila, gurte, peharčki, aufzug železje za cilinder, potače itd. GOSPODARSKI MAŠINI, mlatilnice, Sejalni mašini, plügi, Sadni i grozdni mlini, preše, sečkari, reporeznice, pumpe, vetrenjace, vage itd. Konkurenčne cene! Tüdi na rate! Prvovrstno blago! Točno na sekundo Štev. 100. Dobra švicarska Anker-Remont Roskopf vöra samo 49 Din 60 p. Prava Švicarska Štev. 105. Prava Anker büdita 16 em. visoka samo 64 Din 20 p. Štev. Ili z radijovim šte-vilnikom i ra-dijovimi kazal či samo 69 D. 20 para. Triletno garancija! Nèvarnosti nega! Ka ne odgovarja se vö nüni, ali se pa penezi nazaj dajo. Prave švicarske Žepne vöre, vöre za na roko, büdilke, vöre z nihalom, lanceki, prstani, ringli i Srebrni predmeti skoro po t vörni ški cenaj v ogromnoj izbiri v velkom ilustrovanom ceniki, šteroga dobite brezplačno, če pošlete Vaš naténčen naslov na tvrdko H. SUTTNER, LJUBLJANA, 945. Suttnerova „Iko“ vöra je vöra za celo živlenje. Za TISKARNO PANONIJO r. z. z . v Murski Soboti LUDVIK NORČIČ. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC BAJLEC.