UGODNA PONUDBA POSOJIL
Gorenjska^* Banka
Banka *t posluhom
1			i		O	a	^^^^^^^^
UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA ZNIŽANE CENE IN BREZPLAČEN PREVOZ NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242, 704-070							
ISSN 0352-6666
©©imiMfcJj^iEnGLAS
Leto LI - ISSN 0352 ■ 6666 - št. 1 - CENA 130 SIT (10 HRK)
Kranj, torek, 6. januarja 1998
Organizatorji tekem svetovnega pokala zadovoljni in razočarani hkrati
Kranjskogorci rešili Vitranc, Zlata lisica "ušla" v Bormio
Gorenjski delavnost in trma sta pred odjugo vendarle rešili letošnje 37. tekmovanje za Pokal Vitranc, za kar so bili organizatorji nagrajeni s številnimi pohvalami in slovenskim ekipnim slalomskim uspehom
Kranjska Gora, 6. januarja - Kljub odjugi v zadnjih dneh je marljivim in izkušenim organizatorjem Pokala Vitranc vendarle uspelo pod streho spraviti obe tekmi svetovnega pokala: sobotni veleslalom in nedeljski slalom. Ni pa jim uspelo, da bi tekmo Zlate lisice iz Maribora"prestavili" v Kranjsko Goro, saj je direktor svetovnega pokala za ženske Kuri Hoch v nedeljo odločil, da obe tekmi jubilejne 35. Zlate lisice, ki bi morali biti konec tedna na Pohorju, dodeli italijanskemu Bormiu. Tam pa je včeraj na prvi slalomski tekmi lep uspeh dosegla Blejka Špela Pretnar, ki je osvojila tretje mesto.
Sicer pa smo oba dneva konec tedna v Kranjski Gori videli lepi tekmi, čeprav je sobotna prva vožnja potekala v sneženju in dežju. V soboto je slavil Avstrijec Christian Maver pred rojakom Hermannom Maier-jem in odličnim Švicarjem von Gruenige-nom, v nedeljo pa je bil najboljši Avstrijec Thomas Svkora (na sliki), pred Francozom Pierrickom Bourgeatom in Avstrijcem Thomasom Stangassingerjem. Naši smučarji v veleslalomu niso navdušili, saj je bil najboljši, Jure Košir na skromnem 24. mestu, bolje pa jim je šlo v slalomu, ko je bil izvrsten peti Andrej Miklavc, sedmi Jure Košir, trinajsti pa Matjaž Vrhovnik. Tako so na svoj račun v nedeljo prišli tudi naši navijači, ki so preglasili množico obiskovalcev iz Avstrije in Italije.
• V. Stanovnik, foto: T. Doki
STRAN 19
Na novoletni dan šest novih Gorenjcev
Letošnja prvorojenca
sta Ajda in Nejc
Na novega leta dan se je rodilo šest novih Gorenjcev, trije v kranjski in trije v jeseniški porodnišnici. Na Jesenicah je bila prva deklica Ajda, v Kranju pa se je s carskim rezom dopoldne rodil deček Nejc.
Silvestrski obisk pri novorojenčkih
Petrol podaril plišastega pando
...porodnicam pa pampers pleničke pa penečo pijačo.
Kranj, 5. januarja - Tako bi v slogu Petrolovih reklam na črko p zapisali bistvo Petrolovega sil-vestrskega obiska v sed-m i h slovenskih porodnišnicah. Predstavniki Petrola TOE Kranj so v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo v Kranju mamicam razdelili 23 darilnih zavojev: za 12 deklic in 11 dečkov.
Viktorija Lavtar z Nejcem
ELEKTRONIK d.o.b. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASELJE J J Tel./fAX:064/881-910, 881*484
UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VyiDE0S1RANEH IN MED PROGRAMOMJ
Mateja Vengust z Ajdo
POSLOVNI VAL
Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure
i
o m m o
— o ID O a.
Kljub odhodu trenerja Zdenka Ureha v Podmežakli še vedno računajo na novo hokejsko zvezdico
V jeseniškem hokejskem klubu so se včeraj odločili, da bo mesto glavnega trenerja prevzel dosednji pomočnik Drago Mlinarec, s strokovnimi nasveti pa mu bo pomagal češki strokovnjak František Vibornv
STRAN 2
I "'m —113
9770352666001
PO SLOVENIJI
UREJA: Jože Košnjek
Prvega je bil svetovni dan miru
Pravičnost in mir hodita skupaj
Pobudo, da bi bil 1. januar svetovni dan miruje dal leta 1968 papež Pavel VI. Letos praznujemo tudi 50-letnico Splošne izjave o človekovih pravicah, ki jo je leta 1949 sprejela generalna skupščina Organizacije združenih narodov.
Ljubljana, 6. januarja -
Letošnja poslanica papeža Janeza Pavla II ob 1. januarju, svetovnem dnevu miru, prevedel jo je dr. Bogdan Dolenc, izdala in založila pa Družina, je nadaljevanje dela papeža Pavla VI., ki je za dan miru želel izbrati dan, ki bi najbolj združil ljudi, ne le verne, in države, ki so se priznavale za laicistične, se-kularizirane ali ateistične. Prvi januar je pravšnji in za to najprimernejši dan, za vse ljudi, ne le za katolike. Letošnja poslanica je povezana s polstoletnico sprejema Splošne izjave o človekovih pravicah v generalni skupščini Organizacije združenih narodov. V izjavi je izražena volja, da bi vsem osebam in vsem ljudstvom izrecno priznali iste pravice, prav tako pa je zapisano, da je priznanje dostojanstva, ki je lastno vsem članom človeške družine, ter njihovih enakih in neodtujljivih pravic, temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu.
Letošnji poslanico so predstavili dr. Janez Gril, nadškof dr. Franc Rode in predsednik slovenske komisije Pravičnost in mir dr. Anton Stres. Posredovana je bila tudi nekaterim najvišjim predstavnikom slovenske države. Poslanica ima devet poglavij.
Med drugim je zapisano, da se mir poraja iz pravičnosti vsakega posameznika in da pravičnost in mir hodita skupaj in sta v trajnem, dinamičnem razmerju. Pravičnost in mir zahtevata red in resnico, zato pravičnost ni žena z zavezanimi očmi. Je dobrina za vse ljudi, je moralna krepost. Pravičnost te-melji na spoštovanju človekovih pravic, ki so splošno veljavne in nedeljive. Pomembni so vzgoja za spoštovanje vsake osebe, lju-
bezen do vsake osebe in pravice družine, ki je naravna in temeljna prvina družbe. Svet se mora poenotiti v solidarnosti. Ob trgu je treba zgraditi tudi svetovni socialni načrt, ki ob globali-zaciji ne bo dopuščal marginalizacije ali potiskanje kogarkoli na rob. Poslanica opozarja ne težko breme dolgov, na bogatenje že bogatih in siromašenje že revnih, zelo pomembna pa je kultura zakonitosti, o čemer je govora v posebnem poglavju.
Nesprejemljivi so primeri skrajne revščine. Posebno nevarna je korupcija, ki pri mnogih narodih spodkopava socialni in politični razvoj. Korupcijo je težko zatirati, ker se pojavlja v najrazličnejših oblikah. Tu imajo veliko odgovornost ljudje, ki so jim zaupane javne funkcije. Nepoštena raba javnega denarja posebej udarja revne. Posebno hude oblike nepravičnosti so oderuške obresti, nasilja nad ženskami, deklicami in dečki.Treba je krepiti zavest, da so vsi ljudje enaki po dostojanstvu in nositelji enakih pravic in dolžnosti. V poglavju o gradnji miru in pravičnosti papež posebej izpostavlja vlogo državnikov, vzgojiteljev in učiteljev, družine, zgleda staršev in mladine vsega sveta, ki naj ljubi vse, kar je pravično in resnično. Poslanica poziva, da je treba deliti na načelu pravičnosti in ne to, kar nekomu ostane. Kristjani so se dolžni razlikovati od drugih po ljubezni do revnih, šibkih in trpečih. Zadneje poglavje pa sporoča, da bo leto 1988 leto neposredne priprave na leto 2000, posvečeno Svetemu Duhu. Nujna je sprava med ljudmi, ki so bili nekoč nasprotniki in sovražniki.
J.Košnjek
IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Pester začetek dela državnega zbora
KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED
Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekočI
mesec! Mali oglas oddan po telefonu ali brez kupona zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). Šifra ali naslov v ogl. odd. se doplača.
VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika.
Uporabite lahko tudi KUPON A iz LETOPISA GORENJSKA 97/98.
KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS JE OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU!
Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124
Ime in priimek, naslov:
Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu:
Svetniki so dvakrat rekli ne
Danes bo seja kolegija predsednika državnega zbora, na kateri bodo sprejeli program januarskih zasedanj, ki bodo dodatno obremenjena s ponovnim glasovanjem o dveh zakonih, ki jih je državni svet zavrnil.
Ljubljana, 6. januarja - Prva popraznična seja državnega zbora bo jutri ali pojutrišnjem, 7. ali 8. januarja, natančnejši datumi pa bodo določeni na današnji seji kolegija predsednika državnega zbora Janeza Podobnika.
Dnevni red prve redne januarske seje bo dodatno obremenil odložilni veto državnega sveta na dva zakona, ki ju je v okviru varčevalnega paketa sprejel pred prazniki državni zbor. Državni svet je izrekel veto na dopolnjen zakon o prispevkih za socialno varstvo, ki uvaja obdavčitve tudi za regres, stimulacije za delo, razne bonitete in stroške, ki so povezani z delom. Veto so predlagali svetniki, zastopniki sindikatov in delodajalcev. Dopolnitve zakona po njihovem mnenju niso bile usklajene s socialnimi partnerji, vlada pa naj bi bila s predla-
Na sejah skoraj 100 dni
V državnem zboru so opravili inventuro prvega leta dela v tem mandatu. Državni zbor, izvoljen konec leta 1996, je imel v prvem letu delovanja 7 rednih in 16 izrednih sej, na katerih so poslanci sprejeli 55 zakonov ali njihovih dopolnitev, 173 odlokov in 67 aktov o ratifikacijah raznih sporazumov. Do sredine decembra so poslanci na plenarnih zasedanjih presedeli 92 dni, od tega 52 dni na rednih in 40 dni na izrednih sejah. Državni zbor ima 26 delovnih teles, ki so imeli do 1. decembra lani 380 sej.
ganjem takšnega zakona arogantna. Svetniki so izglasovali veto tudi na dopolnjen zakon o prometnem davku, ki povečuje davčno stopnjo za obdavčitev storitev s 5 na 6,5 odstotka. Vto so predlagali svetniki, ki zastopajo samostojne poklice (odvetniki, notarji) in kulturo.
Državni zbor mora o obeh zakonih ponovno glasovati in jih sprejeti z večino 46 glasov. Če te večine ne bo (glasovanje mora biti do 15. januarja),
potem bo proračun prikrajšan za poldrugo milijardo tolarjev. Višji prometni davek na storitve naj bi nadomestil prihodke proračuna, ki naj bi jih prinesel prvotno predlagani in umaknjeni zakon o obdavčitvi avtorskih honorarjev in pogodbenega dela.
Novi državni svet se je lotil svojega dela resno in dal državnemu zboru vedeti, naj nanj resno računa in naj ga ne ima za drugorazredni in nepotrebni organ. Minister za delo,
družino in socialne zadeve Tone Rop je ob odložilnem vetu dejal, da je nepotreben in da ne gre za načelnost oziroma protest, ker o obeh zakonih ni bilo dogovora s socialnimi partnerji. Če bi bilo tako, bi moral državni svet sprejeti na vse zakone iz varčevalnega paketa, saj tudi o njih ni bilo soglasja med socialnimi partnerji.
J.Košnjek
Novosti pri carinah in cenah
Oprostitve in podražitve
Doma so po novem letu začele veljati nekatere podražitve, carine za avtomobile, izdelane v Evropski uniji, pa so se znižale.
Ljubljana, 6. januarja - Skoraj vsako novo leto prinese v Sloveniji nekatere podražitve. Vlada nas je "obdarila" s sklepom o 9-odstotni višji odkupni ceni za mleko, temu primerno pa so se ali se bodo podražili mleko in mlečni izdelki. Poskus, da bi mlekarne prepričali, naj cen mlejčnih izdelkov ne zvišujejo, ni bil uspešen. Tako je nova prodajna cena konzumnega mleka pri mlekarnah 95 tolarjev za liter. K temu je treba dodati 5-odstotni prometni davek in od 10 do 17 odstotkov marže po trgovinah, tako da je drobnoprodajna cena litra navadnega mleka od 114 do 122 tolarjev.
S prvim januarjem letos se je za 8 odstotkov podražila elektrika, kilogram pšenice iz blagovnih rezerv pa se je podražil z 29 na 33 tolarjev. Zato se bo cena kilograma pšenične moke za mlinarje in mlinsko predelovalno industrijo povečala na 48,23 do 61,91 tolarja, v trgovinah pa bo kilogram stal od 76,95 do 94,78 tolarja.
Novo leto prinaša tudi nekatere novosti pri carinah za mnoge izdelke iz držav, članic
Evropske unije, Efte in drugih držav, s katerimi je podpisala Slovenija sporazume o prosti trgovini. Veljati je začel prostotrgo-vinski sporazum med Slovenijo in Hrvaško, ki odpravlja carine pri približno 85 odstotkih industrijskih izdelkov. Na splošno se znižujejo ali odpravljajo carine za okrog 1000 izdelkov iz 30 držav. Za nove in rabljene osebne avtomobile iz Evropske unije, ki jih poganja bencinski motor s prostornino do 1000 kubičnih centimetrov, so bile carine že odpravljene, za avtomobile z motorjem gibne površine med 1000 do 3000 kubičnih centimetrov pa se carine znižujejo z 18,9 odstotka na 12,15 odstotka. Za še močnejša vozila pa se bo carina znižala s 17,5 na 11,25 odstotka. Za rabljene avtomobile z bencinskim motorjem z nad 1000 kubičnih centimetrov prostornine bo po novem carina 12,15-odstotna. Pri uvozu bo še naprej treba plačati prometni davek. Osnova zanj bo pri novih avtomobilih carinska vrednost. Carina se, različno, znižuje tudi za terenska vozila.
J.K.
Dogovarjanje med vlado in Cerkvijo
Koliko za hektar gozdov
Ljubljana, 6. januarja >
Pogajalci vlade xn Cerkve so precej molčeči glede poteka pogajanj o usodi vračanja nacionaliziranega premoženja, predvsem gozdov, Cerkvi. Vendar se je zvedelo, da postavlja Cerkev precej visoko ceno, po kateri bi bila pripravljena prodati državi del gozdov. Za hektar gospodarskega gozda naj bi nadškofija terjala po 9000 mark, kar je od dva do tri tisoč mark več od tržne cene. Za hektar varovalnih gozdov, ki ne prinašajo neposrednih materialnih koristi, naj bi Cerkev zahtevala od 4000 do 5000 mark za hektar, kar je tudi več kot so običajne cene.
O teh številkah smo Časnikarji pred novim letom vprašali dr. Janeza Grila, predsednika cerkvene ko-misne za gozdove, ki je dejal, da je država izrazila Željo po nakupu gozdov, Cerkev je postavila ceno. O ceni pa se ponavadi pogaja, kar je ena osnovnih lekcij iz ekonomije.
Letos bo znan konec zgodbe o cerkvenih gozdovih. Sprejet naj bi bil dopolnjen zakon o denacionalizaciji, ki bo predlagan v tretje branje, pogajanja med vlado in Cerkvijo se bodo nadaljevala, če pa ne, bo pač treba spoštovati odločitev ustavnega sodišča, da je Cerkev upravičena do vračila premoženja, ker ni uvrščena med fevdalce. • J.Košnjek
STRANKARSKE NOVICE    STRANKARSKE NOVICE
Socialdemokratska stranka
Premišljeno v odnose z Beogradom
Socialdemokratska stranka Slovenije ob zadnjih pobudah za vzpostavitev diplomatskih odnosov med Slovenijo in Zvezno republiko Jugoslavijo opozarja slovensko vlado na občutljivost in odgovornost, so zapisali v izjavi, te odločitve ne smejo biti brezpogojne in enostranske. Stranka pričakuje od pristojnih ministrstev, predvsem od ministrstva za zunanje zadeve in ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, pripravo celo-
vite strategije vzpostavljanja diplomatskih odnosov z Jugoslavijo. Pri tem ne moremo mimo pogajanj o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, pri čemer le Slovenija plačuje dolgove nekdanje skupne države. Nasledstvo mora biti enakopravno, to pa mora biti vsebovano v sporazumu o vzpostavitvi diplomatskih odnosov. Slovenija mora tudi opozoriti Beograd na kršenje človekovih pravic na Kosovu. Spoštovanje človekovih pravic je univerzalno civilizacijsko načelo, kjer izgovor o vmešavanju v notranje zadeve ne zdrži. • J.K.
Združena lista socialnih demokratov Kriza Združene liste je minila
Predsednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor ugotavlja, da je bila lani zaustavljena politična kriza stranke, vendar so za vzpon potrebne korenitejše kadrovske in programske spremembe. Slovenija postaja vedno bolj prostor surovega boja za oblast in čim manj za povezovanje ustvarjalnih sil. S pametnejšo in strpnejšo politiko bi vsi bolje živeli. Modernizacija Slovenije se opoteka. Zdajšnja vlada ne dosega pričakovanj. Podporo javnosti ima zato, ker ta hip hi boljše možnosti. Združena lista obsoja sedanjo vlado, ki nima dovolj posluha za spoštovanje in uveljavljanje socialnega partnerstva. Odnos do preteklosti je stalno politično vprašanje. S širokim soglasjem je treba sprejeti dokument o narodni spravi in pomiritvi, katerega sestavni del mora biti tudi obsodba in distanciranje do komunističnega totalitarnega režima. Stranka bo pn tem sodelovala, če hoče okrepiti zgodovinsko identiteto predvsem z nacionalnim in socialnim izročilom Osvobodilne fronte slovenskega naroda. ■• J.K.
^<--------44-------K--------%4
(mimmmM glas
Ustanovitelj in izdajatelj:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS
KRANJ
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski polilično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Valjavec / Odgovorna medme* Leopoldina Bogataj / Novinarji is uredniki: Marjana Ahačić, Helena Jelovčan, Igor Kavčič Jože KoSnjck, Lea Mencinger, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl - Žlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi, Uroš Špehar (Stipendist, dežurni novinar) / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd širuk, Tina Doki / Pripravi za tisk: Media Art, Kranj / 1Wu DELO ■ TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje:
Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917 / Mili oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 % popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5% v ceni časopisa (mnenje RMI23/27-92) / CENA IZVODA: 130 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Nesoglasja med osrednjima organizacijama Slovencev na Koroškem
Ljubljana poskuša narediti
red v Celovcu_
Razhajanja med obema osrednjima organizacijama Slovencev na Koroškem, med Zvezo slovenskih organizacij in Narodnim svetom koroških Slovencev, niso nič novega. Iz preteklega leta se prenašajo v letošnjega. Nekateri iz Celovca pravijo, da so razhajanja tako huda, da se vodstvi organizacij ne moreta več zediniti niti o najosnovnejših stvareh, pomembnih za Slovence na Koroškem. Vsi računajo na sodelovanje in pomoč (predvsem gmotno) iz
Ljubljane, vendar si vsi vloge Ljubljane ne predstavljajo enako.
GORENJSKA
OD TORKA DO TORKA
Kranj, 6. januarja - Tako je bilo tudi v drugi polovici decembra, ko so bili v Ljubljani pri zunanjem ministru dr. Borisu Frlecu na obisku predstavniki slovenskih organizacij na Koroškem, v Celovcu pa se je najprej z njimi pogovarjal slovenski generalni konzul v Celovcu Jože Je raj, nato pa še podpredsednik vlade Marjan Podobnik in državna sekretarka za Slovence po svetu Mihaela Logar, ki sta se udeležila proslave v počastitev praznika slovenske samostojnosti.
Kot piše v članku v Našem tedniku, glasilu Narodnega sveta koroških Slovencev,
pod naslovom Skupno zastopstvo: jasne besede M. Podobnika, je podpredsednik slovenske vlade dejal: "Slovenija ni tako revna, da ne bi mogla zagotoviti finančne podpore, ki so potrebne za ohranitev in za razvoj slovenskih manjšin. Slovenija pa tudi ni tako bogata, da bi lahko financirala škodljivo razdvojenost. Zato je nujno treba vzpostaviti skupno, demokratično izvoljeno pluralistično zastopstvo, ki bo tudi odločalo o dodeljevanju finančnih podpor. To naj bi že veljalo za finančna sredstva, ki jih bo Slovenija namenila zamejskim Slovencem v proračunu za leto 1999."
Slovenski vestnik, glasilo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, pa v članku z naslovom Iztekajoče se leto z grožnjami iz Slovenije piše, da je slovenski generalni konzul v Celovcu Jože Jeraj povabil na posvet in kosilo, razen državne sekretarke Mihaele Logar, še po enega predstavnika slovenskih organizacij in Cerkve, znanstvenika dr. Avguština Malleja, ki je naredil poskus študije o zasi-dranosti slovenskih organizacij med Slovenci na Koroškem, in recenzenta dr. Pavla Apovnika, bivšega podpredsednika Narodnega sveta in upokojenega vodjo biroja za narodne skupnosti pri deželni vladi. V članku piše, da je generalni konzul govoril o tem, da je treba razjasniti, kdo je upravičen v Sloveniji govoriti o slovenstvu in da je odnos do Slovenije neusklajen. Idejne razlike v manjšini je imel za konfrontacije, želje Slovenije, ki daje tri četrtine denarja za manjšino, pa bi morale biti bolj upošte-vane.Treba je priti do objektivne slike o slovenstvu na Koroškem in temu prilagoditi organiziranost. Na pogovoru je dr. Apovnik predlagal ustanovitev etnične zbornice in zavrnil Spomenico manjšin v Avstriji, ki naj bi zapostavljala politične pravice manjšin. Generalni konzul je predlagal Po svoji presoji koordinacijski organ, ki naj bi skrbel za sodelovanje med manjšino in Slovenijo. Zveza Slovenskih organizacij je tak model zavrnila in ponovila svoj predlog ustanovitve koordinacijskega odbora, ki bi bil pogovorni Partner s Slovenijo, v njem pa ne bi bilo predstavnikov strank. Vse politične usmeritve med koroškimi Slovenci naj bi bile enakopravno zastopane. Podobnikov nastop v Celovcu je Slovenski vestnik
ocenil kot grožnje, v katerih se Ljubljana odkrito postavlja na eno stran.
Eni bolj, drugi manj enaki
Eni so bolj enaki od drugih, je bila naslovljena Tiskovna izjava Slovenske prosvetne zveze, ki jo je podpisal Janko Malic. Pomoč iz Slovenije je bila še posebej zmanjšana za Slovensko šolsko društvo z Mladinskim domom in otroškimi vrtci, založba Drava in Zveza slovenskih organizacij, še posebej pa obe osrednji kulturni organizaciji, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza. Že leta 1996 sta prejeli za 40 odstotkov manj podpore. Tiskovna izjava poudarja, da Avstrija priznava obe osrednji politični organizaciji kot enakovredna legitimna zastopnika koroških Slovencev in jima daje možnost, da sporazumno v narodnostnem sosvetu predlagata, kako naj avstrijska država deli finančno podporo, pa Slovenija tega pravila ni upoštevala. "Osnovni problem je tiorej v tem, da Slovenija z izdatnejšo podporo eni politični opciji med koroškimi Slovenci omogoča, če ne celo pomaga izgrajevati neenakopravni položaj med osrednjima organizacijama koroških Slovencev. Za razliko od Slovenije so avstrijski politični mehanizmi naravnani tako, da naravnost silijo obe organizaciji h kompromisnemu in med seboj usklajenemu finančnemu predlogu in s tem k odgovornemu ravnanju s subvencijami v prid vsem strukturam koroških Slovencev. V Avstriji to funkcionira, zato je upravičeno vprašanje, zakaj se Republika Slovenija tega mehanizma ne poslužuje?" piše v izjavi. Osnovni problem ni višina pomoči iz Slovenije, ampak tendenciozna, enostransko usmerjena delitev. Leta 1996 je Slovenija pliberškemu kulturnemu domu dodelila več denarja, vendar je za toliko zmanjšala redno pomoč koroškim Slovencem, kar 80 odstotkov na breme Zveze slovenskih organizacij ift obeh kulturnih organizacij, kar je najbolj zaskrbljujoče. To se je zgodilo kljub dogovoru slovenskih organizacij na Koroškem, da gradnja pliberškega doma ne sme ogroziti financiranje domov, šol, vrtcev in kulture. "Upali smo, da bo Republika Slovenija razvila tak državniški odnos do manjšinskih struktur, ki bo zagotovil obstoj in nadaljnji razvoj vsem vzgojnim in kulturnim ustanovam manjšine. Čeprav smo prav na kulturnem področju
priča večjemu in kakovostno zanimivejšemu delovanju in kultura presega politične in ideološke konflikte znotraj manjšine, smo soočeni z dejstvom, da je krajšanje sredstev prizadelo prav tisti dejavnik v njegovem obstoju in razvoju, s katerim se koroški Slovenci najbolj učinkovito uveljavljajo," pišejo.
Nedopustno vmešavanje Ljubljane
Tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Mirko VVakou-nig in podpredsednici Sonja VVakounig in Ana Blatnik so
podpisali odprto pismo slovenski vladi, v katerem protestirajo zoper izjave Marjana Podobnika, Mihaele Logar in Jožeta Jeraj a v Celovcu. Zapisali so:
"Gospod Podobnik je na sprejemu za koroške Slovence na generalnem konzulatu govoril o slovenski državi, ki da zahteva od koroških Slovencev izpeljavo volitev v skupno demokratično zastopstvo. Take izjave so nedopustno vmešavanje v način organiziranosti manjšine in v nasprotju z načeli spoštovanja manjšine kot subjekta. Neprikrito je v tej zvezi dejal, da bo Slovenija glede financiranja organizacij in projektov naredila red. Naš protest velja v isti meri za ravnanje generalnega konzula Republike Slovenije Jožeta Jeraja, ki je označil Spomenico šestih narodnih skupnosti Avstrije kot eno najbolj škodljivih dejanj za Slovenijo. Temu mnenju se je pridružila tudi gospa državna sekretarka Logarjeva, češ da je Spomenica v nasprotju z resolucijo državnega parlamenta Slovenije. Zavračamo trditve, da je omenjena Spomenica nekaj škodljivega in da je ne bi smeli predstavljati v Ljubljani, ta dokument zadeva tudi slovensko manjšino na Koroškem in na Štajerskem. Zveza slovenskih organizacij se je vedno zavzemala za koordinacijski odbor med obema strešnima političnima organizacijama na Koroškem, ki naj bi bil tudi pogovorni partner za Republiko Slovenijo. Ustanovitev takega odbora pa mora biti po naših predstavah izključno po enakopravnimi pogoji med dvema političnima opcijama znotraj narodne skupnosti." V odprtem pismu opozarjajo na neusklajenost izjav Marjana Podobnika in zunanjega ministra dr. Borisa Frleca. Slednji je dejal, da Slovenija enakopravno upošteva vse politične usmeritve manjšine, Podobnik pa celo grozil z odvzemom finančnih dotacij, če se ne bomo ravnali po njegovih predstavah, ki so menda zahteve Republike Slovenije. "Od Republike Slovenije pričakujemo spoštovanje pluralnosti in upoštevanje različnih ideoloških gledanj med slovensko narodno skupnost}©, s tem pa
tudi različnih poti v smislu ohranjanja in razvoja slovenskega življa na Koroškem, brez groženj inh izsiljevanj. Tudi resolucije slovenskega parlamenta nismo razumeli in je ne razumemo kot vmešavanje v politične usmeritve in zahteve po načinu organiziranosti manjšine. Organizirani smo demokratično in po vseh veljavnih zakonih in predpisih države, v kateri Živimo," so zapisali. Precej stikov gre preko generalnega konzulata, ki v veliki meri enostransko obravnava manjšino in presoja njen kultur-nopolitični položaj po osebni politični usmeritvi. Tak odnos je vse prej kot državniški, je tudi zapisano v odprtem pismu vladi.
Odobravanje Marjanu Podobniku
Narodni svet koroških Slovencev je prav tako poslal slovenski vladi odprto pismo, ki so ga podpisali predsednik Nanti Olip, podpredsednik mag. Vladimir Smrtnik in osrednji tajnik Franc VVede-nig. V njem odobrava stališče slovenske vlade do uresničevanja Resolucije državnega zbora o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in besede podpredsednika vlade Marjana Podobnika, s katerimi je nedvoumno nakazal, da želi vlada Republike Slovenije začeti z uresničevanjem omenjene resolucije, po kateri Slovenija podpira prizadevanja za skupno demokratično izvoljeno zastopstvo na strani posameznih slovenskih manjšin v zamejstvu.
"Stališče slovenske vlade o tem vprašanju se popolnoma ujema s predstavami slovenske narodne skupnosti na Koroškem, kar potrjuje temeljno glasovanje iz leta 1993, pri katerem se je ob dvotretjinski udeležebi od-bornic in odbornikov vseh slovenskih organizacij na Koroškem 90,5 odstotka izreklo za neposredno izvolitev skupnega demokratičnega zastopstva. Prav tako smo prepričani, da je tako skupno zastopstvo najboljša osnova za uveljavljanje državniškega odnosa med organi Republike Slovenije in zamejskimi Slovenci; je tudi v interesu Republike Slovenije pri uresničevanju njenih ustavnih obveznosti do slovenskih manjšin v zamejstvu," pišejo v pismu in poudarjajo, da bi bilo takšno skupno zastopstvo tudi sogovornik za politične dejavnike v Avstriji.
Tudi Koroška enotna lista
je napisala odprto pismo slovenski vladi. Podpisala sta ga predsednik Andrej VVakounig in tajnik mag. Rudi Vouk. Lista pozdravlja besede Marjana Podobnika. Zapisala je tudi:
"Prepričani smo, da je doslejšnja dvotirnost zastopstva slovenske narodne
skupnosti na koroškem narodni skupnosti že povzročila mnogo škode in da ta oblika ne ustreza volji večine narodne skupnosti. Gre za rezultat, ki je nastal iz razmer v prvih letih po vojni in katerega je treba preseči, če se hoče slovenska narodna skupnost na koroškem uspešno soočati z nalogami ob koncu tega stoletja. Enotna lista je prepričana, da skupno demokratično zastopstvo ne ogroža pluralnosti znotraj narodne skupnosti, prav tako kot pluralnosti družbe in politike v Sloveniji ali v Avstriji ne ogroža dejstvo, da v obeh državah obstoja samo en parlament. Prav nasprotno. Menimo, da skupno demokratično zastopstvo šele omogoča živeti pluralnost koroških Slovencev, saj se vanj lahko vključijo vse različne struje narodne skupnosti in edinole slovenski ljudje na Koroškem odločajo o tem, kdaj naj ima katera struja kakšen vpliv. Trenutna organizacijska dvotirnost pa skrbi zato, ker se zmeraj več Slovencev oddaljuje od obeh organizacij in se ne čutijo več zastopane od nobene," pišejo. Enotna lista tudi zavrača napade na državno sekretarko Mihaelo Logar in generalnega konzula Jožeta Jeraja.
Predsednik in podpredsednik Narodnega sveta Nanti Olip in mag Vladimir Smrtnik sta na časnikarski konferenci v Ljubljani predstavila svoj model skupnega zastopstva in izrazila pričakovanje, da bo na tem vztrajala tudi Ljubljana. Manjšinski vodstvi sta razdvojeni, čeprav sta programa sorodna. Nastal je "pat" položaj, od katerega ima korist koroška in avstrijska politika, ki izbira sogovornika po svoji presoji oziroma kateri ji v določenem trenutku ustreza. Dejstvo pa je, da od leta 1988 dalje pri reševanju manjšinske problematike ni bilo bistvenega napredka. Po njunem mnenju je kakršenkoli dogovor med obema organizacijama nemogoč.
Poseže naj Ljubljana. Vendar si tudi ta poseg vsaka od obeh organizacij predstavlja po svoje in predvsem trepeta, komu in kdaj bo Ljubljana zaprla finančne pipe. Tisti, ki denar daje, mora imeti tudi nekaj besede. Če bi mene vprašali, komu bi ga dal, bi rekel, da tistim, ki narodno-buditeljsko in vzgojno delujejo po južnem Koroškem, kjer se je za Slovence leta 1991 izreklo 15.000 ljudi. Zanje gre in ne le za politične vrhove.
J. Košnjek
AMZS
Minuli praznični teden intervencij delavcev AMZS niti ni bilo, tako veliko, kot bi lahko pričakovali. Opravili so 21 vlek Vozil, 9-krat so nudili pomoči na krajih okvar.
GASILCI
Kranjski gasilci so v torek pogasili manjši kletni požar na Gogalovi 4, na silvestrovo se je ob zgodila prometna nesreča na viaduktu Peračica, tam so kranjski gasilci pomagali policistom pri ugotavljanju vzroka in prizorišče osvetlili. Isti dan so ob 21.30 iz obcestnega jarka pod Štefanjo goro dvignili nepoškodovan avto, I. januarja pa se je pripetila huda prometna nesreča v Jaslicah - v Bistrici na cesti Naklo Podtabor. Eno vozilo je do prihoda kranjskih gasilcev že pogorelo, drugega so uspeli pogasiti. Pomagali so tudi reševalcem in policistom. Prometna nesreča se je istega dne pripetila Še na avtocesti v bližini bencinskega servisa Voklo, ko je avto zle tel s ceste, se premetaval in nato pristal oa boku. Gasilci so pomagali oskrbeti poškodovanki, pusuli tla, ker seje ob prevračanju razlilo kur« Uno olje, ki je bilo v posodah v vozilu, ter vozilo postavili na kolesa. Prav tako 1. januarja so odšli Še na Juleta Gabrovška 30 odpirat stanovanje (gospa je izgubila ključ). 2. januarja sta na križišču pri železniški postaji trčili vozili, v enem izmed njiju je bila nosečnica, ki so jo reševalcem pomagali oskrbeti kranjski gasilci. Povedali so nam še, da je medtem že rodila v kranjski porodnišnici in se je vse skupaj srečno končalo. 2. januarja sta trčili osebni vozili na C. 1. maja, vendar pomoč gasilcev ni bila potrebna. Odpirali so še vrata v vozilo nekomu, ki je ključe Ob točenju goriva zaklenil v avtomobil. 3. januarja so odmašili odtočno cev na Mencingerjevi 3, 4. januarja pa so ob 8. uri pohiteli se v Globus, kjer se je javil javljalec Dožarov, vendar požara ni bilo. Škofjeloški gasilci so na silvestrovo ob 21. uri pogasili goreče saje v dimniku v stanovanjski hiši v Vincarjih, točuo ob polnoči pa so se morali odpeljati v Podlubik 154, kjer je zagorelo v jašku za smeti. Prav tam, v jašku namreč, je gorelo še ob 3. uri zjutraj v Podlubniku 153. Jeseniški gasild so imeli gasilske straže med predstavami v gledališču ter med smučarskim tekmovanjem v Podkorenu. Poleg tega so v torek pogasili manjši požar v strojnih delavnicah Železarne, v sredo so razsvetljevali cestišče po prometni nesreči na KoČni ter prepeljali ponesrečenca z rešilnim avtomobilom v bolnišnico. „
NOVOROJENČKI
V Kranju so nam bilo "dolžni" podatke Še za teden okrog božiča. Od 22, decembra se je v porodnišnici rodilo 21 deklic in 23 dečkov, med novorojenčki sta bili tudi dvojčici. Najlažja de bila deklica s 1.390, najtežji pa deček s 4.500 grami porodne teže. Na Jesenicah pa so se v letu 1998 rodile 4 deklice in 2 dečka. Najtežja je bila deklica s 3.580, najlažji pa deček z 2.530 grami.
KJE LAHKO SMUČAMO?
Vogel: okrog 80 cm snega, če je vreme ugodno, obratujejo vse naprave; Kranjska Gora: vozijo Mojca 1 in 2, Kekec in Rožle; Podkoren: vozijo Kolovrat, Peh-ta, Bedanc in 2-sedežnica Velika dolina, poligon ie zaradi tekem evropskega pokala zaprt; Planicu: vozi vlečnica; Velika Planina: obratujeta vlečnica in nibalka; Crai vrh nad Cerknim: vozi 4-sedežnica Brdo in 2 vlečnici, glede na razmere je cena vozov-1 niče polovična; Soriška Planina: žičnice vozijo, tekaška proga je urejena; Pokljuka: naprave obratujejo, proge so urejene, urejene so tudi tekaške proge na Rudnem polju; Krvavec: naprave vozijo, proge so urejene, pomrznjenega snega je do 105 cm.
POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE
TEL: 064/403-871
TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81
Župan čestital devetdesetletnikom
Vodice, 5. januarja - Župan občine Vodice Anton Kokali je zadnji dan leta dopoldne obiskal vse nad devetdeset let stare občane v občini Vodice. Skupaj s tajnikom Radom Čukom jim je zaželel srečo in zdravje v novem letu in jim izročil darilo. Vsi devetdeset in starejši občani so po večini zdravi, še vedno živahni. Prenekateri še prebirajo časopise, poslušajo radio ali gledajo TV. Med obiskom pa so pripovedovali zanimive spomine iz preteklosti. Skupna vsem pa je ugotovitev, da sta skromnost in delo glavni pogoj za častitljivo starost. Med 90-letniki oziroma starejšimi v občini Vodice so Ana Kramar iz Vodic (94 let), Ivana Zorman iz Utika (92 let), Neža Kuster iz Sela (91 let), Janez Sršen iz Sela (91 let), Alojz Gosar iz Sela, Cecilija Kimovec iz Utika (91 let), Ivana Prusnik iz Skaručne (92 let), Julka Rosulnik iz Sela, Janez Kolenc iz Zapog (92 let) in Jože Kolenc iz Dornic (90 let). Čestitkam in željam za srečo in zdravje se ob novem letu pridružujemo tudi v Gorenjskem glasu.
Čestitke tudi bolnim in invalidom
Domžale, 5. januarja - Mnegeški župan Janez Per je na novo leto kmalu po polnoči, ko je domaČim občanom zaželel srečno novo leto, obiskal tudi bolnike in invalide v Domžalah. Ob koncu leta je skupno srečanje za silvestrovo že Četrtič organiziralo Gibanje krščansko bratstvo bolnikov in invalidov Slovenije, ki mu predseduje Ljuba Zakonšek iz Domžal. Gibanje deluje že od 1973. leta, Ljuba Zakonšek pa je predsednica 11 let.
Okrog 200 članov gibanja se med letom srečuje po različnih krajih Slovenije na spoznavni dnevih po slovenskih župnijah. Tako imajo srečanja ob različnih praznikih med letom, ob koncu leta pa imajo Miklavže -vanje in božična srečanja. Na letošnjem silvestrskem srečanju v okviru Karitasa se jih je v Domžalah zbralo 44, največ pa jih je bilo iz Ponikve, Kamnika, Ljubljane, Mengša in Domžal. Janez Per, ki je že vsa leta sponzor gibanja, ki združuje invalide in bolne, jim je zaželel zdravja in sreče tudi v letu 1998,
Sveta noč na Veliki planini
Kamnik, 5. januarja - Eno najvišjih božičnih polnoč« nic na dobrih 1500 metrih so doživeli številni obiskovalci Velike planine, ki so se lani na svei večer že desetič zbrali oo kapelici Marije Snežne. Okrog 2000 obiskovalcev se je udeležilo polnočnicc, ki jo je daroval pater Miroslav. Samo z žičnico so na božični večer prepeljali okrog 900 obiskovalcev na Veliko planino. Prišli so tokrat iz vse Slovenije.
Veseli prazniki
Koprivnik-GorjuŠe, 5. januarja • Za praznično razpoloženje so v petek, 26. decembra, in v nedeljo, 28. decembra, poskrbeli na Koprivniku v krajevni skupnosti Koprivnik-Gorjuše v občini Bohinj. V petek je najmlajše obiskal dedek Mraz, njegov prihod pa so pozdravili najmlajši z igrico. V nedeljo, 28. decembra, pa sta novoletno srečanje organizirala krajevna skupnost in kulturno društvo Kopnvnik. V dvorani gasilskega doma na Koprivniku so nastopili mladi recitatoru, harmonikarji, citrarji in 23-članski mešani pevski zbor, ki ga sestavljajo pevci s Koprivnika, Gorjus in iz Jereke. Lani so v krajevni skupnosti pred koncem leta obdarili tudi vse na 80 let stare krajane in člane zveze borcev, skušaj 32. Vse, ki niso prišli na srečanje, bodo obiskali na domovih.
Božiček in novoletna jelka
Šenčur, 5. januarja - V trgovini Pajer v Šenčurju so 24. decembra imeli pri blagajni tudi Božička, kije vsem zaželel vse lepo m jih tudi obdaroval. Peter Ukora iz Šenčurja pa je lani že desetič postavil kar dve novoletni jelki. Prva, okrog štiri metre visoka, je v Štefetovi ulici, na njej pa je 1.800 lučk. Druga v Kuraltovi ulici pa je visoka sedem metrov in pol, na njej pa je letos kar 6.000 lučk. Vsako leto Peter da na jelko tisoč lučk več kot leto poprej. Lani je jelke postavljal s sinom, zetom in tremi sosedi tri dni. • A. Z.
Bohinjska občina že ima proračun
Svetniki so kar naprej hodili na hodnik
Predsednik občinskega sveta Jože Cvetek je zadnjo lansko sejo sklical v sejni sobi občine, svetniki pa so kar naprej v različnih političnih kombinacijah odhajali na hodnik, kjer so se očitno dogovarjali za taktiko sprejemanja proračuna.
Bohinj, 5. januarja • Svetnica Evgenija Korošec je že pri sprejemanju dnevnega reda ponedeljkove seje občinskega sveta predlagala, da bi drugo obravnavo županovega predloga proračuna umaknili z dnevnega reda, češ: "Gradivo za sejo smo dobili domala na sveti večer, svetniki smo angažirani pri različnih prireditvah in nismo imeli dovolj časa, da bi ga natančno preštudirali. Občina ne ne bo propadla, če bomo proračun obravnavali po novem letu."
Predlog proračuna je po glasovanju vendarle ostal na dnevnem redu, zapletalo pa se je tudi potlej. Župan Franc Kramar je opozoril, da amandmaji Jožeta Cvetka niso bilo vloženi pravočasno, to je dva dni pred sejo, kot zahteva statut občine. Ko so svetniki pristali na tajnikovo pravno razlago, da "stranka" zaradi praznikov občinski upravi tudi ni mogla predložiti
amandmajev, so vendarle začeli z glasovanjem. Pri glasovanju o prvem Cvetkovem amandmaju svet zaradi "sprehajanja" svetnikov že ni bil sklepčen, ko pa je to spet postal, je trojica svetnikov zagrozila, da bo zapustila sejo in povzročila nesklepčnost. No, to se vendarle ni zgodilo! Formulo za razplet je ponudila svetnica Marija Rant, ki je predlagala umik vseh Cvetko-
Cvetkovih pet predlogov
Predsednik občinskega sveta Jože Cvetek je na županov predlog proračuna vlolil pet dopolnil Predlagal je povišanje prispevka za novorojenca s 35 na 40 tisoč tolarjev, povečanje občinskega prispevka za obnovo cerkve sv. Miklavža v Bohinjski Bistrici s 6 na 7,5 milijona tolarjev, povišanje sredstev za delo občinskega sveta in komisij s 650.000 tolarjev na en milijon tolarjev, sofinanciranje obnove zvona v cerkvi v Stari Fužini v višini enega milijona tolarjev (znesek je na seji znilal na
fol milijona) in odpravo napake pri investicijah v rajevne ceste.
vih amandmajev, sprejetje županovega predloga proračuna in sklep, da bi amandmaje prednostno upoštevali pri rebalansu proračuna. Svetniki so
se s takšnim predlogom strinjali, sprejeli županov predlog proračuna in na koncu celo zaploskali.
C. Zaplotnik
Seja občinskega sveta v Žireh
Taksa na vodo ni splavala po (dražji) vodi
Svetniki niso sprejeli predloga države, da takso na vodo nadomestijo s podražitvijo vode.
Žiri, 5. januarja - Razprava o tem, ali sprejeti ponudbo države po ukinitvi takse pa vodo, ki naj .bi jo nadomestila podražitev vode, svetniki v Žireh niso sprejeli, saj so ugotovili, da ima država očitno z davkom svoje račune. Ta primer nazorno razkriva vse sprenevedanje te države pri kontroli cen.
Zgodba s cenami za pitno vodo v Žireh bo kmalu stara leto dni, saj je občinski svet že februarja sprejel sklep o novih, seveda višjih cenah komunalnih storitev, ki pa jih na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj niso potrdili. Odgovorili so namreč, da nov način oskrbe s pitno vodo - prav v tem letu so se namreč v Žireh odloČili za vgradnjo vodomerov in torej plačevanje vode po dejanski porabi, m zadosten razlog za več kot še enkratno podražitev vode. Enako velja tudi za vse druge ukrepe pri vodovodni oskrbi: namesto površinskih zajetij iz Osojnice, ki je zaradi kraškega terena prinašalo blato in umazanijo, ter rezervnega vira iz Mlinarice, so v letošnjem letu s krpanjem vodovoda (pred tem je kar tri
četrtine vode odtekalo nekoristno v zemljo) zmanjšali porabo vodo za trikrat, to pa jim je omogočilo, da uporabljajo vodo le iz dveh vrtin pri šoli in vodnega vira Pod Klanom, ki so veliko bolj čisti. Najbolj zgovoren podatek o tem, kako zelo se je izboljšala kakovost vode, je, da je bilo v preteklosti potrebno pitno vodo klorirati s kar 5 do 6 miligrami klora na prostorninski meter, sedaj pa je potrebno le 0,1 do 0,2 miligrama.
Čeprav so vsi potrebni ukrepi seveda narekovali kar precejšnja vlaganja, očitno na ravni državne "makroeko-nomije" še niso zadosten razlog za drugačno ceno vode. Podobno kot v drugih slovenskih občinah si je tudi občina Žiri pri takem nerazumnem odnosu pomagala na drugačen način: uvedla je takso na pitno vodo in sicer v višini neodobrenega povišanja cen. Ker je bil to očitno vseslovenski pojav, se je Vlada odločila temu napraviti konec s posebno odredbo o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev, ki vsem občinam, ki bi opustile občinsko takso,
dovoljuje povišanje cen za enak znesek, kot je znašala taksa. Vendar se "vrag skriva v podrobnostih": svetniki so izračunali, da bo cena vode za ljudi sicer ostala nespremenjena, vendar bo občina zaradi davka na celotno ceno (na takso namreč ni bilo davka) prikrajšana.
Tudi če bi cene vodo v bodoče sledile inflaciji, so izračuni pokazali, da bi še vedno ne dobili tolikšnega denarja, kot dosedaj, zato so se svetniki odločili, da se taksa na račun dražje vode ne ukine. Prevzeli pa so ob tem še eno tveganje: "vodne takse" so namreč v presoji zakonitosti na Ustavnem sodišču, in če se izkaže, da nimajo zakonske podlage, utegnejo takso izgubiti. Ali bo takrat Vlada še tako "radodarna" s odobritvijo povišanja cen - v prej omenjeni odredbi je izrecno rečeno, da velja le za občine, ki bodo takso ukinile do konca leta 1997, je pa seveda drugo vprašanje. Težko je biti pameten v sistemu, ki si še zdaleč ne zasluži imena cenovna politika.
Š. Žargi
Tržiška občinska uprava je predstavila svoje delo
Lani drugi del obvoznice, letos nova šola
Spomladi naj bi postavili nov most do sedanjega nogometnega igrišča, kjer bo poleti začela rasti šola.
Tržič, 5. januarja - Urad za urejanje prostora je samo na cestah in parkiriščih lani uresničil enajst raznih načrtov. Za ta dela so porabili okrog 100 milijonov tolarjev iz občinskega proračuna, zaradi zmanjšanega priliva sredstev zagotovljene porabe iz države pa mora tudi občina prenesti del finančnih obveznosti v 1998. leto, so povedali na tiskovni konferenci konec decembra.
Napredek v tržiški občini je najbolj opazen na cestah, kjer je bilo že dokončanje drugega dela prve faze tržiške obvoznice velik zalogaj. Zanj je občina namenila 57 milijonov tolarjev, le malo manj pa za prenovo cest v Lešah, Palovi-čah, Kovorju, Potarjah, centru Tržiča in na starem Ljubelju ter za ureditev 21 parkirišč v Bistrici in devetih v Križah. Zelo pomembno je bilo urejanje voda in objektov ob njih. Obsežno delo pri izgradnji komunalne infrastrukture so končali konec leta 1997 z izvedbo prve faze kanalizacije v Sebenjah. Razen za prenovo sedmih stanovanj je urad za urejanje prostora poskrbel za sanacijo dotrajane občinske stavbe in dvorišča, revitalizacijo nekaterih starejših stavb, obnovo kulturne dediščine in za izvedbo treh gospodarskih
programov. Kot je ocenil vodja urada Ignac Primožič, je pomembna tudi izselitev ekološko nevarne industrije iz mestnega jedra in postavitev muzejske zbirke v delu tovarne PUR.
Vodja urada za finance Marta Jarc je pojasnila, da je samo delo na cestah občino stalo okrog 100 milijonov tolarjev. Večji del računov za dela so že plačali, nekaj obveznosti za nedokončana dela pa so prisiljeni prenesti v 1998. leto. Iz države so jih namreč obvestili, da bodo za leto 1997 dobili okrog 40 milijonov manj denarja za zagotovljeno porabo.
Ob naštevanju prizadevanj za razvoj šolstva, otroškega varstva, sociale, zdravstva, kulture in športa je vodja urada za družbene dejavnosti Vesna Paljk omenila tudi reševanje denarnih težav tržiških vrtcev.
Kot je povedala, so v letu 1997 namenili za VVZ Tržič 128 milijonov tolarjev, kar je dobra 2 milijona več od izračunov po normativih. Glede izgradnje nove osnovne šole v Tržiču je seznanila, da so pripravljeni projekti za novi most prek Tržiške Bistrice, ki naj bi bil zgrajen do maja 1998, začetek prihodnjega leta pa bodo objavili javni razpis za izdelavo projektov nove šole in športne dvorane ter poskrbeli za zbiranje soglasij. Tako naj bi že avgusta 1998 položili temeljni kamen in začeli graditi na nogometnem igrišču šolsko
zgradbo, v katero naj bi vstopili prvi učenci v šolskem letu ^000/2001. Za ta namen so predvideli v proračunu za 1998. leto 60 milijonov SIT, enako vsoto pa pričakujejo od države.
Svetovalec v uradu za gospodarstvo mag. Darko Veter-nik je podrobneje predstavil odpravljanje težav v kmetijstvu in gozdarstvu. Kot je poudaril, je velik problem zaraščanje travnikov z gozdovi, zato so posekali in poklonili 500 smrečic s pašnikov v Lešah in na Brezjah pri Tržiču.
S. Saje
Gorenjski glas na obisku v Cerkljah
Cerklje, 6. januarja - Naslednji obisk Gorenjskega glasa bo v Cerkljah. V soboto, 10. januarja, bo naša ekipa od 10. do 12. ure v gostilni češnar, kjer se bomo pogovarjali s Številnimi sogovorniki iz teg^a kraja. Vsi, ki se nam boste tega dne pridružili in boste imeli s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa, boste dobili Glasove majice, vsi drugi pa čepice s številkami, ki jih bomo kasneje žrebali in vam dodelili
nanj naroči v soboto pri Češnarju
nima naročeneg	a, se lahko
i. • D.Ž,	
Na novoletni dan šest novih Gorenjcev
Prva sta se rodila Ajda in Nejc
Prihod novega leta so zaznamovala tri rojstva v kranjski in tri v jeseniški porodnišnici. Čisto prva pa sta v tem letu prijokala na svet Nejc v Kranju in Ajda na Jesenicah.
Kranj, Jesenice, 1. januarja - Rojstvo novega leta je vesel in bučen dogodek, rojstvo novega življenja še veselejši in lepši. V kranjski porodnišnici je bil prvi dan novega leta v znamenju moških. Rodili so se kar trije fantje, prvega je samo dve minuti po enajsti dopoldne povila Viktorija Lavtar z Golnika.
"To je najlepše darilo za novo leto," je dejala razneže-na drugega dne po porodu, ki nikakor ni bil lahek, saj so morali naposled 3100 gramov
Na Gorenjskem je bilo že prvi letošnji dan rojenih več dečkov kot deklic
Petrolova podpora materinstvu
Plišasti panda pa pampers pleničke
Zadnji dan starega leta so mamice v sedmih slovenskih porodnišnicah razveselili božički z darili, ki jih je prispevala naftna družba Petrol.
Kranj, 31. decembra - Predstavniki kranjskega Petrola TOE Konrad Kuri, Silvo Sajovic in Saša Homan so v družbi Božička na rolerjih obiskali Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo v Kranju, kjer je bilo tega dne 23 novorojenčkov, 12 deklic in 11 dečkov. Mamice so bile vesele nepričakovanega darila, v katerem so poleg pleničk pampers za svoje novorojence dobile tudi priboljšek zase in za ponosne očete.
Sponzorjeve pozornosti pa je delka, kjer ima opraviti z
bilo veselo tudi osebje v otročički v najnežnejši dobi,
porodnišnici. Dr. Helena Si- je iz Božičkovih rok prejela
moniti z neonatalnega od- plišastega pando. Kot je po-
I Tik preden sta se starša Janja in Sebastjan Jenko z malim j Načetom odpravila domov, je družinica skupaj z Božič-I kpm pozirala za Gorenjski glas.
vedala zdravnica, ki iz sedemdesetih let pomni tri tisoč porodov letno, sedaj pa se je to število več kot prepolovilo, je porodnišnica potrebna prenove. Pri tem bodo nadvse veseli podpore sponzorjev, želeli pa bi jo preurediti tako, da bi bilo v sobah omogočeno kvalitetno bivanje mamic skupaj z novorojenčki. To je namreč najbolj naravno sožitje, ki je materi in otroku potrebno od prvega dne dalje.
Petrolovi predstavniki so poyedali, da je obdaritev mamic in osebja v kranjski porodnišnici del vseslovenske akcije, v kateri Petrol obišče sedem slovenskih porodnišnic. Da bi se na Slovenskem rodilo več otrok kot se jih sedaj, pa bi potrebovali kaj več kot le enega sponzorja. Ali kot pravi dr. Simonitijeva: otroka je premalo le roditi, treba mu je zagotoviti šolsko klop, primerno kakovost otroštva, nekje v prihodnosti pa tudi službo...
D.Z.Žlebir, foto: Tina Doki
težkemu in 50 centimetrov velikemu modrookemu Nej-cu pomagati na svet s carskim rezom. Pravzaprav je bilo njegovo rojstvo napovedano šele za 3. januar, a se je fantku tako mudilo na svet, da se je mamici napovedal že na silvestrovo. Viktorija Lavtar je doma z Golnika, zaposlena pa je v pralnici tamkajšnje bolnišnice. Tam dela tudi ponosni očka, ki je ženo in sina kmalu po porodu prišel pozdravit za nekaj minut.
"Vesela sem, da je z otrokom po napornem porodu vse v redu. Veselim se že leta, ki ga bom skupaj z njim preživela doma. To je moj prvorojenec. Kdaj se mu bo pridružil še kateri, pa zdaj še ne vem. Najprej se bomo morali doma navaditi na to novo bitje, ki bo prineslo spremembo v naše življenje, čez nekaj let pa bomo morda razmislili o drugem otroku."
Na novega leta dan sta se v Kranju rodila še dva dečka, na deklico pa so morali počakati prav do 2. januarja.
Lani se je v naši porodnišnici rodilo 1275 otrok, leto poprej 1360. Vsako leto je nekaj manj porodov," je ob našem obisku v kranjski porodnišnici dejala Mojca Kuster, višja medicinska sestra, ki je drugega dne novega leta dežurala na otroškem oddelku."Tri rojstva na novega leta dan ni posebno veliko, vsaj če denimo primerjamo z zadnjim ponedeljkom, 29. decembra, ko se je v porodni sobi rodilo deset novorojenčkov. Toda kot so povedale kolegice, so bili vsi trije porodi precej težki. No, veseli smo, da se je naposled vse lepo "izteklo!"
V jeseniški porodnišnici pa je prva prijokala na svet deklica. Mala Ajda se je 24-letni mamici Mateji Vengust iz Breznice rodila že ob 9.20 in je tako prva gorenjska novorojenka. Malo bitje je tehtalo 2800 gramov in merilo 45 centimetrov in je tudi za mlade starše prvorojenka. Za njo sta se na Jesenicah tega dne roidila še dva dečka. Leto se je torej na Gorenjskem začelo z deklico, sledili pa so ji sami fantje.
• D.Z.Žlebir, foto: T. Doki
40 let Lovske družine Jezersko
Lovci so vedno skrbni varuhi narave
Noben predpis, ki bo prišel izza zelenih ljubljanskih miz, ne bo ohranil divjadi. To je vedno zmogel in znal le lovec.
Jezersko, 5. januarja - Med Jemi možnostmi: 51, 50 ali 40-Ietnica Lovske družine Jedrsko se je okrog 80 članov, °d katerih pa je dejanskoak-hvnih približno polovico, odločilo za 40-letnico. Proslavili so J° zadnjo soboto minulega leta v Korotanu na Jezerskem, poleg predstavnikov društev *n predsednika KS Jezersko Milana Kocjana, pa so bili med gosti tudi predsednik LZS Jože Strle, član UO M'lan Jenčič in sekretar lovs-«h družin Gorenjske inž. »ranko Galjot.
Ob nenehni skrbi za divjad in naravo je za lovsko družino Jezersko še posebej značilno, aa so na primer lovci-domačini °nranili ruševca. Noben predpis oziroma politična odločitev nis-la Potrebna za ohranitev tega
alpskega viteza. Če to ne bi bilo res, potem ruševca že zdavnaj, še preden so se vmešali politika in razni zeleni, ne bi več bilo. Jezerski lovci so tudi vedno dokazovali in potrjevali v praksi, da je lastnina divjadi relativen pojem. Divjad ne poznan posesti, meja, politike. Vse
omejitve in določila vsiljuje človek. Da pa so jezerski lovci vedno znali vedno s pravo mero in posluhom gospodariti in skrbeti za divjad ter naravo so jim potrdili mednarodni strokovnjaki svetovne organizacije CIC. Ko so se seznanili z delom LD Jezersko, so jim čestitali.
Lovski družini je danes zaupano tudi kar 30 kilometrov državne meje, znani pa so tudi po uresničevanju in spoštovanju meddržavnega sporazuma o gojitvi jelenjadi.
Na svečanosti v soboto, 27. decembra, so Jožeta Skubra, ki je bil drugi in tretji starešina, veleposestnika in ustanovnega člana Jožeta Roglja-Rezmana in ustanovnega člana Franca Smrtnika razglasili za častne člane.
Spominski medalji so podelili ustanovnima članoma, ki nista več člana družine, Gustlu Per-atu in Dušanu Šemrovu, ostalim pa so podelili diplome za trud in delo. kulturni program na proslavi 40-letnice so pripravili člani šolske igralske skupine, ženski nonet, bratje Smrtnik in mladi instrumentalisti.
A. Žalar
Počeni zvon "obupno kvari harmonijo"
Stara Fužina - Župnijski urad Srednja vas in Štirje pooblaščeni ključarji so v imenu krajanov Stare Fužine decembra zaprosili občino za denarno pomoč pri nakupu novega zvona in pri popravilu ostalih dveh v cerkvi sv. Pavla v Stari Fužini. Župan Franc Kramar predloga pri sestavi proračuna za letos ni upošteval, zato je predsednik občinskega sveta Jože Cvetek vložil amandma, po katerem naj bi občina iz sredstev krajevne turistične takse prispevala za zvonove milijon tolarjev. Znesek je na seji občinskega sveta znižal ha polovico, občinski svet pa je sklenil, da bo ta in Še druge Cvetkove predloge prednostno upošteval pri rebalansu proračuna.
Trije zvonovi v cerkvi sv. Pavla so edini bronasti zvonovi v vsej Zgornji bohinjski dolini, njih zven pa se, kot piše v prošnji za občinsko pomoč, razlega do Ukanca in do nižjih planinskih postojank. Ko je pred kakim mesecem srednji zvon počil, to "obupno kvari harmonijo zvonjenja". Novi zvon bi skupaj s prevozom in montažo stal okrog milijon tolarjev, obnova obrabljenih delov in strokovna nastavitev ostalih dveh pa še štiristo tisoč tolarjev. Po Cvetkovem predlogu naj bi občina prispevala milijon oz. pol milijona tolarjev, medtem ko naj bi razliko zbrali vaščani in ostali fararu. • CZ.
Nočno življenje krajše za eno uro
Žiri - Čeprav je potrjevanje obratovalnih časov gostinskih lokalov v pristojnosti župana, je žirovski župan Bojan Starman želel po lanskih zapletih z diskoteko Charlie slišati mnenje občinskega sveta. Stanje v okolici tega lokala se je izboljšalo, saj po enem letu ni bilo več pritožb, čeprav je po mnenju nekaterih, ki so prestopili prag nočnega bara, to kar se tam dogaja zelo zaskrbljujoče. Občinski svet se je strinjal s predlogom župana, da se obratovalni Čas skrajša za eno uro (ob četrtkih in nedeljah do 2. ure, ob petkih in sobotah pa do 4. ure) ter hkrati priporočil, da se tak čas uskladi tudi z drugimi podobnimi lokali v Poljanski dolini. Hkrati so.sklenili, da od pristojnih organov (policije, socialne službe in po potrebi tudi Šole) zahtevajo poročilo o zaskrbljujočih pojavih med mladino (zlasti o problematiki mamil), kar naj bi obravnavali na eni od pomladanskih sej. • S. Ž.
Prekinitev ob nepravem času
Žiri - Podobno kot je doletela nepripravljene vse občine, ki so zaupale urejanje prostora oddelku za prostor in okolje Občine Skofja Loka, je nenadna in nenapovedana ukinitev tega oddelka presenetila tudi za Občino Žiri. Ta občina je namreč s spremembami prostorskega plana prišla najdlje: na občini so spremembe že dvakrat obravnavah in v roku 30 dni (ta rok je medtem že potekel) bi morale biti predložene v potrditev državi. Na predlog predsednice občinskega odbora za prostor Ide Filipič Pečelin.pa se niso odločili za takojšnjo sklenitev pogodbe z Dom-planom iz Kranja, pač pa za to, da stanje proučijo in poskušajo najti predpisom ustrezno najboljšo rešitev. Da ponujena pogodba ni Drimerna za podpis, so soglašali vsi svetniki. • Š. Z.
Leto predaha
Železniki - Ko so občinski svetniki Občine Železniki obravnavali spremembe letošnjega občinskega proračuna, smo, podobno kot tudi v drugih občinah slišali za precejšnje težave pri tem, ko je država Šele sredi novembra pravzaprav občine obvestila o merilih in sredstvih, ki jih lahko pričakujejo, zadnji popravek pri tem pa so dobili celo šele 18. decembra, v Železnikih ugotavljajo, da ie bilo letošnje leto v bistvu leto predaha, ko je bilo potrebno poravnati še dolgove prejšnjega investicijsko (pre^bogatega leta. Precej so letos vlagali v priprave in projekte, hkrati pa ugotavljali, da pri pridobivanju sredstev države za nekatere posebne namene letos niso bili tako uspešni.
So "odbojniki" nelegalni?
Železniki - Tudi tokratna seje občinskega sveta Železniki ni mogla mimo problema sprejema televizijskih signalov komercialnih postaj v Selški dolini, pri Čemer so vedno glasnejša opozorila o tem, da "odbojniki" niso zakoniti način zagotavljanja teh signalov. Svetniki so bili mnenja, da občina pri tovrstnem reševanju ne sme sodelovati in zadolžili posebno komisijo za pretvorniško TV omrežje, da na zakonit in strokoven način poišče pot, ki bi prebivalcem doline omogočila gledanje "novih" televizijskih postaj. Slišati je bilo tudi opozorila o tem, da "odbiti" signali motijo sprejem s pretvornikov, vsem, ki pa razmišljajo o nakupu posebnih anten, pa svetujejo, da še malo počakajo. • Š. Ž.
Triglavska muzejska zbirka bo kulturni spomenik
Mojstrana - Triglavska muzejska zbirka v Mojstrani, edina v drŽavi, ki na enem mestu združuje predmete in dokumente s področja zgodovine planinstva, alpinizma in gorske reševalne službe, je razglašena za kulturni spomenik. To so sklenili kranjskogorski občinski svetniki na svoji zadnji seji. Zbirka ima veliko kulturnozgodovinsko vrednost, v njej je 373 enot predmetov, ki se navezujejo na zgodovino planinstva, alpinizma in gorske reševalne službe, od planinske in alpinistične opreme (palic, smuči, krpelj, derez, planinske obutve in oblačil, cepinov), fotografij, raznih tabel, priznanj, diplom, planinskih izkaznic, vodniških knjižic do knjig in časopisov ter drugega. Zbirko so odprli leta 1984, v prihodnje naj bi jo še popestrili, razmišljajo pa tudi o preselitvi, saj sedanja stavba več ne zadošča za predstavitev vseh izdelkov. ♦ U. P.
Dobro obiskan novoletni koncert
Šk. Loka - Svet krajevne skupnosti Sv. Duh je prvič pripravil novoletni koncert, ki je povsem napolnil dvorano kulturnega doma.
Ugibali smo, Če nas bo več na odru kot v dvorani, toda zmotili smo se, se je po koncertu ob prigrizku pošalil eden izmed članov pihalnega orkestra Skofja Loka. Dvomljivci so se ušteli, saj so poslušalci povsem napolnilo dvorano kulturnega doma Ivan Cankar, kar pomeni, da jih je bilo nekajkrat več kot godbenikov.
Mestni pihalni orkester Skofja Loka, ki ga vodi dirigent Ivo Gulič, sestavlja 45 godbenikov. V zadnjih letih se je krepko pomladil, saj sodeluje veliko mladih godbenic in godbenikov, ki so se igranja naučili v glasbeni šoli. Zato kljub mladosti pihalni orkester igra zelo dobro in z užitkom smo prisluhnili domiselno sestavljenemu programu. Godbenike so dolgi aplavzi tako podžgali, da so proti koncu igrali vse bolje, sledilo je nekaj dodatkov, pri katerim so se povsem razživeli, še malo, pa bi začeli igrati jazz...
Kot gostja je nastopila sopranistka Vera Mlejnik iz Škofje Loke, ki je izjemno toplo zapela tri pesmi in z Malo Florami poskrbela za vrhunec koncertnega večera. Program je povezovala Nina Bandelj, ki je natresla novoletne misli.
Koncertu je sledilo družabno srečanje, krajani so si ob prigrizku in domači kapljici zaželeli srečno novo leto. Kmalu se ie oglasila še Jankova harmonika, klarinetisti in drugi pihalni mojstri so bili pri roki, zavrteli so se prvi pari... Večkrat bi se lahko takole dobili, so si rekli mnogi, nemara tudi s tistimi, ki žive po svetu ali pa isti letniki... Svet krajevne skupnosti Sv. Duh, ki ga vodi Janez Jenko, je potemtakem zadel v Črno, ko se je odločil, da po dolgem Času pripravi novoletni koncert in srečanje. • M.V.
Skofja Loka - Veselo silvestrovanje so le nekaj dni pred novim letom pripravili tudi v Domu upokojencev pri Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki. Za prijetno razpoloženje je poskrbel "En z Loke**, ki ni samo eden, temveč trije zabavni muzikant je, ki sicer igrajo oziroma so igrali pri drugih ansamblih. Prinesli so polno naročje dobrih viž in šal, k mikrofonu so seveda povabili domače pevke, ki jih zlasti med slepimi in slabovidnimi ne manjka. Več pesmi so zapeli tudi vsi skupaj. Poln koš daril je prinesel Božiček, ki zamenjal dedka Mraza ter se pri tem pošalil, da med njima ni prav velike razlike, saj je Božiček zakonski, dedek Mraz pa nezakonski sin. Ob prigrizku in domači kapljici ter prazničnem razpoloženju je večer hitro minil, nekateri so vztrajali dolgo v noč. Saj mi domači nekaj časa sploh niso verjeli, da se naše silvestrovanje zavleče krepko čez polnoč, mi je v veli dejala ena Izmed uslužbenk, ko sem jo vprašala, do kdaj bo jedilnica tako nabito polna. Veste, če Človek nekaj da in nekaj dobi, smo srečni in zadovoljni vsi, je še dodala. Nasmejani in dobre volje so tako v novo leto vstopili vsi, tudi vodstvo Centra, ki se je prav tako udeležilo silvestrovanja. Vodja doma Ludvik Bernik je dejal, da takšne prireditve vsem zelo veliko pomenijo, zato jih vse več pripravijo tudi med letom. • M.V.
Praznično v domu dr. Franceta Berglja
Jesenice - V domu starostnikov dr. Franceta Berglja na Jesenicah je bilo med preteklimi prazniki Še posebej veselo. Poleg maše ob božiču so pripravili tudi novoletno srečanje, oskrbovance sta obiskala župana občin Jesenice dr. Božidar Brudar in Kranjska Gora Jože Kotnik. Obiskali so jih tudi predstavniki upokojenskih in invalidskih društev, krajevnih skupnosti, prišli pa so tudi številni svojci in prijatelji. Na novoletnem praznovanju je vsem zaželela srečo in predvsem zdravje direktorica doma Metka Gostič, za pester program so poskrbeli Člani domskega ansambla Sonček in dijakinje m dijaki srednje zdravstvene šole Jesenice. Vsi pa so se razveselili tudi novega televizorja, ki jim bo popestril življenje v domu.
Ustanovili društvo invalidov gornjesavske doline
Kranjska Gora - V začetku meseca so v Kranjski Gori ustanovili društvo invalidov gornjesavske doline. Sprejeli so pravila društva, izvolili izvršilni in nadzorni odbor ter disciplinsko komisijo, določili pa so tudi poverjenike po vaseh od Rateč do Mojstrane. Društvo bo delovalo zlasti na humanitarnem ter družabnem področju, med drugim bo organiziralo akcijo darovanja krvi, pomoč ostarelim in težje gibljivim pri opravljanju njihovih življenjskih potreb ter družabne in športne dejavnosti. V društvo se je doslej včlanilo že več kot 150 invalidov. • TJ. P.
Telekom Slovenije PE Kranj
Velike investicije za ukinitev dvojčkov
V kranjski enoti Telekoma Slovenije so lani za posodobitev telekomunikacijskih naprav investirali 1,3 milijarde tolarjev.
Kranj, 5. januarja - Da bi do leta 1999 uresničili program popolne digitalizacije telefonskih central in optično kabelsko povezavo med vsemi centralami ter povečali zmogljivosti omrežja, so lani v kranjski enoti Telekoma Slovenije investirali 1,3 milijarde tolarjev v modernizacijo in širitev. Na ta načinso zdaj tudi korak bliže, da leta 2000 ukinejo vse dvojčne priključke na Gorenjskem. Trenutno je 36 telefonskih priključkov na sto prebivalcev, cilj leta 2000 pa je 40 priključkov na sto prebivalcev.
Lani je kranjska enota Telekoma Slovenije imela obsežna vlaganja v gradnjo objektov, montažo opreme, prenosne sisteme med centralami in v optične povezave.
Ponekod pa so imeli tudi težave zaradi pridobivanja potrebnih dovoljenj. To še posebno velja za Kokrico, Mlako in Mavčiče.
Ta tri območja so obravnavali prednostno tudi zato, ker imajo največ nerešenih vlog za telefonske priključke. Glede dovoljenj pa se zatika pri
dogovorih z Mestno občino Kranj.
Tako na Kokrici čaka na uresničitev projekt za postavitev zgradbe, montažo digitalne centrale za 1.920 priključkov in izgradnja povezave s kranjsko centralo. Vrednost tega projekta, ki vključuje tudi izgradnjo kabelskega omrežja na Kokrici je 110 milijonov tolarjev.
Projekt Mavčiče pa obsega zamenjavo analogne centrale z digitalno s 720 priključki, zgraditev optične kabelske
povezave Mavčiče - Meja in razširitev kabelskega omrežja, kjer so potrebna ustrezna dovoljenja. Ta investicija pa je vredna 50 milijonov tolarjev.
Na Gorenjskem pa so lani sicer uspešno sklenili nekatere projekte. Tako so zamenjali analogno centralo z digitalno s 720 priključki v Bukovici. Vrednost te investicije je bila 20 milijonov tolarjev.
V Krizah so razširili digitalno centralo za 1440 prikčl-jučkov in zgradili optično povezavo od Križ do Tržiča. Vrednost projekta je bila 45 milijonov tolarjev. 50 milijonov pa so namenili za zamen javo analogne centrale z digitalno v Goricah. Postavili so novo centralo na Trsteniku in razširili krajevno omrežje. Analogno cnetralo so zamenjalo tudi v Mavčičah, za kar
pa niso potrebovali dovoljenja Mestne občine Kranj. V Cerkljah so povečali zmogljivost digitalne centrale, položili pa so tudi optični kabel od Kranja prek Šenčurja do Cer-kelj. Vrednost teh del je bila 70 milijonov tolarjev. V Gorenji vasi, na Trebiji, Sovodnju, v Javoriah in v Preddvoru pa so gradili krajevno omrežje, vrednost del pa je bila 50 milijonov tolarjev.
Gradnja medkrajevne kabelske povezave Visoko -Luže z nadaljevanjem do Preddvora bo veljala 15 milijonov tolarjev. Razširitev krajevnega kabelskega omrežja v Begunjah, na Plavžu na Jesenicah, v Tržiču proti Bistrici, na Trati, v Puštalu in Hrastnici pa bo veljala okrog 200 milijonov tolarjev.
A. Žalar
Težave s skupnimi zavodi
Nekateri so za svojo knjižnico in glasbeno šolo
Obravnave ustanovitvenih aktov za nekatere javne zavode, ki delujejo za več občin, so pokazale, da bi občine, ne glede na stroške, rade imele vse po svoje.
Skofja Loka, 5. januarja - Na sejah občinskih svetov štirih občin na Škofjeloškem se je v decembru zaključil "prvi krog" obravnave odlokov o ustanovitvi nekaterih javnih zavodov, ki tudi po ustanovitvi novih občin delujejo za vse skupno. Za^ nekatere zavode občine preprosto menijo, da niso potrebni, pri drugih pa razmišljajo o ustanovitvi svojih zavodov.
Na dnevnih redih vseh štirih občinskih svetov občin, ki so nastale na območju nekdanje občine Skofja Loka, se je v decembru znašla točka z osnutki odlokov o ustanoviteljstvu javnih zavodov s področja izobraževanja in kulture, ki delujejo v Škofji Loki za štiri nove občine: Osnovne šole Jelo Janežič za učence s posebnimi potrebami, Glasbene Šole, Ljudske univerze in Knjižnice Ivana Tavčarja. K temu je potrebno dodati, da zaradi narave dejavnosti osnovna šola s prilagojenim programom in ljudska univerza delujeta le v Škofji Loki, medtem ko imata glasbena šola in knjižnica oddelke tudi v vseh treh občinah izven občine, kjer je sedež matične ustanove. Po začetni "osamosvojitveni" evforiji, ko so v
Praznično v Mengšu
novonastalih občinah že kar glasno razmišljali o tem, da bi tovrstne zavode ustanavljali kar sami, vsak za svojo občino, je vse kazalo na to, da so se te glasovi postopoma polegli, saj je bilo pri večini pričakovati, da le prodira spoznanje, da je smoterno in najkvalitetneje tovrstne potrebe zadovoljevati skupno. K sreči so ministrstva (za šolstvo in šport, ter za kulturo) že ob nastanku novih občin prevzela večji del financiranja teh zavodov, sicer bi v teh treh letih imeli pri tem zelo veliko težav. Pri obravnavi samih ustanovitvenih aktov pa se je pokazalo, da je šlo le za začasno zatišje: v vseh treh občinah izven Škofje Loke so zahtevali, da naj se možnosti za ustanovitev lastne knjižnice in glasbene šole preverijo. In to ne brez utemeljene osnove: ankete med starši so namreč pokazale, da bi se npr. v glasbeno šolo vključilo veliko več učencev, če bi bilo tovrstno izobraževanje širše organizirano v občini. Na drugi strani pa je očitno nerazumevanje za organizirano izobraževanje odraslih, saj kakšnega posebnega posluha za to, da bi občine sofinancirale Ljudsko univerzo v Škofji Loki ni.
Sicer pa je bilo za ustanovitvene akte, ki urejajo predvsem le upravljanje v skladu z novo zakonodajo, potrebnega kar dobre pol leta, da so našli skupni jezik (v svetih šol bodo člani iz vseh občin ustanoviteljic). Več težav pa bo pri financiranju (gre za pokrivanje nekaterih materialnih stroškov, saj država plačuje predvsem kadre) in zlasti pri investicijah, kar naj bi urejale posebne pogodbe. Znano je namreč, da je nujno potrebno Osnovno šolo Jela Janežiča dograditi, nove prostore pa že vrsto let išče tudi škofjeloška matična knjižnica. Kar na dveh svetih je bilo slišati opozorilo, da prevzem ustanoviteljska nikakor ne pomeni tudi že v naprej določenega prevzema deleža investicij. Na občinskem svetu Škofje Loke so ob tem sklenili tudi opozonti ministrstvo za šolstvo in šport, da so osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami po državnih kriteriji zapostavljene oz. neustrezno financirane, v Železnikih pa opozorilo, da se bodo lotili najprej obnove lastne zdravstvene postaje, predno bodo vlagali v dograditev zdravstvenega doma v Škofji Loki.
Š. Ž.
Koncert in priznanja za urejenost
V Mengšu so pred novim letom ocenili delo v društvih, na tradicionalnem koncertu Mengeške godbe pa je Turistično društvo podelilo priznanja za urejenost domačij. Silvestrovali so na prostem.
Mengeš, 5. januarja - Tudi lani je župan občine Mengeš Janez Per pred novim letom povabil na srečanje vse predstavnike društev v občini. V torek, 23. decembra, so na prednovoletnem srečanju ocenili, da so v vseh društvih med letom bili aktivni in uspešni pri uresničevanju programa. Letos seveda pričakujejo, da bodo za delo dobili tudi ustrezno denarno podporo v občinskem proračunu.
Osrednji dogodek pred silvestrovanjem na prostem pa je bil na Štefanovo, ko je bil v dvorani kulturnega doma v Mengšu zvečer tradicionalni novoletni koncert Mengeške godbe pod vodstvom novega kapelnika Primoža Kosca. Praznik in Dan samostojnosti je čestital vsem v polni dvorani tudi župan Janez Per. Predsednik Turističnega društva Franc Zabret pa je podelil tradicionalna priznanja za urejenost domačij in poslovnih lokalov.
Priznanja na podlagi celoletnega ocenjevanja posebne ko-
misije so lani dobili Pavla in Franc Poštrak iz Zoranine ulice v Mengšu za urejeno hiš in okolico, Janez in Ema Jankovič iz Testenove ulice v Loki za rože in urejeno okolico hiše, Marija in Adolf Saksida iz Hribarjeve ulice v Mengšu za ocvetličenost hiše in urejen vrt, Marija in Dušan Jeraj iz Topol za rože na oknih, balkonih in urejeno okolici, Barbara in Marjan Vrebec iz Trgovine Vrba v Mengšu v Japljevi ulici za urejen lokal in Lekova enota v Mengšu za skrbno vzdrževanje stavbe in nevsilji-
vo skladnost z okoljem zaradi rož in zelenja. Javne ustne pohvale so dobili tudi prebivalci Balantičeve ulice v Mengšu za urejenost celotne ulice in občanke, ki so med letom skrbele za rože na vseh mostovih v občini Mengeš.
Veselo silvestrovanje je Društvo Mihaelov sejem tudi lani organiziralo na prostem.
Začelo se je ob poldesetih zvečer, ko je začel igrati ansambel Borisa Razpotnika, ob polnoči pa je župan vsem zaželel srečno novo leto, nato pa je bil velik ognjemet. Za postrežbo so skrbeli člani Kolesarskega kluba Mengeš in kmečki turizem Šorn z Dobe-
na.
A. Žalar
S pesmijo v novo leto
Šenčur, 5. januarja - V petek, 2. januarja, so v Šenčurju že drugič zapored po novem letu pripravili srečanje pod naslovom S pesmijo v novo leto. Pred trgovino oziroma domom, v Šenčurju so nastopili Mešani pevski zbor sv. Jurija Šenčur, citrarka Polona Vreček, pevka Martina Logar in sestre Kavčnik, Srečanje in nastop, ki bo v prihodnje vedno 2. januarja, je tudi letos organiziralo Kulturno umetniško društvo Šenčur. • A. Ž.
"'t'žr Zimske enolončnice
Moda
Prazniki so za nami, privoščili smo si božičnih in novoletnih dobort, zdaj pa je čas, da malce razbremenimo želodec in tudi suša v denarnici narekuje varčevanje. Kot nalašč za ta čas so dobre, poceni enolončnice. Pri marsikateri lako uporabimo tudi mesne ostanke.
Rdeče zelje s svinjino
Za 4 osebe potrebujemo: 1 glavo rdečega zelja (600 g),
500 g krompirja, 500 g svinjine (vrat), 2 žlici maščobe, 1 čebulo, 1/4 l mesne juhe iz kocke, 2 del rdečega vina, nageljnove žbice, 1 lovorjev list, poper, 200 g kisle smetane.
Rdeče zelje narežemo na četrtine. Kocen izrežemo. Zelje narežemo na tanke rezance. Krompir olupimo in narežemo na kocke. Meso narežemo na kocke. V kozici segrejemo maščobo, na njej
Sladica za danes
Kavna torta
Krhko testo: 300 g moke, 100 g sladkorja, 200 g masla ali margarine, 1 jajce.
Krema: 4 rumenjaki, 3 žličke sladkorja, 3 žliček moke, It 2 1 mleka, 1 dl močne črne kave tnstant, 4 llice ledeno mrzlega masla. Poleg tega: moko, maslo ali margarino, peki papir, nekaj kavnih zrn za okras.
Zgnetemo moko, sladkor, jajce in na koščke narezano maslo ali margarino. Razvaljamo na pomokani delovni površini. S testom obložimo nameščen tortni model s premerom 26 cm. Na testo damo kos peki papirja (če je potrebno ga obtežimo z nekaj pestmi suhega fižola ali graha). Pečemo v ogreti pečici pri 20 stopinjah 30 minut. Papir odstranimo/testo naj se ohladi.
Krema: Rumenjake penasto umešamo s sladkorjem. Moko gladko razžvrkljamo v mlačnem mleku: dolijemo kavo. Kotliček ali skledo z razmešanimi rumenjaki postavimo nad posodo z vročo vodo. Stepamo dalje. Ko je zmes spenjena in vroča, ji med stepanjem v tankem curku prilivamo kavno mleko z moko. Ko se krema segreje in zgosti, jo odstavimo s štedilnika. Po žlicah zmešamo v vročo kremo ledeno mrzlo maslo. Krema naj se ohladi, nato jo zlijemo na ohlajeno pečeno testo v modelu. Okrasimo s kavnimi zrni in ponudimo s stepeno sladko smetano.
Pariški blazer
Francoski modni kreatorji propagirajo za to zimo in pomlad nov tip blazerja: zapenja se dvovrstno - na dva gumba - in ima velik ovratnik. Zraven gre ozko krilo v modni dolžini - za širino dlani nad koleni. Pas krasi srebrna verižica, ki ohlapno visi z bokov. Priporočamo pa tudi lepo kombinacijo tega krila in bluze iz težke svile v dekorativnem dezenu, s šal ovratnikom in visoko zarezanimi razporki ob straneh.
popečemo meso, da porjavi. Ko je vse meso popečeno, ga stresemo v kozico. Dodamo drobno sesekljano čebulo, premešamo in prepražimo na majhnem plamenu, da čebula postekleni. Primešamo krompir in zelje. Zalijemo z juho in vinom. Dodamo lovorjev list in nageljnovo žbico, solimo, popramo in kuhamo v pokriti kozici 1 uro. Primešamo kislo smetano, po okusu še začinimo in postrežemo.
Krompirjeva ponev
Za 4 osebe potrebujemo: 750 g krompirja, 20 g čebule, 6 žlic olja, sol, poper, 800 g vloženih celih paradižnikov, šopek drobnjaka, 150 g ementalca.
Krompir olupimo, umijem in narežemo na tanke rezine. V veliki ponvi segrejemo lje. Krompirjeve rezine zapeče-mo na vročem olju, nato dodamo čebulo, premešamo in pražimo toliko časa, da čebula postekleni. Solimo in popramo. Odcedimo paradižnike, jih sesekljamo in stresemo h krompirju. V pokriti ponvi dušimo jed 15 minut. Potresemo z narezanim drobnjakom, porijemo z rezinami sira in postavimo ponev spet na štedilnik. V pokriti ponvi pečemo krompir še 10 do 15 minut, da se sir razleze. Ponudimo z zeleno solato.
Enolončnica
iz kitajskega zelja
Za 6 oseb potrebujemo: 750 g govedine, 3 čebule, 250 g korenja, 4 žlice olja, 1/2 l goveje juhe iz kocke, 1 glavo kitajskega zelja (1 kg), sol, poper, 2 do 3 žlice paradižni-
Prav j«, da vemo
Kako vzgajamo
Hippcastrum, bolj znan kot Amary-His, je navadno najlažje gojiti tako, da v začetku leta čebulico posadimo (previdno, da ne poškodujemo korenin!) v hranilno humozno prst. Čebulice pri tem ostane malo več kot 1/3 zunaj. Ko se pokaže poganjek, damo lahko rastli- * no v toplo sobo, vendar ne prezgodaj, sicer bo odgnala preveč zelenja. Po odcveUnse šele začne prava rast in tedaj dobiva preveč zelenja. Po odevetu se šele začne prava rast in tedaj dobiva rastlina nezmanjšan obrok vode in gnojila. Šele jeseni jo je treba presušiti, da listi usahnejo in čebulica miruje v isti podsodi. Najlepše so rastline* pri katerih so cvetni listi široki in po vrhu zaobljeni namesto koničasti. Seveda pa tudi morajo razviti dvoje cvetih stebel, drugega za drugim.
Na sliki: Hippeastrum Red Lion
kove mezge, 2 žlici kisa, 1 žlico moke, 1 žlico margarine.
Meso narežemo na kocke. Čebulo olupimo in sesekljamo. Korenje očistimo, ostrga-mo in narežemo na podolgaste pramene. V kozici segrejemo olje in popečemo meso, da porjavi. Dodamo čebulo in korenje, premešamo in prepražimo, da čebula postekleni. Zalijemo z juho in dušimo v pokriti kozici 40 minut. Medtem očistimo kitajsko zelje in ga narežemo na rezance. Po 40 minutah stresemo zelje k mesu in dušimo vse skupaj še 10 minut. Enolončnico začinimo s soljo, poprom in paradižnikovo mezgo. Če je preredka, jo zgostimo s pre-žganjem: na žlici maščobe prepražimo žlico moke, da svetlo zarumeni. Zalijemo z malo juhe, zlijemo v enolončnico in še enkrat prevremo.
Golaževa juha z rižem
Za 4 osebe potrebujemo: 150 g govedine, 30 g masla ali margarine, 100 g čebule, 1 žličko mlete paprike, pol gomolja zelene, 1 korenček, 2 krompirja, 200 g riža, 1,5 l mesne juhe iz kocke, 100 g vloženih celih paradižnikov.
Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Zeleno, korenček in krompir olupimo, operemo in narežemo na kocke. V kozici razpustimo maslo ali margarino in prepražimo na kocke narezano meso. Ko porjavi, dodamo čebulo. Premešamo in prepražimo. Nato stresemo v kozico paradižnike, potresemo s papriko in solimo. Ker so paradižniki sočni, ni treba prihvati vode. Na majhnem plamenu dušimo golaž 30 minut. Med kuhanjem po potrebi zalijemo z juho. Po 30 minutah pa prilijemo vso juho in dodamo očiščeno in narezano zelenjavo in krompir. Kuhamo še 30 minut, nato stresemo v juho riž. Premešamo in kuhamo toliko časa, da se riž zmehča.
Zimska enolončnica
Za 4 osebe potrebujemo: 2 kokošji jušni kocki, 6 žlic olja, 40 dag klobase, 10 dg zelene, 30 dag pora, 30 dag korenja, 60 dag krompirja, zeleni peteršilj.
Kolobarje (kranjske) klobase hitro popražimo na olju. Nanje vsujemo razrezane vrtnine in kokošji jušni kocki. Zalijemo z 1 litrom vode in kuhamo, dokler se vse ne zmehča. Nazadnje potresemo s sesekljanim zelenim peteršil-jem. Zimska enolončnica bo še boljša, če jo kuhamo v lončeni posodi, seveda, dalj časa na malem ognju.
In kakšen je trend modnih dodatkov?
Izredno modni so glež-narji iz kož afriških živali oz. imitacije tigra, risa, panterja. Tudi pas naj bi bil podoben, prav tako klobuk. Klobuk iz risove kože oz. imitacije je silno moden in modni kreatorji so ga pripisali tudi k našemu modelu kostima oz. blazerja. Plemeniti kontrast pravijo tej kombinaciji.
Domači zdravnik
Pretegnite se, "en vstanete
pred'
Pri knjižni založbi Forma 7 je v letu 1997 izšla knjižica z naslovom "50 načinov lajšanja bolečin v hrbtenici", ki sta jo skupaj napisala Billy Glisan, doktor fizioloških znanosti in sodelavec Inštituta za hrbtenico v Teksasu, ter Stephen Hochschuler, doktor medicine in ortopedski kirurg, ki se je specializiral za hrbtenično kirurgijo. Ta knjižica vam daje petdeset praktičnih nasvetov, kako zmanjšati tveganje za poškodbe in kako si olajšate manjše bolečine v hrbtenici.
Ljudje mislimo, da je zdravje naše hrbtenice nekaj, kar nam je dano vnaprej in za zmeraj, ne zavedamo pa se nevarnih gibov, s katerim hrbtenico izpostavljamo iz dneva v dan. Skoraj vse, kar počnemo, zahteva tudi sodelovanje hrbtenice in težave s hrbtenico so le redko rezultat posamezne dejavnosti ali nesreče. Do večine poškodb prihaja v teku let ali celo desetletij in so rezultat različnih dejavnikov - od tega, kako spimo ali sedimo, kaj jemo ali do tega, kako se postavljamo po robu emocionalnim stresom doma in na delovnem mestu. Kombinacija preventivnih ukrepov in enostavnih zdravil, nasvetov, ki jih bomo našli v knjižici, nam bo pomagala ohranjati zdravje naše hrbtenice ali lajšati bolečine.
Poglejmo eno od vsakdanjih vaj za hrbtenico, ki jo opravimo še v postelji:
Med spanjem naše telo kri in toploto iz mišic v hrbtenici potisne v druga področja, na primer v ledvice, jetra, želodec in druge organe. Ko zjutraj vstanemo, je naša hrbtenica zaradi pomanjkanja krvi in gibanja Še posebej občutljiva za preobremenitve in za poškodbe. Mišice so napete, sklepi so suhi in naša hrbtenica še ni čisto pripravljena za vsakodnevne napore.
Največ, kar lahko v takem primeru storimo, je to, da se pretegnemo, preden vstanemo iz postelje. Pretegovanje bo našo hrbtenico segrelo, razgibalo in podmazalo. Poskusimo s čisto enostavno vajo: v postelji ležimo na hrbtu, v sproščenem in udobnem položaju, s stegnjenima nogama. Počasi dvignemo roki nad glavo in ju položimo na posteljo. Previdno z obema rokama sezimo tako daleč preko glave, kolikor zmoremo brez posebnega naprezanja. Potem v vajo vključimo tudi noge in prste na nogah; prste na nogah stegnemo proti vznožju postelje. Pretegnimo se le do tiste meje, ko še občutimo mehko napetost, v stegnjenem položaju ostanimo kakšnih 10 sekund in nato vsemu telesu privoščimo sprostitev. Za čim boljši učinek to vajo nekajkrat ponovimo, lahko pa jo ponovimo tudi izmenoma samo z eno in nato še z drugo roko. Takšne vaje so za našo hrbtenico dobrodošle kot zajtrk v postelji.
[ULTlfRA
JREJA: Lea Mencinger
1
Novo v kinu
VSE V ZNAMENJU TITANICA
Januarski filmski teden se v gorenjskih kinematografih začenja s filmano tragedijo o najbolj razkošnem gibljivem objektu, ki so ga kdajkoli zgradili - tttanicu, nadaljuje pa z
moralno melodramo Noč nad Manhattnom in in starim, dobrim Tatijem in njegovim Prazničnim dnevom.
Scenarist in režiser James Cameron (Terminator, Brezno, Resnične laži) si je s sodelavci zelo prizadeval, da je film Titanic poln verodostojnih podatkov o štirih dneh življenja sanjske ladje, ki je 15. aprila 1912 v nočnih urah potonila v ledenih vodah severnega Atlantika. Med kadre filmske zgodbe o ljubezni potnice iz elitnega prvega razreda, igra jo Kate VVinslet in mladega potnika iz tretjega razreda, igra ga Leonardo DiCaprio so vpletli tudi prave posnetke (narejene s plovilom na daljinsko upravljanje) na pol preklane ladje, kakršna je še zdaj po 85 letih skoraj štiri tisoč metrov globoko. Med vidnejšimi vlogami je potrebno omeniti vedno odlično Kathy Bates. Filmska zgodba o pogumu in straho-petnosti, tragičnih napakah, nejevernosti in oholem prestižu je bila posneta na snemalni ladji narejeni domala v enaki velikosti (več kot 237 metrov dolžine), kot je bil original, samo potopitev pa so posneli v ogromnem kontejnerju z 76 milijoni litri vode. Tudi zato je ta film eden najdražjih doslej.
Noč nad Manhattnom je moralna melodrama o osebni izbiri, nastala po scenariju in režiji Sidnevja Lumeta. V vlogi okrožnega tožilca, ki ne ve ali naj izda sebe ali stroko, naj zaščiti očeta vpletenega v kriminal ali naj uniči dokaze, igra Andy Garcia, ob njem pa v vlogi branilca z oskarjem nagrajeni Richard Drevfuss, pa Lena Olim in drugi.
Knjige za najmlajše
ZA MALE IN BOLJ VELIKE
Pri založbi Mladika, ki se je zadnje čase usmerila zgolj v izdajanje otroške literature, je prek kratkim izšel zajeten kup novosti za tiste, ki šele začenjajo brati, pa tudi za malo večje, ki znajo radovedno pokukati tudi v zgodovino.
V zbirki Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke so doslej izšle štiri knjige, urednica dr. Darja Mihelič pa je napovedala približno dvajset knjižic v zbirki. Najnovejši sta S kočijo od Alp do morja avtorice Eve Holz z ilustracijami Andreje Peklar, pripoveduje pa o razvoju prometa pri nas, in pa Polje, kdo bo tebe ljubil Darje Mihelič z ilustracijami Maje Šubic o pridelovanju hrane. Zbirka, ki šolarju iz 6. do 8. razreda pripoveduje na primerno poljuden način o vsem, kar so naši dedje v preteklih stoletjih zgodovine počeli zanimivega, je skrbno napisana in pripravljena, njeni avtorji pa so praviloma strokovnjaki Znanstveno raziskovalnega centra pri SAZU.
V zbirki za najmlajše z imenom Pikapolonica sta besedilo v verzalkahin bogata ilustracija zagotovilo, da bo branje obvladal tudi mali začetnik. Kostanjev škrat je zbirka otroških pesmi Neže Maurer, poetičnih zgodbic v verzih. Namesto prejšnje in med otroci poznane (nekaj jih je že bilo tudi uglasbenih) in razširjene miniaturne knjige prihaja zdaj v "normalnejši" velikosti in trdih platnicah in kot prej z ilustracijami Ančke Gošnik Godec - za nove generacije malih bralcev.
Pesmi Janeza Bitenca v knjižici Medvedek sladkosned pa je mogoče brati v verzalkah, gledati v ilustracijah Marjance Jemec Božič in še zapeti, saj je skladatelj dodal še notni zapis.
Novost pa je tudi prevedana in v Franciji nagrajena knjiga znanega češkega pisatelja Miloša Macoureka Odtrgana slušalka z imenitnimi originalnimi ilustracijami Adolfa Borna. • L.M.
Cene Ribnikar, dobitnik srebrne Kurnikove plakete
Nagradni izbor na 3. Bienalu mesta Kranja
Kaj je všeč obiskovalkam in obiskovalcem
Je le tako, da so si okusi različni, zelo različni. Tudi glede umetnosti. Gorenjski glas, v sodelovanju z Likovnim društvom Kranj, Vas kot obiskovalko oz. obiskovalca III. Bienala mesta Kranja tudi v novem letu, do zaključka Bienala, prisrčno vabi k sodelovanju: na glasovalni kupon vpišite, kateri avtor oziroma njegova likovna dela, razstavljena na 3. Bienalu mesta Kranja, je Vam najbolj všeč.
Kje vse še do 23. januarja 1998 poteka tretji Bienale? Uradni del je na ogled v Galeriji v Mestni hiši, v Mati galeriji in v Galeriji Prešernove hiše. Spremljevalne razstave so v avli Zavarovalnice Triglav, d.d. Območna enota Kranj; v preddverju Iskratela, d.d., na Laborah; v Galeriji Sava, d.d., v Gostilni Arvaj; v Cafe galeriji Pungart; v Likovnem studiu Golija & Tutta na Gorenji Savi in v Kulturnem domu Šmartin v Strališču.
Na letošnjem bienalu prvič poteka izbor avtorja najbolj všečnih likovnih del Veseli bomo, če boste sodelovali tudi Vi! V glasovalni kupon vpišite ime in priimek avtorice oz. avtorja, katereiga) likovna dela na 3. Bienalu mesta Kranja so Vam nabolj všeč. Strokovna komisija je svoj izbor le napravila in na otvoritvi na začetku lanskega decembra podelila nagrade; kaj je všeč obiskovalcem (torej širši publiki in ne le strokovnjakom), letimo ugotoviti s tem glasovanjem. Do 23. januarja 1998 bomo še nekajkrat objavili nagradni kupon, vmes občasno objavljali rezultate in Irehali nagrade. Dopisnic s kuponi je v našem uredništvu vsak dan več; okusi so zelo različni, saj ste poslali kupone za 14 avtoric in avtorjev likovnih del na Bienalu! Precej kuponov je npr. iz iste druline, katere drulinski člani so si ogledati Bienale - in med njimi so okusi zelo različni, torej s kuponi glasujejo za različne avtorje. Izmed vseh glasovnic, kijih bomo prejeli, bomo vsak teden do- 23. januarja eno izlrebali za vmesno nagrado; Izmed vseh prispelih glasovnic pa eno za odlično nagrado: likovno delo, ki ga prispeva Likovno društvo Kranj. Izmed kuponov, prispelih v decembru 1997, smo izlrebali Anico ORAŽEM iz Domžal, Ljubljanska c 80. Anica je glasovala za Zmaga Jeraja.
GLASOVALNI KUPON /6. januar/
Med razstavljenimi likovnimi deli na III. Bienalu mesta Kranja so mi najbolj všeč dela, ki jih razstavlja avtor(*ica);
Moji podatki (ime, priimek in naslov):
Izpolnjen kupon čimprej pošljite na dopisnici na: GORENJSKI GLAS, p. p. 124,4 001 Kranj. Več kuponov - več možnosti za nagrado.
KIP SREDI MESTA JE KOT SOL V JUHI
Od lani krasi skulptura svetega Florjana mestno jedro Tržiča. Za doslej največjo plastiko sije akademski kipar
prislužil eno od Kurnikovih priznanj za leto 1997.
Tržič, 3. januarja - Večina umetnikov dokazuje svojo veljavo zlasti na samostojnih ali skupinskih razstavah. Cene Ribnikar sodi med ustvarjalce, ki se redkeje pojavljajo na takih prireditvah, zato pa njegove drobne in večje stvaritve krasijo številne domove in javne prostore. Kot domačina ga zelo veseli, da je s kipom sv. Florjana pustil vidno sled v mestu.
Pri Ribnikarjevih za Virjem v Tržiču je bilo rezbarjenje v krvi. Cenetov oče, čevljar po poklicu, je izdeloval predvsem jaslice iz lesa. Zato ni čudno, da je Cene izrezljal svojo prvo figuro zanje že pri desetih letih. Tudi lani je za znamenite Tekčeve jaslice, ki so še vedno na ogled, naredil ovna.
"Živali nimata ravno umetniške vrednosti, naredil pa sem ju zaradi ohranjanja družinske tradicije. Moje otroštvo je minilo ob rezbarjenju. Čeprav sem takrat s čevljarskim nožem večkrat zarezal v roko namesto v les, me to ni odvrnilo od želje po študiju kiparstva. Po končani šoli za umetno obrt sem se vpisal na kiparski oddelek akademije za likovno umetnost v Ljubljani, kjer sem leta 1956 diplomiral pri prof. Karlu Putrihu. Pri njem sem dve leti pozneje končal specialko in se zaposlil kot profesor likovne vzgoje na takratni Grajzerjevi šoli v Tržiču. Tam sem delal 32 let, vendar me pedagoško delo ni izpolnilo z zadovoljstvom. Šele po upokojitvi leta 1990 sem pravzaprav resnično zaživel kot umetnik," razmišlja Cene Ribnikar o svoji prehojeni poti. Kot meni o preteklosti, je z njo podobno kot z vzponi na gore; ko pride človek na vrh, pozabi na trpljenje.
Cene Ribnikar, eden od Kurnikovih nagrajencev v letu 1997.
Ker ceni planince, je zanje pred prazniki izdeloval priznanja iz drevesnih grč. Domiselnih daril, na primer za Pekove delavce ob upokojitvah, je bilo tudi v preteklosti precej. Leseni reliefi, ki krasijo domove naročnikov, so iz leta v leto nastajali v njegovi delavnici pod gričem svetega Jožefa.
"Tukaj preživljam večino svojih dni,
včasih tudi noči. Tako kot ženske rade pletejo, sam Čutim zadovoljstvo ob rezljanju. Najraje oblikujem les. Zelo lep občutek je, ko dleto drsi po njem. Če delam kaj kompliciranega, seveda najprej oblikujem figuro v glini, šele nato pa je na vrsti les. Moja doslej največja figura je dobra dva metra velik sveti Florjan. Nastal je iz hrastovega hloda s premerom 70 centimetrov, zato je bilo trimesečno nastajanje kipa kar težaško delo. Začel sem na vrtu z motorno žago in končal v delavnici z najbolj finimi dleti. Sam sem kip tudi postavil ob bližnjem gasilskem domu, pred drugim mostom na obvoznici. Na prvem mostu stoji moj kip sv. Mihaela v bronu, na Kurnikovi hiši pa portret pesnika iz hrastovine. Prepričan sem, da mesto potrebuje kipe, kot juha potrebuje sol. Veseli me, da sem naredil Tržič prijaznejši, pa da so domačini opazili moja dela. Zato sem z zadovoljstvom sprejel Kurnikovo plaketo, ki je po Prešernovi nagradi gorenjskih občin v letu 1976 drugo priznanje za mojo ustvarjalnost," priznava nagrajeni tržiški kipar.
Doslej se je Cene Ribnikar predstavljal na samostojnih in skupinskih razstavah. Odločil se je, da bo namesto na razstave svoja dela raje postavil na ulice, ob poti in povsod tja, kjer jih ljudje opazujejo vsak dan. Zato se je v zadnjih letih z velikim veseljem lotil obnove več kapelic v okolici Tržiča, nekaj neporavnanih dolgov pa ga Še čaka. Morda bo kmalu na vrsti leseni kip zavetnika Čevljarjev, sv. Krišpina v naravni velikosti.
• Stojan Saje
B0Z1CNI KONCERT PIHALNEGA NOVOLETNI GALA KONCERT
ORKESTRA KRANJ
Kranj - V nedeljo, 21. decembra 1997, je v kinu Center nastopil Pihalni orkester Mestne občine Kranj, ki ga vodi Tomaž Završnik. Vsakoletni božično-novoletni koncert, ta je bil že 15. po vrsti, je tudi tokrat potekal v do zadnjega kotička napolnjeni dvorani. Spored so oblikovali večinoma s skiadbami, ki jih je orkester občinstvu zaigral prvič.
Dirigent je koncert razdelil v dva dela. V prvem delu smo poslušali za doživljanje in interpretacijo zahtevnejša glasbena dela, s katerimi so godbeniki lahko opredelili svojo zdajšnjo kakovostno raven izvajanja in se hkrati izognili večini za ta čas najpopularnejšim pesmim, ki jih tako ali drugače poslušamo skoraj povsod. Že po uvodni, za pihalni orkester komponirani, Yorkshirski koračnici L. van Beethovna in uverturi v stilu neapeljske šole VV. Hautvasta Belcanto je bilo očitno, da se orkester temeljito pripravlja za nastope v naslednjem letu, ko bo praznoval 100-letnico obstoja. Številčno so se okrepili z novimi člani, večinoma mladimi, ki smo jih slišali v Rondoju za Rozi, sodobnega nizozemskega skladatelja Teda Huggensa, ki je ustvarjal izključno za pihalne orkestre je skladbo oblikoval kot glasbeni dialog med šestimi flavtami solo in orkestrom. V akustično "kruti" dvorani, ki ne dopušča medsebojnega zlivanja zvoka in ki takoj kaznuje najmanjšo tonsko neuravnoteženost med posameznimi skupinami glasbil znotraj orkestra ali celo med nezaželeno izstopajočimi posamezniki, so se kranjski godbeniki še bolje znašli kot na lanskoletnem novoletnem koncertu. Skladbe Solze ne lažejo skladatelja Zacarja, Signum Noster V. Štrucla, Beli Božič I. Berlina in Evropska koračnica R. Allmenda so izvenele v dokaj čisti intonaciji, z dinamičnimi niansami in s pravo mero glasbene občutljivosti, ki jo bodo lahko celoviteje izrazili s še bolj diferenciranim izborom tempov in na nekaterih mestih z dokončno izdelanimi, muzikalno zaokriženimi glasbenimi frazami. Večina slovenskih pihalnih orkestrov je prerasla stereotipni način, ki je specifična za izvajanje koračnic. Vsestranska skrb članov in zdrava ambiciozna dirigenta Tomaža Završnika, letošnjega dobitnika Velike Prešernove plakete Mestne občine Kranj, za kakovostno rast orkestra je obrodila bogato žetev.
V skladbah drugega dela koncerta so se na različnih glasbilih predstavili odlični solisti. Po koračnici Pod brajdami A. Krajnčana, se je v nizkih legah na baritonu razživel Bojan Batič kot solist v Janezovem baritonu I. Prešerna. Bumikovo polko Dobro jutro sta tehnično lahkotno vodila klarinetista solista Tomaž Kukovič in Milan Osterman. V skladbi W. Tuschleja Igrive pozavne so se izkazali pozavnisti Pogačnik, Dolinšek, Jerončič in Pustinek, ki bi pravšnje razmerje glasnosti med solisti in orkestrom v tej dvorani dosegli, če bi nastopili pred orkestrom. V H. Kalascha Saragoza band je orkester v venček spletel zdaj že "vedno zelene" melodije iz začetka osemdesetih let. Privškovo popevko Mini maxi je Tomaž Završnik priredil za pihalni orkester in za solista trobentača Mateja Rihterja in Matjaža Kajzerja. Koncert so sklenili v plesnem ritmu južnoameriške sambe avtorja Scheiderja - Argenbiihla La Bonita, v kateri je orkester priganjal izvrstni Gašper Bertoncelj, solist na iolkalih.
Za vztrajno ploskanje se je orkester zahvalil s štirimi dodanimi skladbami. S humorjem zasnovano kompozicijo ameriškega skladatelja A. Barenta Divji ples dinozavrov, z "obveznim" Radetzkv maršem, s priredbo lani najpopularnejše popevke Macarena ter zaključili s tipično skladbo za pihalni orkester Pažarna abramba V. Štrucla. • V. Šorli
Bled, 1. januarja - V blejski Festivalni dvorani so tokrat že sedmič zapovrstjo odigrali in prvič tudi odplesali tradicionalni novoletni gala koncert. Številnim glasbenikom, našim in tujim, v zvrsteh resne in zabavne glasbe so se tokrat prvič pridružili tudi baletni plesalci. S temi prijemi organizatorjev (agencije Gallus Carniolus in Ustanove Gallus, občine Bled in glavnega sponzorja - Gorenjske banke, d.d. - "Banke s posluhom" ter številnih drugih sponzorjev) je letos prvič uspelo polno zapolniti velik blejski avditorij.
Orkester "Mendelssohn Strings" iz madžarskega Veszprema, ki ga pri nas že poznamo samo v godalni zasedbi, je tokrat pod vodstvom svojega koncertnega mojstra in violinskega solista Petra Kovacsa odigralglavno vlogo. Ne sam, pač pa pod taktirko našega dirigenta srednje generacije Tomaža Habeta. Slednji ie nastopil tudi v vlogi skladatelja in prireditelja številnih odigranih del, kajti letošnji 7. blejski tradicionalni novoletni gala koncert je bil razdeljen na dva ali skoraj tri povsem enake dele. Uvodno statično baletno postavitev je prispevala Internacionalna baletna šola Bled, ki jo vodi Dana Renčelj.
Tudi na koncu smo v plesu Kankan iz Delibesovega baleta Coppelia iz Montmartra videli enajst plesalk in plesalcev baletnega ansambla Opere in baleta SNG iz Ljubljane. Vmes pa je bila seveda glasba; najprej resna z Uverturo v C-duru "V italijanskem stilu" Franza Schuberta in potem Še osrednje koncertantno delo prvega dela, popularni Koncert za trobento in godalni orkester v D-duru Giuseppa Tartinija in s solistom, našim odličnim trobentačem Stankom Arnoidom. Spremljevalni Orkester Mendelssohn Strings je namreč tokrat prišel na Bled v svoji popolni postavi in tudi tako odigral svojo pomembno vlogo. V aleluji iz Mozartove koncertne arije Exultate jubilate se je predstavila že prva iz tako imenovane "ponudbe" mladih izvajalk in izvajalcev Ustanove Gallus, ki ji že nudijo pomoč ali pa so predvideni kandidati za različne oblike pomoči študija doma in v tujini. Kajti navkljub relativno našemu razgibanemu in bogatemu glasbenemu šolstvu, so številni glasbeni in plesni šolski programi Še vedno dosegljivi zgolj v tujini. Sopranistka Milena Peric je pevski potencial, ki se v dodiplomskem programu Še šola pri nas na AG. Eden tistih, ki pa tudi po diplomi iz kompozcije na ljubljanski AG že hlepi po tujini, je mladi in perspektivni Rok Golob. Tokrat je koncertni mojster gostujočega madžarskega orkestra pod veščo Habetovo dirigentsko roko predstavil Golobovo Malo suito za violino in godala. Saksofonistka Betka Kotnik pa je zaigrala tretjo od treh Habetovih skladb za saksofon in klavir v skladateljevi priredbi za spremljevalni orkester z naslovom Quasi habanera. Ansambel sam pa je prvi del koncerta sklenil s skladbo Palotas madžarskega skladatelja Ferenza Erkela.
V drugem delu pa je bila na sporedu zabavnejša plat glasbene scene. Navedenim glasbenikom so se pridružili še trije obetavni jazzovski poustvarjala, ki se navkljub relativno dobrim možnostim Študija jazzovske glasbe na ljubljanski Srednji glasbeni in baletni šoli, vnaprej pri nas nimajo več kam vpisati. Zato je toliko bolj nujna vsesplošna skrb za njihov nadaljnji razvoj s študijem (spet v tujini). To so bili: pianist Erik MarenČe, basist Matej Hotko in bobnar Robert Volarič. V glasbi, ki jo je odpelo v večini priredb T. Habeta pet pevskih solistk: Manca Klanjšček, TERCET KATRINAS (Marija Trampuš,. Barbara Zupančič in Katarina Habe - Katrina) in Manca Urbane, pa smo slišali še popularno zabavno glasbo, ki so jo v izvirnikih podpisali Leonard Bernstein, Harold Arlen, Friderick Loewe, George Gershvvin in Andrevv Lloyd Weber. • F. K.
Slovo od starega leta tako in drugače
Nekateri rajali, drugi pa delali - do jutra
Bled, Bohinj in Kranjska Gora so bili za novoletne praznike povsem polni, zasedene so bile tudi planinske koče - Nekateri zdravniki, kuharji, natakarji, šoferji, varnostniki, novinarji pa
so tudi na najdaljšo noč - delali
Kakšno uro pred polnočjo se je megla, ki je ovijala vrhove ves dan, razkadila in na nebu nad Begunjščico se je odprlo morje zvezd. Odprl se je tudi razgled v dolino in kot gručice luči so se pokazala naselja, od Dvorske vasi na levi prek Radovljice in Lesc pa vse do Bleda in začetka Jesenic na desni. Natanko opolnoči nas je okoli štirideset planincev nazdravilo novemu letu na Roblekovem domu na Begunjščici, na višini 1657 metrov. Iz doline je vsake toliko časa poblisknil pok petard, manjši ognjemet pa so pripravili tudi planinci na Robleku.
Ne le zaradi pravega planinskega vzdušja, tudi zaradi čudovitega razgleda se je na silvestrovo splačalo povzpeti v hribe. Novoletno jutro ie prineslo bleščeč sončni vzhod, o katerem so v dolini lahko samo sanjali, ter neverjeten razgled na v sneg vkopani Stol in celo Julijce. Pogled v dolino pa so zastrli oblački meglic, ki so se kasneje dvignili in v meglo ovili tudi vrhove.
Planinske koče zasedene do zadnjega kotička
Za marsikoga je prav silvestrovanje v planinah eden najlepših načinov, kako preživeti najdaljšo noč v letu. Tudi zato so bile planinski koče od Bohinja, Kranjske Gore pa do Krvavca zasedene že nekaj mesecev, nekateri so prostor rezervirali celo v začetku leta. Ne samo Gorenjci, temveč tudi Štajerci, Primorci in Ljubljančani so preživeli silvestrovo v gorenjskih hribih. Za okrog sedem tisočakov so dobili večerjo, manjše darilce, v ceno pa je bilo vključeno tudi prenočevanje.
Praznovanje v hotelih, na trgu ali pod šotori
Bolj elegantno, pa seveda dražje, je bilo silvestrovanje Po hotelih, ludi ti so bili polno zasedeni, na Bledu, v Kranjski Gori in Bohinju že od začetka praznikov ni bilo mogoče dobiti proste postelje. Tudi silvestrske večerje s plesom so bile dobro obiskane, za večerjo in zabavo s plesom je bilo treba odšteti od devet pa vse do 17 tisoč tolarjev. Vreme je bilo letos naklonjeno tudi praznovanju na prostem. V kar nekaterih gorenjskih krajih so polnoč dočakali na trgih, tako se je denimo na kranjskem trgu zbralo nekaj tisoč 'Judi, ali pa pod šotori, kot
Marina Kristane
denimo v Kranjski Gori in Bohinjski Bistrici.
Trideset let silvestrovanj v - kuhinji
In medtem ko je večina praznovala, je bila za nekatere tudi najdaljša noč le še ena izmed mnogih, ki so jih preživeli delovno. Armada kuharjev, natakarjev, pa zdravniki, policisti, šoferji, železničarji, varnostniki, nenazadnje tudi novinarji... - to so poklici, v katerih delo ne pozna praznika.
Ena od teh, ki pravzaprav sploh ne ve, kaj pomeni zabavati se za silvestrovo, je Marina Kristane, šefinja kuhinje v Grand hotelu Toplice na Bledu. Vse od leta 1965, torej več kot trideset let, je malodane vsako silvestrovo preživela v kuhinji, za lonci in ponvami, kjer je z ekipo kuharjev poskrbela za polne želodce nekaj sto gostov. Letos so morali potešiti lakoto skoraj 700 silvestrskih gostov. Priprav na silvestrsko večerjo so se lotili že nekaj dni prej in ker ekipa ni velika, so delali praktično po cele dneve, do poznega večera. Celo vrsto odličnih jedi so pripravili, od
hladnih in toplih prejedi, glavne jedi s tremi vrstami mesa, pa do prilog, sladic in sadja ter nepogrešljive kisle juhe in sarm za zgodnje jutro. "So lepi in slabi trenutki. Kuharski poklic je lep, a žal premalo cenjen in premalo plačan," pravi Marina Kristane ter dodaja, da si bodo oddahnili šele po novem letu. Samo če so zadovoljni gostje, smo zadovoljni tudi mi, še pravi. In ko so na novoletno jutro po prekrokani noči gostje spali, je bila ekipa kuharjev in natakarjev po nekaj urah spanca spet na nogah. Treba je bilo pripraviti zajtrke, pa nato kosila in večerje... Gostinci, ki morajo delati za silvestrovo, imajo vsako leto svoje praznovanje, letos šestega januarja. A šefinja kuhinje v hotelu Toplice se ga ponavadi ne udeleži, saj pravi, da je raje doma, da si odpočije. K sreči sta njeni hčerki že odrasli, tako da se svojemu poklicu lahko zares posveti. In brez ljubezni do svojega poklica verjetno ne bi zdržala več kot trideset let, več kot trideset silvestrovanj v kuhinji hotela Toplice.
Silvestrovanje v beli halji
Letošnji 31. december je v svoji ordinaciji preživela tudi radovljiška zdravnica dr. Nuša Potočnik. Že od sedmih zjutraj
kim zamenjala tragično umrlega dr. Černeta (prej je bila zdravnica v obratni ambulanti v Kropi). Nekako na sedem let pride vrsta za novoletno dežurstvo, pravi sogovornica, dela pa je ponavadi kar precej, saj bolezen ne izbira praznika. Dr. Potočnikovo je opolnoči v ambulanto prišel obiskat mož, sinova sta praznovala po svoje. Ponavadi jo obiščejo tudi prijatelji. Nazdravili sta tudi z medicinsko sestro, a ne veliko, takoj poudari dr. Potočnikova, saj popivati nikakor ne smeta. Malce pa sta šli tudi spat, saj drugače ne bi zdržali kar
Aleš Smrekar
...in bleščeč sončni vzhod na novoletno jutro
Prve minutke leta 1998 pred Roblekovim domom.
Dr. Nuša Potočnik
je bila v pripravljenosti za morebitne obiske na terenu, od osme ure zvečer naprej pa sta bili z medicinsko sestro v zdravstvenem domu. "To je tretje silvestrovo, ko delam, do upokojitve pa me bo to verjetno doletelo še enkrat. Ker sem že od lani vedela, da sem letos jaz na vrsti za novoletno dežurstvo, mi ni težko delati," je dejala dr. Potočnikova, ki je pred krat-
tridnevnega dežurstva. To se namreč ni končalo na novoletno jutro, temveč se je nadaljevalo še prvega in drugega, tako da sta ga končali šele v soboto.
In novo leto
za radijskim mikrofonom
Najdaljšo noč pa je delovno preživel tudi Leščan Aleš Smrekar, mlada radijska sila na Valu 202. Bil je v drugi silvestrski ekipi in je v eter stopil ob drugi uri po polnoči, ko je skupaj z Matejo Železni-kar prevzel vajeti vodenja
{irograma. Pripravila sta va-ovski horoskop (z ozvezdjem brezzobega rosomavha), glasbeni kviz, slišali smo novoletne želje znanih in navadnih Slovencev. Za Aleša se je to "silvestrovanje" končalo ob osmih zjutraj, ne pa tudi njegovo praznično delo; med drugim je bil ves vikend v Kranjski Gori na tekmi smučarjev za svetovni pokal, kjer je v izteku iskal zanimive sogovornike. Toda kot pravi, mu za silvestrovo ni bilo težko delati, saj je "čez leto veliko boljših žurk".   • U. Peternel
Alpski kvintet: Mi se še ne damo
Na Brezjah že zvon zvoni
Jože Antonič: Alpski v novi zasedbi uspešno nadaljuje svojo pot v 32. letu. Veseli smo, da so naše skladbe tako instrumentalno kot vokalno naletele
na zelo dober sprejem in odziv pri poslušalcih.
Zgornje Gorje, 28. decembra - Že spomladi letos sta izšli zgoščenka in kaseta Alpskega kvinteta v novi zasedbi. Ansambel je tudi z naslovom potrdil, da tudi v 32. letu obstoja nadaljuje dosedanjo tradicijo. Alpski kvintet, poznan doma m v tujini, pa ni le eden od tistih ansamblov, ki se lahko pohvalijo z več kot tridesetletno tradicijo. Je tudi prvi, kije narodnozabavno pesem obogatil z nabožno vsebino.
Avsenikovemu začetku Zvezde na nebu žare, ki bi ga lahko ocenili za prvo slutenje in korak v tej smeri, je leta 1990 odločno stopil na to pot. Pri takratnem RTB (Radiotelevizija Beograd) je izšla kaseta Božič pri nas doma.
Izšle so skladbe Sveta noč, Beli božič in Čujte zvonovi. Za tem pa je izšla na novi kaseti skladba Ave Marija zvoni, Kapelica pod Triglavom, Zvon želja. Avtorja poznane skladbe z besedilom Na Brezjah že zvoni sta Jože Antonič in Marjan Stare.
"V ansamblu smo pravzaprav vedno nekako sledili dogajanjem. Osamosvojitev je bil na primer dogodek, ki ga je ansambel obeležil s skladbo Mir si želimo. Dogodek je bila tudi naša tridesetletnica. Sicer pa smo do zdaj v vseh desetletjih izdali kar 33 kaset in na njih blizu 450 skladb."
Čeprav nekateri narodno-zabavno glasbo uvrščajo med tako imenovano govejo muziko, pa je po drugi strani res, da je prav ta glasba med oblikami in promocijskimi izdelki Slovenije v svetu in predvsem v Evropi. V svet sta jo prva ponesla Vilko in Slavko Avsenik, nadaljevali pa so potem Alpski kvintet in drugi. V novi zasedbi zdaj Alpski kvintet nadaljuje tradicijo. Prvič so se letos predstavili na Alpskem večeru na Bledu. Takrat so nekateri z zanimanjem pričakovali, kakšna bo njihova predstavitev v novi zasedbi po tridesetih letih.
Kakšen bo sprejem pri poslušalcih in prijateljih Alpskega kvinteta pa so nestrpno pričakovali tudi sami člani ansambla.
"Vesel sem, da nam je uspelo tudi z novo zasedbo. Skladbe so po instrumentalni m vsebinski plati doživele zelo dober sprejem. Mislim, da imata naša zadnja zgoščenka in kaseta, ki sta izšli spomladi Mi se še ne damo, kar pravi naslov. Vesel sem, da smo ob Ediju Semeji in Janezu Peru imeli srečno roko. Matej Bovhan in Franjo Maček namreč v Sloveniji veljata za enega najboljših instrumentalnih duetov za narodnozabavno glasbo. Odlična pa sta tudi v zabavni glasbi. In tudi oba pevca nista nepoznana. Irena Vidic je odlična sopranistka, Sandi Vovk, ki je študiral solo petje, pa je tudi izvrsten glasbenik," je z zadovoljen pred prazniki ugotavljal tretji stalni član in še vedno vodja ansambla Alpski kvintet Jože Antonič.
Ansambel je imel v novi zasedbi že nekaj uspešnih nastopov v tujini in doma. Posneli so tri spote, nastopili na tekmovanju harmonikarjev Besnici, na Mengeški mareli, na prireditvi ob 50-letnici Gorenjskega glasa, v Bohinjski Bistrici in še kje. Njihov zadnji nastop je bil v nedeljo, 28. decembra, s humoristom Francem Pestotnikom-Podokničarjem v Kranjski Gori.
V novem letu bodo 10. januarja na sporedu nemške TV MDR, 15. januarja pa bodo nastopili v Laškem na Zelenem abonmaju. 9. maja 1998 bodo seveda spet nastopili na 12. Apskem večeru na Bledu, sredi junija pa na tradicionalnem gorenjskem prvenstvu harmonikarjev v Besnici. Alpski se torej ne da, zato čestitke in vse najboljše tudi v letu 1998. • A. Žalar
S pesmijo v novo leto
Šenčur, 5. januarja - V petek, 2. januarja, so v Šenčurju že drugič zapored po novem letu pripravili srečanje pod naslovom S pesmijo v novo leto. Pred trgovino oziroma domom v Šenčurju so nastopili Mešani pevski zbor sv. Jurija Šenčur, citrarka Polona Vreček, pevka Martina Logar in sestre KavČnik. Srečanje in nastop, ki bo v prihodnje vedno 2. januarja, je tudi letos organiziralo Kulturno umetniško društvo Šenčur. • A. Ž.
Odslej v Radovljici, na Bledu in v Bohinju
Dežurstvo, kolikor ga plača zdravstveno zavarovanje
Zavod za zdravstveno zavarovanje ne prizna dveh dežurnih ekip za občine Bohinj, Bled in Radovljica, zato so ju občine doslej doplačevale iz lastne blagajne. Poslej to ne bo več
mogoče, zato bo okrnjeno.
Radovljica, Bled, Bohinj, 6. januarja - Organizacijo dežurne službe sedaj v teh treh občinah prilagajajo merilom, ki jih priznava ZZZS. Nadejali so se sicer, da bodo občinam z začetkom tega
koledarskega leta priznali dve dežurni ekipi, saj aneks k splošnemu dogovoru za leto 1996, ki ga sklepajo zdravstvena zavarovalnica, ministrstvo za zdravstvi, zdravniška zbornica in združenje zdravst-
Podjetje za elektroinstalacije, klimo ogrevanje, proizvodnjo
mng d.o.o. BREZJE
m
inženi
d.o.o. BREZJE
tel. 064 738 452, fax: 064 738 128 mobitel: 0609 640 939
Pravi naslov za vse v zvezi s plinom
* svetovanje
* projektiranje
* izvajanje instalacijskih del
* trgovina
servis
NI POZABITE!
venih zavodov, določa, da se bo v letu 1998 določilo število dežurnih mest v javni zdravstveni službi. Toda odgovora na novembra dano pobudo iz Osnovnega zdravstva Gorenjske še ni bilo.
Dežurni zdravnik in pol
Finance v zdravstvu ureja poseben dogovor, ki ga sprejemajo prej omenjeni partner-ji, merila za dežurno zdravstveno službo pa so vezana na število prebivalcev. Do 15 tisoč prebivalcev zdravstvena zavarovalnica prizna le stalno pripravljenost zdravnika, dežurne ekipe pa ne. Bivši občini Radovljica je na 35 tisoč prebivalcev pripadala ekipa 1,5 dežurnega zdravnika in 1 sestra, zaradi oddaljenosti Bohinja pa še dodatni zdravnik v stalni pripravljenosti. To formalno še vedno velja kljub dejstvu, da je radovljiška občina razpadla na tri manjše. V resnici pa je bil tovrstni standard za "polovico" zdravnika in eno sestro še bogatejši. Stalni dežurni ekipi sta bili na Bledu in v Radovljici, ob vikendih in praznikih pa tudi v Bohinju. Ta preobsežnost pa je bila kriva, da je Zdravstveni dom radovljica kot nosilec dežurne ambulante leto 1995 sklenilo z 19 milijoni izgube.
V letu 1996 in 1997 so ta standard še uspeli ohraniti po zaslugi dogovora zdravstva s tremi novimi občinami, ki so "nadstandardno" dežurno službo doplačevali iz lastnega žepa: prvo leto so prispevale 10, drugo pa 11 milijonov tolarjev. Tri občine pa so skupaj z Osnovnim zdravstvom Gorenjske takoj po uveljavitvi lokalne samouprave skušale z že omenjenimi partnerji dogovora o dežurni službi doseči, da bi jim priznali takšno organizacijo dežurne službe, kakršno v resnici imajo. Argumentov za to je dovolj: daleč največja površina, ki jo geografsko pokriva ta dežurna služba; demografska ogroženost teh krajev; velika migracija turistov v poletnih in zimskih mesecih; glavni argument pa je nova lokalna samouprava. Območje s 35 tisoč preboivalci je razpadlo na tri občine, od katerih so dani pogoji za dve dežurni ekipi, ena za območje Radovljice z 18.500 prebivalci in drugo za Bled in Bohinj s 17.500 prebivalci. Zdravstvena zavarovalnica slednjega še vedno ne upošteva, saj kot merilo ne jemlje občin, temveč območje, ki ga zajema "izpostava Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije",
to pa je še vedno širše radovljiško.
Merila so neživljenjska
"Vse tri občine so se zelo zavzemale, da bi jim priznali dežurstva, upoštevajoč novo lokalno samoupravo," pravi direktor osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik. "Če ne bi same sofinancirale man-ka polovico dežurnega zdravnika in ene sestre, bi se dežurna služba v teh občinah najbrž podrla. Merila, ki nam jih določa zdravstveno zava-trovanje, so namreč neživljenjska. Ko smo se jeseni 1997 dogovarjali, kako naprej, smo ocenili, da bo zmanjkalo za 14 milijonov tolarjev denarja. Tega pa občine ne morejo pokriti, Čeprav pritrjujejo dejstvu, da je sedanja organizacija dežurstva še potrebna. Tudi osnovno zdravstvo te izgube ne more pokriti, čeprav smo doslej z zmanjšanjem honorarjev dežurnim ekipam tudi sami prispevali k zmanjševanju teh stroškov. V aneksu k splošnemu dogovoru , ki ga sprejemamo omenjeni partnerji, je obljubljeno, da bodo v letu 1998 oblikovana nova dežurna mesta. Na osnovi tega smo v osnovnem zdravstvu spet poslali pobudo (doslej se jih je nabralo že za zajeten dosje), naj Bledu, Radovljici in Bohinju priznajo dve polni dežurni ekipi, vendar odgovora do danes še ni bilo."
Sedež dežurne službe se bo menjal
Leto pa je naokoli in v zdravstvu so se morali dogovoriti. Dežurno službo so sedaj začasno prilagodili, še vedno pa je bilj življenjska, kot jo je pripravljena upoštevati birokracija v zdravstvenem zavarovanju. Občine bodo še vedno prispevale nekaj denarja (letos 3 milijone) za ta namen. V začasnem dogovoru so poskrbeli, da bodo občani čim bolje oskrbljeni z dežurstvi in da manko dežurnih ur ne bo preveč opazen.
Od 1. januarja je urejeno takole: način dežurstva v Bohinju ostane enak kot poprej; v Radovljici in na Bledu pa bosta dežurala zdravnik in sestra, in sicer v eni občini bo ta ekipa popolna vsako noč ter 24 ur ob ob vikendih in praznikih, v drugi pa med tednom le do 23. ure, ob vikendih in praznikih pa vso noč. Sedež enega in drugega dežurstva se bo menjal na tri mesece.
• D.Z.Žlebir
O rehabilitaciji v psihiatriji
Ljubljana • Psihiatrična sekcija slovenskega zdravniškega društva pod pokroviteljstvom ministrstva za zdravstvo 22. in 23. januarja v Cankarjevem domu v LJubljani pripravlja srečanje na temo Rehabilitacija v psihiatriji in zunaj nje. Poleg domačih predavateljev bodo na srečanju govorili tudi ugledni tuji strokovnjaki iz Avstrije, Nizozemske in Španije, ob koncu pa bodo pripravili tudi okroglo mizo. • U. P.
Od projekta do izvedbe
Zadolženost se seli v manjša podjetja, industrija pa se počasi izvija iz dolgov
Soliden konec lanskega leta
Pešanje nemške industrije bo slabo vplivalo na našo, zlasti, če je preobrat povzročil padec azijskih valut.
Kranj, jan. - Lani je industrijska proizvodnja porasla približno za odstotek, na začetku letošnjega leta pa nima "statistične" rezerve. Letos se bo izboljševala, če tega ne preprečila večja konkurenčnost azijskih držav v Zahodni Evropi, saj je naša industrija zelo odvisna od tega, kako diha nemška, tudi italijanska, francoska in avstrijska.
Že nekaj časa pozornosti nismo namenili izsledkom Ekonomskega inštituta Pravne fakultete, zato bomo to napravili v času, ko vlečemo črto pod lanskim letom. V novembrski številki "Gospodarskih gibanj" se analize nanašajo na prvih deset mesecev minulega leta, dodanih pa je toliko ocen, da slika lanskega leta dovolj jasna. Analitiki Bajtovega inštituta so v naslov na kratko zapisali "Soliden konec leta".
Letos trije delovni dnevi več kot lani
Oktobrska rast industrijske proizvodnje je bila 1,09-odstotna, kar na letni ravni predstavlja 14-odstotno rast. Vendar je bila le za 1,3 odstotka večja kot pred letom, v lanskih prvih desetih mesecih pa je bila le za dober odstotek na primerjivo v letu poprej.
Ker so bile novembra in decembra razmere podobne, bo tudi lanska celoletna produkcija za približno večja kot leto poprej. V letošnje leto ne bo stopila s tako lepo rezervo v pretekli rasti kot lani. Celo obratno. Januarja letos bo glede na lanskega en delovni dan manj, zato se bo leto verjetno začelo z minusom. Produkcija se bo letos izboljševala, če se bo v Zahodni Evropi krepila konjunktura oziroma če je ne bo zaustavila večja konkurenčnost azijskih držav. V drugem delu letošnjega leta bo za gospodarsko dejavnost ugodnejša tudi razporeditev dela prostih dni, saj bodo letos v celoti trije delovni dnevi več kot so lani lani. Trije dnevi pa so seveda pomembni, saj
predstavljajo 1,2 odstotka celoletnega delovnega časa.
Vpliv padca azijskih valut
Naša industrija je odvisna od tega, kako diha nemška, saj ima v slovenskem izvozu zelo velik delež reprodukcijski material za izdelke nemške industrije. Med avgustom in oktobrom lani so v Nemčiji zabeležili 4-odstotno zmanjšanje industrijske dejavnosti, vendar je bila oktobra še tri odstotke nad primerljivo pred letom dni.
Če se bo pešanje nemške industrije nadaljevalo, bo to seveda slabo vplivalo na slovensko industrijo. Če je zgolj začasno, ne bo tako hudo. Vendar pa analitiki napovedujejo, da bomo že v začetku letošnjega leta občutili posledice padca azijskih valut, ki bo zmanjšal konkurenčnost nemške industrije. Potemtakem gre za začetek trajnejšega preobrata, ki bo vplival tudi na slovesko industrijo.
Časi slabši za mala podjetja
Statistična anketa v predelovalni dejavnosti je pokazala, da se naročila izboljšujejo zlasti za velika in srednja podjetja, medtem ko so se za mala podjetja na domačem trgu novembra poslabšala, kar je privedlo tudi do povečanja zalog neprodanega blaga. Ker so mala podjetja usmerjena zlasti na domači trg, kaže, da recesija na slovenskem trgu še ni v celoti mimo.
Podatki agencije za plačilni promet pa kažejo, da se slovenska industrija postopoma le izvija iz dolgov, kar bo seveda imela dobre posledice na večji vpliv povpraševanja na rast dejavnosti, zaposlovanja, investicij, povečanje konkurenčnosti, dobičkov in blaginje. Zadolženost pa se seli v manjša podjetja.
Zaposlenost narašča
Podatki o zaposlenosti so podrobno znani do konca lanskega septembra, ko
so pokazali, da se je povečala zaposlenost in samozaposlenost. Septembra je imelo v Sloveniji delo 745 tisoč ljudi ali 0,3 odstotka več kot avgusta. Tudi oktobra je zaposlenost še naraščala. V industriji pa se upadanje zaposlenosti Še ni končalo.
Kljub povečanju zaposlenosti pa je bila oktobra stopnja brezposelnosti 14,5 odstotka, kar pomeni, da je bila večja kot avgusta in septembra. Na to je vplivala sezonsko povečanje števila brezposelnih.
Tečaj marke miruje
Izvoz je oktobra dosegel lanski vrh, uvoz je bil drugi največji, primanjkljaj je bil podpovprečen. Ob nespremenjenih tečajih je bila lanska blagovna menjava bistveno večja kot leto poprej. Tekoča plačilna bilanca je po desetih mesecih s pomočjo oktobrskega presežka znova postala pozitivna.
V kapitalski bilanci se čisti priliv neposrednih in portfolio tujih investicij umirja. Devizne rezerve so konec novembra znašale 4.424 milijonov ameriških dolarjev. Zunanji dolg je konec oktobra znašal 4.263 milijone ameriških dolarjev.
Na deviznem trgu je novembrski presežek ponudbe deviz znašal 150 milijonov ameriških dolarjev. V prvem delu decembra je bil na podjetniškem trgu primanjkljaj, v menjalnicah pa še naprej presežek.
Nominalni tečaj marke miruje že tri mesece. Cene so se z novembra predlani na lanski november povečale za 9,9 odstotka, cene proizvajalcev za 7,1 odstotka. Tečaj marke pri Banki Slovenije je v tem času porasel za 3,6 odstotka oziroma za 6,3 odstotne točke manj. Tolarski tečaj dolarja pa je v tem čau porasel kar za 19,2 odstotka, kar je 10 odstotnih točk več kot domače cene.
• M. V.
Slovenska podjetja in internet
Internet osvaja naša podjetja
Do sredine letošnjega leta bo dostop imela polovica malih in srednje velikih ter kar tri četrtine velikih podjetij.
Kranj - Kot je pokazala nedavno opravljena raziskava o uporabi Interneta in drugih sodobnih tehnologij v slovenskih podjetjih, ki so jo opravili na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, se število podjetij z dostopom do interneta hitro povečuje. Do sredine letošnjega leta bo dostop imela polovica malih in srednje velikih ter kar tri četrtine velikih podjetij.
Raziskava je zajela 3600 slovenskih podjetij, med njimi vsa velika in vsa srednja podjetja, med malimi podjetji pa zlasti tista z več kot petimi zaposlenimi.
Kot se je pokazalo, v večini podjetij še vedno najpogosteje uporabljajo procesor 486. Zanimivo je, da imajo sodobnejši procesor Pentium pogosteje mala podjetja; skupaj Pa ga ima šele manj kot četrtina vseh podjetij. Po drugi strani pa v kar tretjini velikih podjetij še vedno uporabljajo procesor 386.
Med operacijskimi sistemi
na prvem mestu še vedno vztraja operacijski sistem Windows 3.1, sledi pa Win-dows 95, ki ga imajo pogosteje v malih podjetjih. Več kot petina računalnikov pa še vedno uporablja samo DOS.
Med orodji za delo z bazami podatkov izrazito prevladuje Oracle.
Velika večina podjetij - kar devet od desetih velikih ter osem od srednjih podjetij -ima računalnike povezane v omrežje. Mčd malimi podjetji je podjetij z omrežjem manj -polovica, a jih še ena petina omrežje načrtuje. V velikih
Še v letu 1996 je med ponudniki dostopa do interneta prevladoval Nil (Eunet), Perftech in Quan-tum (v to ni vključen Arnes). Že sredi lanskega leta je bila struktura precej drugačna, saj je Telekom Slovenije te zavzemal polovico trga. Njegov delei pa se je po združitvi z Nilom še povečal.
Internet kmalu v vsakem osmem gospodinjstvu
Rezultati telefonske ankete med gospodinjstvi pa so Pokazali, da je internet uporabilo že 16 odstotkov polnoletnih anketirancev. V primerjavi s prejšnjimi meseci je torej šlo za hiter skok, ki pa prvič ne temelji na vstopanju j šolajočih generacij, temveč na hitri širitvi interneta med zaposlenimi in gospodinjstvi. Število gospodinjstev z dostopom do interneta se je namreč povečalo na sedem odstotkov, že v kratkem pa naj bi se zanj odloČilo še šest odstotkov gospodinjstev.
podjetjih je v omrežje v povprečju vključenih 21 terminalov in 55 osebnih računalnikov. Prevladujoči proizvajalcev omrežnih strežnikov je Compaq.
Raziskava je tudi pokazala, da je ISDN priključek v podjetjih še vedno dokaj redek, saj ga ima le četrtina velikih, petina srednjih in desetina malih podjetij. No, kar nekaj podjetij pa o nakupu te tehnologije že razmišlja.
Kaj pa internet? Sredi leta 1997 je imela dostop do interneta petina malih podjetij, tretjina srednje velikih in polovica velikih podjetij. V samo enem letu se je tako število podvojilo in preseglo celo napovedi samih podjetij. Do srede letošnjega leta naj bi po napovedih dostop do
interneta imela polovica malih in srednje velikih ter kar tri četrtine velikih podjetij. Primerjava s tujimi, denimo angleškimi podjetji, ki so v tem pogledu med najbolj razvitimi v Evropi, kaže, da naša podjetja zaostajajo za manj kot leto dni. Večina podjetij za dostop do interneta uporablja klicni, to je modemski dostop. To kaže, da internet uporabljajo predvsem kot sredstvo za iskanje informacij, ne moremo pa še govoriti o intenzivni poslovni uporabi.
Svojo domačo stran (home page) je sredi leta 1997 imela petina velikih in več kot desetina srednjih in malih podjetij. V letošnjem letu naj bi svojo domačo stran na internetu imela več kot polovica velikih, dobra tretjina srednjih in četrtina malih podjetij. V tretjini primerov predstavitveno stran izdelajo zunanji sodelavci, v tretjini pa posebno specializirano podjetje. Podjetja internet v večini primerov uporabljajo za oglaševanje, le majhen delež podjetij pa ga uporablja za finančne transakcije, "on line" prodaje in podobno.
• U. Petera«!
V novo leto z dražjo elektriko in mlekom ter z nižjimi carinami
Lanska inflacija višja od predlanske
BDP lani večji le za 2,9 odstotka in ne za 4 odstotkov, kakor so napovedovali načrtovalci.
Kranj, jan • V novo leto smo stopili z 8 odstotkov dražjo elektriko in približno 20 odstotkov dražjim mlekom. Za tisoče izdelkov iz 30 držav, s katerimi ima naša država sporazume o prosti trgovini, so se znižale carine, tudi za avtomobile. Lanska inflacija je bila 9,4-odstotna.
Inflacija je bila lani 9,4-odstotna, kar pomeni, da že dve leti narašča, saj je bila predlani 8,8-odstotna, leta 1995 pa je bila 8,6-odstotna. Cene življenjskih potrebščin so se lani povečale za 8,8 odstotka. Lani so se najbolj, za skoraj 30 odstotkov, podražile sveže ribe, za več kot petino pa tekoča goriva in kurjava. Letos bodo začeli inflacijo meriti s cenami življenjskih potrebščin, kar je ekonomsko in metodološko skladnejše z mednarodnimi priporočili.
Z novim letom so se znižale ali odpravile carine za tisoče industrijskih izdelkov - vključno z avtomobili - iz tridesetih držav, s katerimi je Slovenija sklenila sporazume o prosti trgovini, ki v glavnem predvidevajo dokončno odpravo carin do leta 2001. Gre predvsem za industrijske izdelke iz držav EU, Cefte, Efte, odpravljene so tudi carine za večino hrvaških izdelkov. Tako so zdaj odpravljene carine za nekatere avtomobile iz EU in Češke (VW Škoda), za države Cefte pa so nižje. Pri uvozu avtomobilov japonskih znamk pa je treba paziti, kakšen je njihov izvor, saj je le tako moč uveljaviti carinske olajšave. Izvor je namreč treba carinikom dokazati s potrjenim obrazcem EUR, ki smo ga pri nas začeli uporabljati lani, ko je začela veljati vseevropska kumulacija izvora blaga.
Za kmetijske proizvode in izdelke živilske industrije še vedno veljajo polne carine. S prostocarinskimi sporazumi je namreč dogovorjen le uvoz določenih količin posameznih izdelkov ponižjih cenah. • M.V.
TURISTIČNE VESTI
Turistična milijarda tretjič
Po podatkih Banke Slovenije je turizem v slovensko devizno blagajno v prvih desetih mesecih lanskega leta primaknil 1.001 milijonov ameriških dolarjev. V primerjavi z enakim razdobjem leta poprej je to za tri odstotke manj, toda milijarda je vendarle milijarda!
Nekoliko se je spremenila tudi notranja sestava turističnega deviznega priliva. Odkup tujih plačilnih sredstev od tujcev je imal 46,3-odstotni delež, povečal se je za odstotek. Na drugem mestu je z 22,7-odstotnim deležem prodaja domačega blaga in posredovanje neturističnih in zdravstvenih storitev turistom. Nakazila turističnim podjetjem so imela 9,3-odstotni delež, kar pomeni, da so bila nekoliko večja. Za 11 odstotkov manjši pa je bil devizni izkupiček v naših igralnicah, ki ima tako le še 10,6-odstotni delež, leto poprej je imel 18-odstotnega.
Za potovanja v tujino porabili pol milijarde
Za turistična in druga potovanja v tujino so slovenski državljani v prvih desetih mesecih lanskega leta porabili skoraj pol miljarde ameriških dolarjev ali 4 odstotke več kot v enakem razdobju leta poprej.
Pri dobri milijardi deviznega turističnega iztržka je tako čisti devizni turistični izkupiček znašal 518 milijonov ameriških dolarjev. Tako je bil za 8,3 odstotka manjši kot leto poprej.
Vsekakor pa je bistveno prispeval k pokritju negativne trgovinske bilance. Slovenski blagovni izvoz je namreč v prvih desetih mesecih lanskega leta znašal 6,93 milijarde dolarjev, uvoz pa 7,79 milijarde dolarjev, primanjkljaj je znašal 865 milijonov dolarjev.
1,5 milijarde tolarjev v proračunu za turizem
V predlogu letošnjega proračuna je predvidenih 3.298 milijonov tolarjev za ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem. Od tega je za turizem predvidenih 1.551 milijonov tolarjev oziroma 47 odstotkov sredstev. Center za promocijo slovenskega turizma naj bi dobil 484 milijonov tolarjev, za sofinanciranje turističnih programov naj bi namenili 100 milijonov tolarjev, za sofinanciranje turističnih prireditev 50 milijonov tolarjev in za sofinanciranje obnove in razvoj turističnih objetkov 917 milijonov tolarjev.
Naval na mejne prehode
Slovenske mejne prehode v prvih desetih mesecih lanskega leta samo v eni smeri prestopilo 90,5 milijona potnikov, ker je bilo sedem odstotkov več kot v enakem razdobju leta poprej. Kar 96,5 odstotka jih je pripotovalo po cesti, med njimi je bilo 73 odstotkov tujcev, pripotovali so z 29,4 milijona vozil, od tega je bilo 1,2 milijona tovornih. Promet tujih potnikov se je lani povečal za desetino. Vozil s slovensko registracijo je bilo za štiri odstotke manj. Med tujimi potniki jih je bilo 22 odstotkov v vozilih z italijansko registracijo, prav toliko v vozilih s hrvaško, 14 odstotkov v vozilih z avstrijsko, sedem odstotkov v vozilih z nemško in po dva odstotka v vozilih z madžarsko in z češko registracijo.
Najbolj so se podražile brezalkoholne pijače
V desetih mesecih lanskega leta so se v primerjavi z enakim razdobjem leta poprej cene gostinskih storitev povečale za 9,3 odstotka. Med jedrni so se najbolj podražile prikuhe in sicer za 11,4 odstotka in solate za 10,7 odstotka. Najbolj so se podražile brezalkoholne pijače in sicr za 13,3 odstotka, alkoholne pa za 11,4 odstotka. Manj pa so se podražile prenočitve, saj so te cene porasle le za 4,5 odstotka.
POSLI IN FINANCE
UREJA: Marija Volčjak
Center Brdo bo letos obnovil vili na Bledu    Urad RS za standardizacijo prejel certifikat ISO 9002
Na Bledu še pred iztekom tisočletja Certifikat kakovosti v državni upravi
lani skupaj s štirinajstimi slovenskimi podjetji in občino Bled ustanovil Novi Center Brdo, kupili so dve vili na Bledu, letos jih bodo obnovili, prihodnje leto pa se bo tam začelo izobraževanje. Lani so priredili štirideset seminarjev, od tega kar polovico za posamezna podjetja.
ISIOKIA
GSim
Misli dr. Petra Druckerja so izdali v brošuri, brez dvoma bi koristile marsikateremu slovenskemu managerju.
Kranj, jan. - Center Brdo je     Ustanovitev Novega Centra
Brdo in nakup dveh vil je vsekakor najvznemirljivejši dogodek lanskega leta in zelo se že veselimo novih sodobnih prostorov, v katerih bomo lahko izboljšali izobraževanje managerjev, pravi dr. Danca Purg, direktorica Centra Brdo.
Lani so pripravili 40 seminarjev, od tega polovico za posamezna podjetja, domača in tuja. Šest seminarjev je bilo namenjenih dekanom in direktorjem managerskih šol srednje in zahodne Evrope, šolanje je zaključilo 29 diplomantov podiplomskega študija managementa MBA.
Center Brdo je lani doživel pomembno mednarodno priznanje, saj je bil povabljen v skupino osemnajstih najboljših managerskih šol v Evropi, ki bodo kandidirale za akredita-cijo pri Evropski fundaciji za razvoj managementa v Bruslju. Priprave na akreditacijo se bodo odvile v letošnjem letu.
Tudi letos bodo tako kot doslej seminarjev Centru Brdo vodili predavatelje najboljših managerskih šol v svetu, teme bodo aktualne, naravnane v prakso. Med krajšimi seminarji je tudi nekaj novih in sicer uveljavljanje in spreminjanje kulture podjetja, trženje, strategija za uspešno internacionalizacijo podjetja in trženje za turistična podjetja. Poseben seminar bo tako namenjen turističnim podjetjem in agencijam. Največja novost pa je zadnji modul mednarodnega podiplomskega študija managementa, ki je namenjen managementu v turizmu.
Managerje pa je potrebno posebej opozoriti na brošuro, ki so jo pred kratkim izdali v Centru Brdo. Natisnili so namreč misli dr. Petra Druckerja, največjega svetovnega misleca managementa, ki mu pravijo kar oče sodobnega managementa. Izrekel jih je prek satelitu na slovesnosti ob deseti obletnici Centra Brdo v Cankarjevem domu v Ljubljani. "Obvladujte sebe in nato podjetje; Bodite zgled" so naslovili brošuro, v kateri so še vedno zelo aktualne Druck-erjeve besede. Prav bi bilo, da bi jih prebrali mnogi naši managerji in svojo etiko vsako jutro preizkusili z ogledalom. • M. V.
NOKIA 1611
46.000 SIT
NOKIA 31 lO
83.000 SIT
NOKIA 21 IO
79.000 SIT
NOKIA 81 lO
/14.000 SIT
Certifikacijsko presojo je opravil švicarski certifi-kacijski organ SQS, ki popravkov ni zahteval.
Kranj, jan. - Urad Republike OQS je novembra lani preso-Slovenije za standardizacijo in jo opravil švicarski certifika-meroslovje je pridobil med- cijski urad SQS. Njegov
narodni certifikat kakovosti ISO 9002. V državni upravi je to drugi certifikat za vodenje kakovosti, saj ga ima že Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino.
presojevalec dr. Gerhard Bieri je v svojem poročilu pohvalil delo obeh certificira-nih sektorjev, saj po presoji praktično niso bih potrebni popravki.
Certifikat kakovosti ISO 9002 je direktorju urada dr. Bogdanu Topilu (na levi) 22. decembra lani izročil predstavnik švicarskega certifikacijskega urada SQS dr. Gerhard Bieri. Foto. T. Doki
Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje je bil ustanovljen leta 1991 ob osamosvojitvi Slovenije, njegova delovna področja so standardizacija, meroslovje, akreditacija, ugotavljanje skladnosti in priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost. Na pridobitev certifikata kakovosti ISO 9002 so se začeli pripravljati pred dve-mi leti. V sektorju standardizacije in v splošni službi z informacijskim centrom so pri nastajanja poslovnika kakovosti sodelovali vsi zaposleni. Po notranjih presojah in po dveh predpresojah avstrijskega organa za certificiranje
V Sloveniji je trenutno po standardih družine ISO 9000 certificiranih 288 podjetij, od tega 49 storitvenih. V državni upravi je doslej certifikat ISO 9002 pridobil Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, kar pomeni, da je Urad za standardizacijo in meroslovje pridobil drugi tovrstni certifikat v državni upravi. Zdaj se nanaša na sektorja standardizacije in splošno službo z informacijskim centom, kasneje ga nameravajo razširiti tudi na druga področja v uradu ter ga dolgoročno nadgraditi z evropskim sistemom poslovne odličnosti.   • M. V.
Zastopa in prodaja
tele
d.o.o.
Riha rjeva 38, 1000 Ljubljana
Tel.061/334 073
faks 334 112
in pooblaščeni prodajalci.
NOKIA
CONNECTING PEOPLE
Vloga notranjega revizorja
Kranj, jan. - Slovenski inštitut za revizijo bo v četrtek, 15. januarja, pripravi posvet o vlogi notranjega revizorja pri odločanju.
Posvet bo potekal v štirih sklopih: Metka Turk bo predavala o namenu ustanovitve notranje revizije, Blanka Vez-jak o vlogi notranjega revidiranja v podjetju, Boža Lešnik Korbar o dosedanjih izkušnjah na tem področju in o sodelovanju s poslovodstvom, Zdenka Vidovič pa o pomenu notranje revizije v javnem sektorju. Posvet je namenjen direktorjem in notranjim revizorjem v velikih in srednjih podjetjih ter v zavarovalnicah in bankah. Potekalo bo v predavalnici Zvez računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenija na Dunajski 1067IV v Ljubljani.
Žrebanje v trgovini Elektrodom v Tržiču
KONTAKT P
NAGRAJUJE SVOJE KUPCE
Tržič, torek, 5. januarja - Podjetje Kontakt P je 5. septembra lani na Predilniški 16 v sklopu trgovskega centra BPT odprlo novo trgovino z elektroinstalacijskim materialom, belo tehniko, televizorji, akustiko in ostalo ponudbo tehnične trgovine in je od takrat vsem kupcem, ki so kupili blago nad 1.000 tolarjev in oddali račun za žrebanje, dalo možnost, da z obilo sreče dobijo nov televizor. Na žrebanju tik pred novim letom je Marjana Perne pod budnim nadzorom direktorja Vinka Perneta in ostalih članov kolektiva Kontakt P takole razdelila srečo: televizor Elektronike Velenje prejme Janko Meglic, Grahovše 14, mešalnik Bosch Bojana Ribič, Pod šijo 11, Tržič, lestev Major Lado Šimenič, Trg Rivoli 9, Kranj, stikalo Kontat P Maja Lampič, Ljubljanska 45, Radovljica, podaljšek Euro pa Doroteja Meglic, Cankarjeva 22, Tržič. Nagrajencem čestitamo, podjetju Kontakt P pa želimo tudi letošnjem letu obilo zadovoljnih kupcev.
MEŠETAR
Nove cene pšenične moke
V prvih januarskih dneh je začela veljati spremenjena odredba o določitvi cen pšenice in pšenične moke iz blagovnih rezerv. Po tej odredbi sme republiški zavod za blagovne rezerve zaračunavati podjetjem in zasebnikom pšenico in pšenično moko za mletje oz. za peko kruha po naslednjih cenah: pšenico po 33 tolarjev za kilogram, pšenično moko T - 400 po 61,91 tolarja, moko T - 500 po 54,64 tolarja in moko T - 850 po 48,23 tolarja za kilogram. Navedene cene moke veljajo tudi za prodajo med podjetji in zasebniki, ki meljejo pšenico in pečejo kruh, so pa tudi osnova za najvišje drobnoprodajne cene vseh vrst pšenične moke, izjema so le namenske moke. Po odredbi je najvišja cena za pšenično moko tip 400 94,78 tolarja za kilogram, za tip 500 85,31 tolarja in za moko tip 850 76,95 tolarja za kilogram. V te cene so všteti stroški trgovine na debelo in na drobno, ne pa tudi prometni davek.
Dodatni pogoji za uvoz (semenskega) krompirja
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je decembra izdal odredbo, s katero je določil dodatne pogoje za uvoz semenskega krompirja in krompirja za prehrano in industrijsko predelavo iz Kraljevine Nizozemske. Odredbo je izdal zato, da bi preprečili nevarnost vnosa povzročitelja rjave gnilobe v Slovenijo. Dodatnih pogojev je veliko, med drugim mora fitosanitarno spričevalo vsebovati dopolnilno izjavo, ki potrjuje, da so bili vzorci gomoljev testirani in da niso okuženi s povzročiteljem rjave gnilobe. Fitosanitarni inšpektor lahko ne glede na to odvzame ob uvozu semena in krompirja za prehrano in industrijsko predelavo vzorce za laboratorijsko preverjanje.
Cene sadja in vrtnin
Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram):
jabolka 55-90
* česen 240 - 330
* zeljnate glave 35 - 45
* kisle zeljnate glave 160 - 200
* krompir 35 - 55
* por 220 - 260
* blitva 120 - 200
* korenje 80 - 100
* ohrovt 120 - 150
* čebula      70 - 90
* rdeča pesa 80 - 100
* kislo zelje 100
* radič
* peteršilj
* špinača
* cvetača
* koleraba
* kisla repa
180 - 280 400 - 450 180 - 250 180 - 280 80 - 100 100
Za prašičerejo lani boljše kot predlani
Na Kmetijskem inštitutu Slovenije ocenjujejo na podlagi modelov tudi stroške prireje prašičev na kmetijah. Pri kombinioranem krmljenju (z doma pridelanim ječmenom in siliranim koruznim zinem ter s kupljenimi koncentrati) je bila novembra lani lastna cena nekai manj kot 227 tolarjev za kilogram, pri krmljenju s popolnimi krmnimi mešanicami (farmski tip) pa nekaj več kot 238 tolarjev za kilogram.
Ekonomski rezultati v prašičereji so bili lani boljši kot predlani, k temu pa je prispevala tudi pocenitev krmil.
VEDEŽEVANJE; 090 44 69
PRIZNANI VEDEZEVALKI TANJA IN MARICA
Možnost osebnega obiska/
090/41-29 090/42-38
■miti mudi
DEKLETA IZ KAJ LEPŠIH SANJ II
090 44 48 1
SKRIVNOSTI UUBEZNi-ZOOOBE ff
090 75 17 1
Internet je.
oni-nnnn^ic^ngni i
I U lUVIJUUL^JJUUUt.
C ne t H jvun
brezplačna telefonska
številka:
Jct, če si do 10.12. igg? izmisliš duhovit odgovor na vprašanje
Kaj je Internet?
in ga na razglednici pošlješ na naslov:
Slovenija Online, ti06 LJubljana
Pohiti! Čai je za odkrivanje realnih in navideznih svetov!
Na potovanju po internetu se ti obetajo popolnoma drugačna odkritja! Zato le obišči Teletrgovinc ali poslovno enoto Telekoma Slovenije v Kranju, (JI. Mirka Vadnova 13. kjer ti bodo postregli z vsemi informacijami o priklopu, ali pokliči na brezplačno telefonsko številko: 080 876;
fe v 6liki in besedi čaka tudi na nali spletni strani.
http://www.siol.net
POSLI IN FINANCE
UREJA: Marija Volčjak
Borzni komentar tedna
V prejšnjem, zadnjem tednu starega leta, je predpraznično vzdušje prav uspavajoče vplivalo na borzne igralce. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da je bilo poslovanje omejeno na vsega dva delovna dneva. V torek popoldne se je borzni informacijski sistem BIS namreč poslovil in čakal borzne posrednike spočit in brez napak spet v letu 1998.
Delovna dneva sta bila glede poslovanja precej različna. V ponedeljek je bilo sklenjenih skupaj 471 borznih poslov, od tega le 74 na OTC-ju. Poslovanje je bilo v znamenju številnih aplikacij in blokov, skupna vrednost pa je znašala dobro milijardo tolarjev. Torkovi sončni Žarki pa so prinesli precej živahnejše prednovoletno friziranje, tako da je bilo sklenjeno na A in B trgu 266, na OTCX-ju pa kar 577 poslov. Skupni promet na borzi pa je pristal pri skoraj milijardi in pol.
Borznoposredniške hiše so, vkolikor tega niso storile že od začetka decembra, torej v zadnjih dneh starega leta večinoma le dodobra preurejale svoje portfelje. V tem vzdušju kakšnih pomembnejših in dolgoročnejših premikov, razen tistih, ki bodo ozaljšali pogled na zaključne račune, in onih, ki spadajo v rubriko davčnih razlogov, ni bilo in jih tudi ni bilo mogoče pričakovati. Slovenski borzni indeks SBI je v ponedeljek padel za slabe 4 indeksne točke, v torek pa spet zrasel za 12 točk ter končal leto na nivoju 1405 indeksnih točk, kar je 221 točk višje kot na začetku minulega leta. . V minulem tednu so bile za investitorje, vsaj kar se števila poslov tiče, na organiziranem trgu tako v ponedeljek najbolj zanimive delnice Petrola, Merca-torja in Radenske, v torek pa so se preusmerili na delnice Droge, Krke in Istrabenza, kjer pa po pričakovanjih kakšnih večjih sprememb nismo zabeležili.
V nasprotju s trgom A, pa smo na OTC-ju zabeležili nekaj občutnih porastov tečajev - delnice celjskega Potrošnika so se po-
dražile kar za 277 odstotkov, Avta Celje pa za 88 odstotkov. Največ prometa na OTCju je bilo v torek ustvarjenega z delnicami Tovarne sladkorja Ormož v višini dobrih 250 milijonov tolarjev. V ponedeljek so bili precejšnje pozornosti deležni dolžniški vrednostni papirji, med katerimi je po številu poslov pozitivno izstopala republiška obveznica druge izdaje. Z njo je bilo v dveh dneh sklenjeno za dobrih 370 milijonov tolarjev poslov.
In kaj sta zadnja trgovalna dneva prinesla popularnim gorenjskim podjetjem? Delice Kompas hotelov iz Kranjske Gore so očitno spet našle dovolj moči za nadaljnjo rast. V dveh dneh je tečaj pridobil skoraj 7 odstotkov in končale leto pri tečaju 6128 tolarjev, kar je za dobirh 140 odstotkov več kot na začetku leta, delnice Gorenjskega tiska pa so leto 1997 zaključile pri vrednosti 1329 tolarjev, v celem letu pa so pridobile skoraj 60 odstotkov vrednosti.
V začetku leta, ko vsi z optimizmom zremo v nove čase, pa si želimo stabilen borzni trg, čimvišje donose ter zadovoljne stranke.
Ilirika Borzno Posredniška Hiša, d.d. Matej Anko
ILIRIKA
ODKUPUJEMO DELNICE:
SAVA G in B, TERMO ŠK. LOKA, ŠflBCBRIjA BLED, COLOR MEDVODE, DELIKATESA JESENICE G in B, IDI&ŠKJjOKABtoC,
GOKENJKA LESCE, TP ROŽCA JESENICE G,
"prodajamo delnice na borzi *upmvlf amo portfelje
JE$ENJCE Tel 064/861 511 ^LJUBLJANA Tel 061/125 80 74
Lek na Kitajskem tudi s podjetjem
Kranj, jan. - Ljubljanski Lek je na kitajskem trgu prisoten že petnajst let, tja letno proda za približno milijon ameriških dolarjev zdravil. Letos nameravajo prodajo podvojili, tudi s pomočjo mešanega podjetja na Kitajskem.
V ljubljanskem Leku se je sredi decembra mudila kitajska zdravstvena delegacija, vodil jo je kitajski podminister za zdravstvo Cao Ronggui. Pogovarjali so se tudi o ustanovitvi mešanega podjetja na Kitajskem, v katerem bi imel Lek 60-odstotni lastniški delež.
Kitajski trg je za Lek zelo zanimiv, saj ima Kitajska 1.236 milijonov prebivalcev, zato so možnosti za rast prodaje zdravil zelo velike. Na Kitajskem obstaja približno tisoč farmacevtskih podjetij, od tega je polovico državnih, polovica pa mešanih. Kitajski trg ie še vedno izrazito planski, državna uprava za farmacijo odloča, katera zdravila bodo izdelovali sami in katera uvažali. Ljubljanskemu Leku je ponudila sodelovanje in poiskala tudi primernega kitajskega partnerja, ki ustreza strogim Lekovih merilom. Zdaj v Leku pripravljajo možnostno študijo, ki bo pokazala, kakšne so tehnološke zmogljivosti. Mešanemu podjetju naj bi namreč zaupali proizvodnjo nekaterih izdelkov, ki bi bili nekakšna Lekova vstopnica na Kitajski trg. Kitajska zdravstvena delegacija je obljubila vso podporo temu za slovenske razmere velikemu projektu.
Lek je na kitajskem trgu prisoten že petnajst let, kot edino slovensko farmacevtsko podjetje. Na Kitajsko izvaža deset različnih farmacevtskih učinkovin in deset končnih izdelkov, v glavnem antibiotike in kardiovaskularna zdravila. Letna Prodaja je zdaj znašala približno milijon ameriških dolarjev, letos pa nameravajo podvojili prodajo na kitajskem trgu.
aparati
Gorenjcsavska 15, Kranj tel.:064/223-820 064/223-830
agregati za proizvajanje električne energije
%
grelci zraka
*&» KHRCHER""i998
Mobitel
Letos dve liniji na enem aparatu
Mobitelovi naročniki poslej dosegljivi tudi v Avstraliji, na Novi Zelandiji in v Bosni in Hercegovini.
Kranj, jan. - Mobitel je lani veliko vložil v obe mobitelni omrežji, širil število naročnikov in vzpostavil sodelovanje z novimi tujimi operaterji. Letos bo v digitalnem sistemu začel tržiti nekaj novih storitev, dve liniji bo ponudil kot eden prvih operaterjev v Evropi.
Mobitel je število tujih operaterjev, s katerimi komercialno sodeluje, povečal na 62 v 37 državah Evrope in na drugih kontinentih. Konec decembra so na na njihov seznam dodali avstralskega operaterja Optus Communications in novozelandskega op-eraterja Bell South. Mobitelovi naročniki pa so poslej dosegljivi tudi v Bosni in Hercegovini, saj lahko uporabljajo omrežje bosanskega operaterja Javno preduzeće PTT saobraćaja BiH. Mobitel je skupaj s švedsko Telio prvi GSM operater, ki je vzpostavil povezavo s to državo.
Ob koncu lanskega leta, natančneje 22. decembra, je imel Mobitel skupaj 91.810 naročnikov, od tega 49.436 v digitalnem in 42.374 v analognem omrežju. Lani je za digitalni sistem mobilne telefonije pridobil 46 tiosč novih naročnikov, pričakujejo pa, da se bo do leta 2000 število uporabnikov sistema Mobitel GSM povzpelo na 200 tisoč. Tudi v analognem sistemu se je število naročnikov lani povečalo in zdaj imajo 42.374 uporabnikov.
Lani so precej vlagali o obe omrežj, s prerazporeditvijo in z dodajanjem novih baznih postaj so izboljšali pokritost s signalom in kakovost storitev. Letos bodo začeli tržiti nekaj novih storitev: poleg prenosa podatkov tudi prenos kratkih sporočil in t.i. dve liniji, ki jih bo Mobitel ponudil naročnikom kot eden prvih operaterjev v Evropi.
Poslovna in privatna številka
Kranj, jan. - Mobitel letos kot eden prvih mobitelnih operaterjev v Evropi že ponuja dve liniji na enem mobitel-nem aparatu. Takšne aparate na našem trgu zdaj ponuja samo Ericsson.
Mobitelni telefoni so nepogrešljiv poslovni pripomoček, pogosto pa nam pridejo prav tudi v privatnem življenju. Zgodi se, da nas domači ali prijatelji pokličejo prav sredi sestanka, ko želimo biti nedosegljivi. Takšno zadrego opravljajo mobitelni telefonski aparati z dvema linijama: ena je namenjena poslovnim partnerjem, strankam in sodelavcem, drugo pa
Eovemo svojim najbližnjim, prijateljem in znancem, za kateri i bili radi povsod dosegljivi.
Preklapljanje ie preprosto, sami tudi lahko izbremo preko katere številke bomo klicali. Operater namreč za mobitelni telefon z dvema linijama izda tudi ločena računa. Prek prve naročniške števike je moč opravljati pogovore, prenašati podatke, pošiljati faks in kratka sporočila, uporabna je tudi v omrežju operaterjev, s katerimi sodeluje Mobitel. Druga pa je namenjena samo pogovorom, uporabna pa je samo v matičnem digitalnem omrečju.
Naročnik se lahko sam odloči, katero številko bo uporabil. Pri sprejemanju poziva pa se na zaslonu telefona izpiše linija, po kateri prihaja klic. Preusmeritev pozivov in čakajoči klic je možen na vsaki liniji posebej. Pri nekaterih modelih telefono pa lahko za vsako linijo nastavimo drugačno zvonjenje. Obeh linij pa ni moč uprabljati hkrati, pri uporabi ene je na drugi znak zasedenosti.
Sto let Aspirina
Kranj, jan. • Avgusta lani ie Aspirin praznoval prvo stoletnico, Bayerjevi strokovnjaki pa so prepričani, da se kljub častitljivi starosti prihodnost tega zdravila pravzaprav šele začenja. Ob stoletnici je izšla prva številka Aspirin Telegrama, Id bo predvidoma izhajal štirikrat letno.
Svetovno znani Aspirin, ki danes ne manjka v nobeni domači lekarni, je prvo stoletnico praznoval 10. avgusta lani. Leta 1897 ie namreč Baverjev kemik Felix Hoffmann prvič sintetizira! acetilsalicilno kislino, aktivno učinkovino Aspirina. Ob vstopu v njegovo drugo stoletje so strokovnjaki še vedno polni pričakovanj, saj letno izide več kot 3.500 znanstvenih publikacij o Aspirinu, ki kažejo nove možnosti njegove uporabe. Zanimivosti in presenečenj tako tudi v prihodnje gotovo ne bo zmanjkalo.
Ob stoletnici je zato Bayer začel izdajati publikacijo s kratkimi povzetki rezultatov aktualnih raziskav. Pod naslovom Aspirin Telegram bo predvidoma izhajala štirikrat letno. V slovenščino so ga prevedli v ljubljanskem podjetju Bayer Pharma. Prva številka tako med drugim prinaša ugotovitve, da Aspirin (nemški Bayer je njegovo ime zaščitil v 70 državah po svetu) oziroma acetilsalicilna kislina ščiti pred srčnim infarktom in preprečuje ponovnega, zmanjšuje strah in depresijo, pomaga astmatikom.
Sporazum z Ukrajino
Kranj, jan. - Z letošnjim letom je poenostavljen pretok blaga med Slovenijo in Ukrajino, saj so 22. decembra v Ljubljani podpisali sporazum o priznavanju rezultatov preskušanja in sodelovanju na področju it rt i lici ran j a blaga.
Slovenija ima z Ukrajino že podpisan sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju, poieg carinskih pogojev pa so za izmenjavo blaga zelo pomembne tudi tehnične zahteve, ki na podlagi tehnične zakonodaje zahteva posamezna država. Dobavitelji morajo namreč v državi uvoznici dobiti ustrezen certifikat ali dovoljenje, s katerim dokazuje, da izdelek izpolnjuje vse zakonske zahteve, ki se nanašajo nanj. Pretok blaga poenostavlja medsebojno priznavanje rezultatov preskušanja in sodelovanje na področju certificiranja blaga. Sporazum o tem sta sklenila urada za standardizacijo in meroslovje obeh držav.
KOLIKO JE VREDEN		TOLAR		
KRANJ, 5.1.1998	nakupili/prodajni] nakupni/p	odajni | n	akupni/p	odajni
MENJALNICA	1 DEM I    1 ATS  i 100 ITL			
				
A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice)	94,00 94,80 13,34	13,47	9,50	9,69
AVAL Bled	741-220			
AVAL Kranjska gora	881-939			
BANKA CREDITANSTALT d.d Lj	94,30 94,80 1 3,25	13,55	9,40	9,80
EROS (Stari Mayr) Kranj	94,20 94,60 13,35	13,42	9,55	9,65
GORENJSKA BANKA (vse enote)	93,70 94,90 1 3,05	13,49	9,15	0,04
HRANILNICA LON, d.d Kranj	94,20 94,60 13,37	13,42	9,60	9,65
HKS Vigred Medvode HIDA-tržnica Ljubljana	94,00 94,80 13,00	13,50	9,50	9,80
	94,40 94,65 13,37	13,41	9,58	9,65
HRAM ROŽCE Mengeš	94,30 94,65 13,35	13,45	9,60	9,66
ILIRIKA Jesenice	94,10 94,60 13,34	13,43	9,50	9,65
INVEST Skofja Loka	94,40 94,65 13,36	13,45	9,60	9,65
KREKOVA BANKA p.e. Šk. Loka	93,90 94,60 13,30	13,45	9,55	9,66
LEMA Kranj	94,20 94,50 13,36	13,42	9,55	9,65
UUDSKA BANKA, d.d., Lj.	94,20 94,59 13,32	13,51	9,47	9,65
MIKEL Stražišce	94,11 94,65 13,36	13,46	9,60	9,70
NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk. Loka	94,41 94,91 13,42	13,62	9,60	9,90
ROBSON Mengeš	94,40 94,60 13,38	13,43	9,60	9,70
PBSdd. (na vseh poštah)	93,10 94,50 12,50	13,45	9,10	9,65
PRIMUS Medvode	94,20 94,60 13,35	13,42	9,55	9,65
SHP-Slov. hran. in pos. Kranj	94,00 94,55 13,30	13,43	9,62	9,66
SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka)	93,90 94,50 13,28	13,43	9,50	9,61
SLOVENIJATURIST Boh, Bistrica	93,70       - 13,05		9,15	
SLOVENIJATURIST Jesenice	94,20 94,70 13,34	13,42	9,50	9,65
SZKBBIag. mesto Žiri	94,00 94,85 13,15	13,46	9,351	0,05
ŠUM Kranj	211-339			
TALON	94,35 94,65 13,36	13,43	9,60	9,69
TENTOURS Domžale	94,20 94,60 13,30	13,50	9,50	9,70
TROPICAL Kamnik-Bakovnft	94,45 94,69 13,41	13,43	9,62	9,66
WILFAN Jesenice supermarket UNION 862-696				
VVILFAN Kranj	360-260			
WILFAN Radovljica, Grajski dvor	704-040			
VVILFAN Tržič	93-816			
				
POVPREČNI TEČAJ       94,11 94,66 13,27 13,46 9,49 9,71 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,30 tolarjev.
Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah.
Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih.
NLB bo svetovala Dalmatinski banki
Kranj, jan. - Nova Ljubljanska banka se je z Dalmatinsko banko iz Zadra dogovorila o medsebojni tehnični pomoči. To jejprvi primer tovrstnega sodelovanja med med sosednjima državama.
Banki sta dogovor o medsebojni tehnični pomoči podpisali 18. decembra lani, strokovnjaki Nove Ljubljanske banke bodo Dalmatinski banki iz Zadra svetovali na več področjih, ki so pomembna za njen institucionalni razvoj. Marko Voljč, predsednik uprave NLB je dejal, da je dogovor dobra osnova za sodelovanje na svetovalnem področju pa tudi za kasnejše poslovno sodelovanje. NLB si je v zadnjih letih pridobila znanje in dragocene izkušnje, ki jih zdaj lahko posreduje drugim. Zdravko Bubala, predsednik uprave Dalmatinske banke pričakuje, da jim bodo ljubljanski kolegi odkrili področja, ki se jim bodo posvetili, da bi postali sodobna banka, ki bo sposobna konkurenčno nastopati na hrvaškem trgu in v regiji, tudi v konkurenci tujih bank.
Strokovnjaki NLB že nekaj tedno nudijo tehnično pomoč Dalmatinski banki in sicer na področjih strategije banke in planiranja, kreditne dejavnosti in problematičnih naložb, upravljanja s tveganjem, poslovanja s prebivalstvom, mednarodnih plačil in finančnih odnosov, zakladništva, interne kontrole in izobraževalnega sistema. Svetovanje bo predvidoma zaključeno že konec februarja prihodnje leto.
Skupino bančnih svetovalcev je v mednarodnih krogih registrirana kot NLB Banking Consultants (NLB BC). Nedvomno je to za LNB tržna niša, saj ima dovolj ustreznih strokovnjakov. S svetovalno dejavnostjo nastopa tudi v mednarodnem prostoru. Evropska banka za obnovo in razvoj je pred časom za izvedbo tehnične pomoči Hrvatski banki v Mostarju izbrala prav svetovalno skupino NLB, s sodelovanjem z Allied Irish Bank International Consultants.
Republika Slovenija
UPRAVNA ENOTA RADOVLJICA
razpisuje prosto delovno mesto
V Oddelku za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve
VIŠJI STROKOVNI SODELAVEC I
- visoka izobrazba VII. stopnje zahtevnosti računalniške ali tehnične smeri
- 5 let delovnih izkušenj
- znanje uporabe računalnika
- poskusno delo 3 mesece
Kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še splošne in posebne pogoje, določene z Zakonom o delavcih v državnih organih.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Republika Slovenija, Upravna enota Radovljica, Kadrovska služba, Gorenjska c. 18, 4240 Radovljica.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
ei       ■   ,     * u >:i.
Torek, 6. januarja 1998
Priporočena sortna lista krompirja
Med dvajsetimi
sortami so tudi štiri domače
Nosilne sorte so frisia, romano, sante, agria, mariš bard, ulster sceptre in concorde.
Strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije so v sodelovanju s strokovno skupino za poljedelstvo pripravili priporočeno sortno listo krompirja za letošnje leto.
Na listi je dvajset sort krompirja, med njimi šest zgodnjih, tri srednjezgodne, sedem srednjepoznih in štiri pozne. Zgodnje sorte so adora, kresnik, mariš bard, minerva, ulster sceptre in vesna, srednjezgodne arinda, concorde in jana, srednje pozne carlingford, cvetnik, desiree, eseort, frisia, romano in sante, pozne pa agria, cornado, fianna in kennebec. Strokovnjaki so ob vsaki sorti tudi navedli, ali je nosilna sorta, sorta v uvajanju, pomembnejša domača sorta ali sorta v opuščanju. Nosilne sorte so tiste, ki so med pridelovalci in porabniki krompirja zelo razširjene in uveljavljene, sorte v uvajanju so nove na trgu in se zaradi dobrih lastnosti že uveljavljajo, sorte v opuščanju so še vedno primerne za pridelovanje, vendar se na trgu že pojavljajo nove, rodnejše in kakovostnejše, pomembnejše domače sorte pa so tiste domače sorte, ki so še vedno zanimive za pridelovanje. Strokovnjaki so med nosilne sorte uvrstili sorte mariš bard, ulster sceptre, concorde, frisia, romano, sante in agria, med sorte v uvajanju sorte adora, minerva, arinda, carlingford, eseort, cornado in fianna, med sorte v opuščanju desiree in kennebec, med pomembnejše domače sorte pa sorte kresnik, vesna, jana in cvetnik. Vse sorte so primerne za pridelovanje jedilnega krompirja, sorti eseort in sante tudi za bio pridelovanje, agria pa predvsem za predelavo v "pomfrit" in "čips". • CZ.
Podeželske ženske pod Golico in Stolom
Ustanovile svoje društvo
Jesenice - Po nekaterih reorganizacijskih spremembah dela podeželskih žensk v Gornjesavski dolini so se na Jesenicah in okolici članice odločile za samostojno pot.
Na občnem zboru so ustanovile Društv o podeželskih žensk pod Golico in Stolom. Predsednica je Maja Divjak, okoli 100 članic pa je iz Planine pod Golico, Javorniškega Rovta, Jesenic, Koroške Bele, Blejske Dobrave in vasi od Žirovnice do Rodin. V okviru sprejetega programa so se odloČile, da bodo del tržnih presežkov na kmetijah ponudile tudi drugim.
V decembru so že pogostile udeležence prireditve v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi in prireditve ob dneuv samostojnosti na Blejski Dobravi, sodelovale pa so tudi pri Koledvanju v Doslovčah. V letošnjem letu jih pod mentorskim vodstvom Majde Loncnar čakajo številni novi načrti. Ženske bodo sodelovale na Jožefovem sejmu in drugih prireditvah na Jesenicah, s prodajo bodo popestrile ponudbo na jeseniški tržnici in z drugimi oblikami skušale popestriti dogajanja na Jesenicah, v okolici in v vaseh pod Stolom. • J. Rabič
Predavanje o žganjekuhi
Križe - Kmetijska svetovalna služba in Društvo podeželskih žena Svit Tržič vabita v petek ob devetih dopoldne v prostore kmetijsko gozdarske zadruge v Križah na predavanje o žganjekuhi. Hansi Miki z avstrijske Koroške, ki ima z žganjekuho veliko izkušenj, bo povedal marsikaj zanimivega in koristnega o tem, na kaj je treba paziti pri pripravi drozge, vrenju, kuhanju žganja in pri prodaji. Predavanje bo popestreno z diapozitivi. • CZ.
Označevanje in registracija psov
Vsak pes bo imel svojo knjižico
Od 1. januarja dalje velja nova odredba o označevanju in registraciji psov.
Kranj - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je ob koncu lanskega leta na podlagi zakona o veterinarstvu izdal odredbo o označevanju in registraciji psov. Odredba, ki je začela veljati 1. januarja letos, določa način označevanja in vodenja registra psov, obliko stalnega identifikacijskega dokumenta in obveznosti lastnika psa pri spremembi lastništva.
Kot določa odredba, bodo pse označevali s kovinsko značko, na kateri bo na eni strani napis Republika Slovenija in vtisnjen obris pasje glave, na drugi pa oznaka države SI, številka območne enote Veterinarskega zavoda Slovenije (od ena do devet) ter zaporedna številka živali. Značka bo trajna in bo "spremljala" psa od vpisa v register do smrti. Če jo pes izgubi, mora lastnik v osmih dneh to sporočiti veterinarski organizaciji in zaprositi za izdajo nove. Pse je treba označiti najkasneje ob cepljenju psov proti steklini, takrat bo vsak lastnik hkrati z značko dobil tudi knjižico, v kateri bodo osnovni podatki o vzrejališču, psu, lastniku, cepljenjih in pregledih. Register psov bo vodila veterinarska organizacija, lastnik pa bo moral vsako spremembo prijaviti v osmih dneh. Stroške prijave, označevanja in vpisa v register krije lastnik psa, izvajanje odredbe pa bo nadzorovala veterinarska inšpekcija. Z uveljavitvijo odredbe so prenehale veljati določbe občinskih odlokov, ki so urejali registracijo in označevanje psov. • CZ.
Predlog letošnjega kmetijskega proračuna
Samo usklajevanje predpisov nas bo stalo 88 milijonov tolarjev
Kmetijsko ministrstvo naj bi letos za sodelovanje z Evropsko zvezo namenilo 220 milijonov tolarjev, za uskladitev slovenskih predpisov z evropsko zakonodajo 88 milijonov tolarjev...
Ljubljana - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj bi po predlogu letošnjega državnega proračuna dobilo za svoje potrebe 26,7 milijarde tolarjev, kar je 3,3 milijarde tolarjev ali štirinajst odstotkov več kot lani. Za podpore kmetijstvu naj bi namenilo 12 milijard tolarjev, kar je realno približno toliko kot lani.
V letošnjem proračunu je več novih postavk. Država naj bi med drugim namenila 80 milijonov tolarjev za ustanovitev kmetijsko gozdarske zbornice in 30,8 milijona tolarjev za ustanovitev organizacije za trženje kmetijsko živilskih izdelkov in za blagovne znamke, 220 milijonov tolarjev za sodelovanje z Evropsko zvezo, 88 milijonov tolarjev za usklajevanje slovenskih predpisov s predpisi, ki veljajo v državah Evropske zveze, dobrih 43 milijonov tolarjev za zložbe in ponovne razdelitve zemljišč (komasacije) in 160 milijonov tolarjev za nacionalni program namakanja. Če bo obveljal vladni predlog proračuna, bo država letos namenila tudi 100 milijonov tolarjev za zavarovanje kmetijskih pridelkov in ustanovitev vzajemne zavarovalnice, prav toliko tudi za programe sanacije podjetij, zadrug in kmetij, 300 milijonov tolarjev za financiranje zalog pomembnejših kmetijskih pridelkov, 157 milijonov tolarjev za obnovo sadovnjakov, 197 milijonov tolarjev za preusmeritev kmetij, 80 milijonov za regionalne načrte razvoja podeželja, 100 milijonov tolarjev za ureditev karantene za živali...
Državna pomoč občinskim ukrepom
Kmetijsko ministrstvo naj bi letos bistveno več denarja kot lani namenilo za izdelavo katastra trajnih nasadov, za
zdravstveno varstvo rastlin, za podporo pridelavi krušnih žit in sladkorne pese, za nadomestila pri cenah kmetijskih pridelkov in izdelkov in intervencijske nakupe, za agromelioracije, za usposabljanje laboratorijev v kmetijstvu in živilstvu, za plačilo kotizacij za članstvo Slovenije v mednarodnih organizacijah, za uresničevanje programov urejanja podeželja in obnove vasi ter za investi-
cije v Veterinarskem zavodu Slovenije in za usposobitev objektov in nakup opreme za kmetijsko svetovalno službo. Za izravnavo stroškov pridelovanja na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje naj bi ministrstvo namenilo 3,6 milijarde tolarjev, za pripravo blaga za zunanji trg 2,3 milijarde, za pospeševanje kmetijstva v občinah 564 milijonov in za prestrukturiranje zadrug 278 milijonov tolarjev. Predlog državnega proračuna predvideva tudi podpore za strukturne spremembe v kmetijstvu in živilstvu (788 milijonov tolarjev), za pospeševanje prodaje kmetijskih pridelkov (100 milijonov), za obnovo in urejanje pašnikov (60 milijonov), za razvoj govedoreje, konjereje in reje drobnice (280 milijonov)...
Denar tudi za popravilo gozdnih cest
Poglejmo še na področje gozdarstva! Država naj bi namenila 2,8 milijarde tolarjev za delovanje javne gozdarske službe, 287 milijonov tolarjev za popravilo gozdnih cest v zasebnih, državnih in denacionalizacijskih gozdovih, 70 milijonov tolarjev za obnovo zasebnih gozdov in 105 milijonov tolarjev za obnovo gozdov, ki so jih prizadeli požari in naravne ujme, 125 milijonov tolarjev za nego zasebnih gozdov, 123 milijonov tolarjev za preventivno varstvo, 50 milijonov tolarjev za nakup varovalnih gozdov s posebnim namenom, 17 milijonov tolarjev za odškodnine ob razglasitvi gozdov s posebnim namenom - in tako dalje. • C. Zaplotnik
V Bohinju urejali smučišča in pašnike
Lepša smuka in boljša paša
Na Kobli so v pozni jeseni z "mulčarjem" čistili smučišča in pašnike, na Voglu pa z drobilcem kamenja pripravljali tla za spomladansko setev trave.
Bohinjska Bistrica - Na bohinjskih smučiščih Vogel in Kobla so še pred prvimi obilnejšimi snežnimi padavinami v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo in lastniki zemljišč opravili nekatera dela, s katerimi so izboljšali smučišča in hkrati tudi planinske pašnike.
lanske izkušnje jih spodbujajo k temu, da bi letos s tem strojem očistili tudi pašnik na Goreljku in morda tudi na Uskovnici.
Na Voglu so se ukvarjali s "tršim problemom" kot na Kobli, s kamenjem namreč. ŽičniČarji so pred leti del zemljišča, ki je pozimi smučišče in poleti pašnik, buldo-žirali, ga poskušali potlej tudi sami zatraviti, vendar jim to zaradi predebelega grušča ni uspelo. V takšnih okoliščinah jim je priskočil na pomoč zasebnik iz Ljubljane, ki je pripeljal na Vogel drobilec kamenja in v lanski pozni
jeseni na površini 20 do 25 hektarjev zdrobil grušč v dva centimetra debele kamne, vse skupaj premešal s prstjo in ustvaril dobre pogoje za spomladansko setev trave. Pa ne le to! Zasebnik se je potlej z Vogla preselil še na pašnik Pozableno v Bohinjsko Bistrico, kjer je pokazal, kako bi se dalo očistiti tudi bolj kamnite pašnike. Pašnik, s katerim upravlja agrarna skupnost Bohinjska Bistrica, so lani v okviru javnih del čistili trije brezposelni, letos pa bodo nanj "spustili" še drobilec kamenja, ki bo dokončal začeto delo. • C. Zaplotnik
Drobilec kamenja na Voglu
Kot je povedal kmetijski svetovalec in občinski svetnik Dušan Jovič, so na Kobli z "mulčarjem", last smučarskega centra, očistili okoli 60 hektarjev površin na območju smučišča, poleg tega pa Še dvajset hektarjev drugih površin. Z napravo, ki so jo name-
stili na sprednjo stran teptalca snega, so "zmleli" stare trave, mlado grmovje in ostalo podrast, ki je žc grozila, da se bo pretirano razbohotila po smučarskih progah in pašnikih. Stroške čiščenja so krili smučarski center Kobla, agrarna skupnost in občina. Dobre
Zveza slovenske podeželske mladine
Nepravilnosti ni bilo
Kranj ♦ Glavni odbor Zveze slovenske podeželske mladine je decembra sklical v Krškem izredno skupščino zveze Pobudo ža sklic jc dal eden od Članov glavnega odbora, ki je menil, da še odbor ni držal pred tremi leti sprejetega programa. Izredne skupščine se je udeležilo 81 delegatov iz 29 društev podeželske mladine od skupno 41, kolikor jih je v Sloveniji. Ko so po triurni razpravi ugotovili, da pri uresničevanju programa ni bilo nepravilnosti, so skupščino prekinili. Redna skupščina zveze bo ta mesec. Predstavniki društev bodo obravnavali poročilo glavnega in nadzornega odbora o delu v minulem letu, odločali pa se bodo tudi o letošnjem programu dela. • CZ.
Vremenoslovci nam za danes čez dan napovedujejo razjasnitev, temperature bodo od 7 do 12 stopinj Celzija. V sredo in četrtek bo zmerno jasno z delno oblačnostjo, zjutraj bo po kotlinah megla.
LUNINE SPREMEMBE
Včeraj je prvi krajec nastopil ob 15.18, zato bi moralo biti glede na Herschlov vremenski ključ vreme ta teden vreme lepo in prijetno.
KAJ SMO PISALI NEKOČ
Kaj bi drugega hladilo razgrete glave kot hladna voda. Voda, po kateri smo spraševali, pa nosi ime Juliana, pa še pri tem imenu se kdaj pa kdaj razgrejejo glave, češ ali se piše z j ali brez njega, pa naj bo kar po domače Julči. Tokrat pa smo izžrebali naslednjih pet pošiljateljev dopisnic: 1. Andreja Mesaric, Planina 27, Kranj; 2. Matjaž Klavs, Planina 32, Kranj; 3. Lojz Tršan, Valburga 42, Smlednik; 4. Domen Kert, Sinkov Turn 43, Vodice; 5. Tatjana Mušič, Kolodvorska 2b, Mengeš.
Zbiranje polžev
V letošnjem letu je organizirana velika akcija za zbiranje polžev, v kateri je potrebno, da v prvi vrsti sodeluje naša mladina ter vse ostale množične organizacije. Kakor je znano, so polži važno eksportno blago, zato je vodstvo naše trgovine v največji meri zainteresirano na intenzivnem zbiranju in eksportu polžev. Zbiranje se je pričelo s 15. aprilom 1.1. in traja do konca leta. Naloga vseh vaških sekretarjev je, da o gornjem seznanijo vse članstvo Fronte, da bo takoj začelo z zbiranjem polžev (polži so lahko tudi odlizani). Za 1 kg polžev je cena Z- din. Nabrano količino polžev je treba oddati kmetijski zadrugi, ki ima vsa potrebna navodila. (GG, april 1949)
Tokrat sprašujemo, kam neki so zgoraj omenjeno važno eksportno blago izvozili, oz. katere evropske kuhinje šteje polže za poslastico. Odgovore pošljite na dopisnicah do petka, 9. januarja 1998, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Pet izžrebanih bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev.
AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE
GLASBENIKI MESECA
pripravlja Andrej Žalar
V poznanem stilu naprej
Ste že slišali za Kraški kvintet. Ste mar ne. Niste prepričani, če veste, kdo so. No, malo pomislite. Morda se jih bodo od Gorenjcev še najhitreje spomnili Šenčurjani. Zakaj ravno Šenčurjani, boste rekli. Zato, ker so v Šenčurju že igrali. No, tudi v Bohinjski Bistrici so igrali in za konec minulega leta, ob začetku svetovnega smučarskega pokala, so bili tudi v Kranjski Gori.
Zdaj ste že najbrž bolj prepričani, da veste, kdo so fantje iz ansambla Kraški kvintet. Da se boste še lažje in hitreje spomnili, če še vedno niste prepričani, da veste, ali mislite prave ali ne, vam povemo še to, da je njihov pevec Braco Koren. Tako je. Braco Koren, ki pravi, da ni vodja ansambla, čeprav nekako drug z drugim sodelujejo tako, da bi bil lahko vsak vsakomur vodja in član.
Braco nam je med vikendom oziroma prazniki, ko smo ga dobili doma v Ljubljani, zaupal, da ansambel z imenom Kraški kvintet deluje nekako pet let. Fantje so doma v okolici Opčin in nad Trstom. Stari so povprečno 25 let, vsi pa so veliki ljubitelji nekdanjega sestava oziroma še bolje rečeno nekdanjega glasbenega Žanra Alpskega kvinteta.. Njihov cilj in želja sta, da nekdanji
glasbeni žanr Alps-'■■ kega kvinteta ohra-nijajo in ohranijo še naprej. K temu ji' pomagata Ivan Prešeren - Žan in Jože Burnik.
Ansambel Kraški kvintet je veliko bolj kot na Gorenjskem morda poznan v nekaterih drugih delih Slovenije. Predvsem pa so fantje poznani in priljubljeni v Italiji pa tudi v Avstriji. Prvi plošči oziroma kaseti in zgoščenki iz konca leta 1996 pod naslovom Pesem zapoj-mo se bo kmalu pridružila nova, druga. S prve plošče naj vas spomnimo najbolj p o p u plar ne skladbe Pronto Giuseppe.
Braco Koren, član ansambla Kraški kvintet (na stiki) skupaj Z Manco Urbane
DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC:
1. Gostinsko podjetje Trojane d.d., Trojane, 061/733-031
Vprašanje: Sestavite furmansko kosilo - najboljše bo nagrajeno!
Nagrada: furmansko kosilo
2. Avtotrade, d.o.o., Sinja Gorica 11, Vrhnika, 061/755-199 & 751-346
Vprašanje: Katero vozilo iz programa Fiat, Lancia, Alfa Romeo je bilo izbrano za evropski avto leta 97? Nagrada: univerzalna bunda
Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do petka, 9. 1. 1998, na naslov NTR LOGATEC, Tržaška 148, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle."
Nagrajenca z dne 14. 12. 1997:
- Gostilna in pizzeria Ni-Bi, Sinja Gorica: Marjan Grajzar, Sajovčevo naselje 9, Šenčur
- Mercator • Modna hiša Maribor, PE Modana, Ljubljana: Patricija Mavec, Šorlijeva 31, Kranj
Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel.: 061-741-498. Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107 & 91,1 MHz Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preiskusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif iz Oklahome -Ognjena Puščica - Jutranja Zarja
NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O.
<§> D o D <>
Logatec • TriaJka 148
D @>W O^LMLzz
tel.:06l/74l 632 • fax:06l/74l 612
GORENJSKI GLAS IN TELEVIZIJA MEDVODE
GLASBENIKI MESECA - KUPON
Moje vprašanje za:
Ime in priimek:
Naslov: Pošta:
Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj
Veselo v novo leto
V novo leto smo stopili v Bohinjski Češnjici
Opolnoči smo v ponedeljek čisto zares odštevali sekunde in si potem čestitali vse, kar se ob novem letu spodobi, za ples pa so skrbeli Gamsi.
Bohinjska Češnjica, 5. januarja -Poznavalci programa VESELO V NOVO LETO v različnih krajih na Gorenjskem so ugibali, kako bo v Bohinjski Češnjici in napovedovali, da morda ne bo tako zanimivo, kot je bilo recimo v pred tem v Preddvoru, Vodicah in v Podnartu. No, namesto ugibanj bi bilo veliko bolje, če bi kar prišli v Češnjico ali pa že prej v enega od krajev, kjer smo bili skupaj pred novim letom, kar pa zadeva napovedo-
Ansambel GAMSI. Igrali so, da se reče, za ples in veselo razpoloženje.
Zaplesali so kot naročeni. Pa so prišli čisto nenapovedano.
vanja, pa ste se vsi, ki ste napovedovali, da bo prav gotovo zanimivo, krepko zmotili. Bilo namreč ni samo zanimivo, ampak veselo, da se reče. V novo leto smo namreč zaplesali z Gamsi in čeprav je manjkalo 48 ur, smo odštevali sekunde, kot da gre zares.
Predstavili so se mladi harmonikarji in plesalci pod vodstvom Iris Ravnik. Prišla je tudi Folklorna skupina iz Srednje vasi in igrala sta Dejan Raj in Aleks Rutar. Pa
nagrade smo žrebali. Pa članici dramske skupine v Prostovljnem gasilskem društvu Bohinjska Češnjica sta nas nasmejali z dialogom dveh naglušnih.
Kako in koliko smo bili ob koncu leta Več kot časopis in kaj vse bomo počeli spet letos pod naslovom Več kot časopis, bomo zapisali v petkovem Gorenjskem glasu. Danes ob utrinku iz Bohinja poudarimo le to, da bomo s tovrstnimi srečanji letos nadaljevali in to že zelo kmalu.
• A. Žalar
Dve naglušni klepetulji, članici skupine PGD Bohinjska Češnjica. jali sta prepolno dvorano.
dramske Nasme-
Plesalke 3. in 4. razreda pod vodstvom Iris Ravnik so zaplesale v prvem in drugem delu prireditve v dvorani v Bohinjski Češnjici.
Dvorana je bila zasedena in tudi stojišč ni bilo moč dobiti. Za kakšne pol dvorane obiskovalcev je ostalo zunaj.
k
SREDA, 7. JANUARJA 1998
TVS 1
8.30 TV prodaja
9.00 Dogodivščine iz živalskega vrta,
ponovitev nemške nanizanke
9.45 Velike knjige, ponovitev angleške
dokumentarne nanizanke
10.40 Kdo je glavni, ponovitev ameriške
nanizanke
11.05 Gimnazija strtih src, ponovitev 1/ 26 dela avstralske nanizanke 11.50 Volja najde pot: Gaja, ponovitev dokumentarne oddaje 12.20 Vremenska panorama 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 14.00 Svet poroča, ponovitev 14.30 Jurij Ljubimov: Zločin in kazen, ponovitev angleške dokumentarne oddaje
15.25 Pro et contra, ponovitev
16.20 Obzorja duha, ponovitev
17.00 Obzornik
17.10 Po Sloveniji
17.35 Male sive celice, otroški kviz
18.20 Zaročenca, 1/10 del italijanske
nadaljevanke
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Nash Bridges, 1/14 del ameriške
nanizanke
21.00 Osmi dan
21.20 Podobe preteklosti, slovenska dokumentarna oddaja 22.00 Odmevi
22.45 Zaročenca, ponovitev 1/10 dela italijanske nadaljevanke 23.30 Koncert revije Manager 1.00 Vreme, ponovitev
TVS 2
8.00 Vremenska panorama 9.30 Pepa in Pepe, 2/28 del španske nanizanke 10.00 Kolo sreče 10.30 Hipnotični svet Paula McKenne, ponovitev angleške oddajo 11.25 Sobotna noč, ponovitev 13.50 Princ in igralka, ponovitev angleškega barvnega filma 15.45 Sloves, ponovitev zadnjega dela angleške dokumentarne oddaje 16.30 Alpe - Jadran 17.00 TV prodaja 17.30 Trdno v sedlu, novoze-lanska nadaljevanka 18.00 Zasebni zločini, italijanska nadaljevanka 18.50 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.05 Košarka NBA: San Antonio - Orlando, posnetek 21.35 Iz slovenskih ateljejev: Irona Brejc 21.45 Lov za zakladom, 1/10 del francoskega kviza 22.45 Alica, evropski kulturni magazin 23.15 Peter Strohm, nemška nadaljevanka 0.0C Videoring TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa.
KANAL A
8.00 TV prodaja in Videostrani 9.00 Srečni časi 9.00 Družinske vezi 10.00 Petrocelli 11.00 MacGvver 12.00 Oprah Show 13.00 Dannvjeve zvezde 14.00 Srečni časi, ameriška humoristična nanizanka 14.30 Družinske vezi. ameriška humoristična nanizanka 15.00 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 15.30 Dobri časi, slabi časi, nemška nadaljevanka 16.00 Sončni zaliv, avstralska nadaljevanka 16.30 Drzni in lepi, ponovitev 17.00 Oprah show: Komedijant Številka ena 18.00 MacGvver, ameriška nanizanka 19.00 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 19.30 Aio. alo, ponovitev angleške humoristične nanizanke 20.00 Ženska po imenu Mojzes, 1. de! ameriškega barvnega filma, 1978; Orson VVelles, Cicelv Tyson 21.30 Ellen, ameriška humoristična nanizanka 22.00 Lepota telesa, dokumentarna serija 23.00 Vitez za volanom, ameriška nanizanka 0.00 Petrocelli, ameriška nanizanka
POPTV
7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 10.50 TOP snop 11.00 Gorski zdravnik 12.00 Misija: Zvezde 13.00 POP kviz 13.30 Taksi 14.00 Bolnišnica upanja 15.00 Power Rangers, ameriška risana serija 15.30 Ugledna četrt, ponovitev ameriške nanizanke 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 POP kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Varuhi luke, avstralska nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Leto kometa, ameriški barvni film; Penelope Ann Miller, Tim Daly 21.45 prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 22.15 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 22.45 Msija: Zvezde, ameriška nanizanka 23.30 Poltergeist, ameriška nanizanka 0.30 24 ur 1.00 Videostrani
TV 3
8.00 TV prodaja 11.00 Glasbeni motorček, ponovitev 13.00 TV shop 16.45 Vera In Čas 17.45 Živali, ponovitev 18.15 Risanke 19.00 Glasbeni motorček, mladinska oddaja 19.30 Risanke 20.00 Glasbeni motorček 22.00 Video kolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop
GAJBA
GAJBA na Euro PTV, RTS in Idea TV 9.00 24 ur 9.30 Borzni monitor 15.00 Reševalci, ponovitev 16.00 Severna obzorja, ponovitev 17.00 Severna obzorja, ponovitev 13.00 Harry in Henderso-novi 18.30 Živa, regionalni program 19.30 Mulci, nanizanka 20.00 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine, ameriška nanizanka 21.00 Vesoljski bojevniki 22.00 Mulci, ponovitev 22.30 M.A.S.H., ameriška nanizanka 23.00 Reševalci 0.00 Živa, ponovitev
HTV 1
7.40 TV koledar 7.50 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.25 Savannah 13.10 Santa Barbara 13.55 Poročila 14.00 V iskanju izginulega časa 14.45 Risanka 15.45 Pot v Avonleo 16.30 Risanka 17.00 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Glas domovine 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Čista resnica 20.50 Poslovni klub 21.20 Z namenom in razlogom 22.25 Opazovalnica 23.00 Hrvaške sanje 23.45 Kralj kraljev, ameriški barvni fiirn, 1961
HTV 2
12.50 T V koledar 13.00 Ben Hur, ponovitev ameriškega filma 16.25 Otroški program 16.55 Risanka 17.10 Savannah, ponovitev 17.55 Med nami 18.25 Risanka 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.30 Kviz 20.25 Jalna, nadaljevanka 21.15 Poročila 21.30 Božično darilo, angleški barvni film 22.45 Svet zabave, ponovitev
AVSTRIJA 1
7.40 Otroški program 10.15 Columbo. ameriška TV serija 11.45 Otroški program 14.50 Dr. Ouinnova, ameriška serija 15.40 Knight rider, ameriška serija 16.25 Obalna straža, ameriška serija 17.15 Vsi pod sito streho 17.40 Sam svoj mojster, ameriška humoristična serija 18.05 Ro-seanne 18.30 Družina za umret 19.00 V3i ljubijo Ravmonda 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.00 Pogledi od strani 20.15 Vulkan - gora v plamenih, ameriški triler 21.55 Mož, ki senikoli ne preda, ameriški akcijski film; Clint Eastvvood 23.35 Čas v sliki 23.40 Max & Jeremie, francoska kriminalka 1.15 Pametnjakoviča v podzemlju, ponovitev ameriške kriminalke 2.40 Brata, ponovitev nemške kriminalke 4.10 Vulkan - Gora v plamenih, ponovitev ameriškega trilerja
AVSTRIJA 2
6.05 Video strani 7.00 Luč v temo, dobrodelna akcija 7.30 Vreme 9.00 čas v siiki 9.05 Od pola do pola, dokumentarna serija 9.55 Drzni in lepi, ponovitev 11.25 Popotniške zgodbe, dokumentarna serija 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki
J2.10 Potop Titanika, ponovitev 13.00 as v siiki 13.10 Ljuba družina 13.55 Gorski zdravnik 14.45 Ženski zdravnik dr. Markus Merthin, nemška zdravniška serija 15.30 Drzni in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 20.02 Pogledi od strani 20.15 Idealen kandidat 21.45 čas kulture 22.00 Čas v sliki 22.30 Srce na črpalko, dokumentarna oddaja 23.15 Zgodba o maščobi, dokumentarni film 0.00 Vedno te ženske, ameriška komedija 1.35 Dobrodošla, Avstrija 3.06 Pogledi od strani S.10 Čas v sliki 3.40 Dobrodošla, Avstrija 5.25 Živalski raj
TUDI DRUGJE JE LEPO
• rak Četrtek ob 16.50 na RADI TR7.IČ
• torek t GORENJSKEM GLASU in v REVIJI OTROK IN DRUŽINA
Kaj je lep*«ga kot se »prehajati po zelenih poteh nate domovine, opazovati biserni poioček, nežen cvet in srečati prijaznega človeka. Tako je bilo tudi na zadnji dan v letu 97. Bilo je mrzio jutro, vendar popotniika žiKca mi nt dala miru. Pogled na prekrasno vzhajajoče sonce In gorenjske Save me je vodil naprej Najprej sem prehodila že del Umske poti in se ustavila pri četrtkovem pokrovitelju. Nudijo vam belo tehniko, televizorje in akustiko, male gospodinjske aparate, orodje, vijake, elektrode, žeblje in ves elektroinstaJacijski material od žice od svetilke.
V januarju imajo gotovinski popust za program Gorenje in Elektronike v ELEKTBODOMu lahko plačujete s čeki, karticami ali bančnim kreditom z obrestno mero T + 5 % za dobo 2 let. Za sorvsrianje
j televizorjev in montaže anten pokličite 0609 64 81 61.
V novem letu 1998 vam žalijo sreče, zdravja in zadovoljstva ob nakupih v trgovini Elektrodom (nasproti tovarne Peko), in tako se je pot nadaljevala. V Grahovsah me je prijazno sprejel g. Janez in ob debeli urici klepetanja sem veliko spoznala o Lomski dolini in vam posredovala v oddaji 1.1.98. Samo ime
| Lom naj bi po ljudskem izročilu nastalo iz bseede Polom (ledenik). Vas je nastajala počasi, z delom j domačinov, včasih pa le bila cerkev tista, ki je sirila vero v kulturo in je ie danes čudoviti kulturni spomenik (sv. Katarina). Vas je bila včasih kmečka in gozdnata, danes pa se v nej čuti mladi dih življenja. V njej so delovali ogia/ji, žgali apno in izdelovali domače izdelke, danes pa so ohranjene različne dejavnosti: ročno tkanje, Izdelovanje kmečkih skrinj, slik, okenskih mrež, pansjklh končnic, prodaja domačega medu, zelo obetano pa Je tudi OS LOM to LUMEN, pa ie Izletniške točke za planinske izlete na Kniko goro, Tolsti vrh, Storžič. Javornik In Konjščteo. ! V Lomu najdemo več kapelic, nekaj je tudi obnovljenih (Temsakova kapelica), nekaj jih ktobule času, j spomenik padlim borcem, gasilski dom, trgovino, gostišče, akumulacijsko jezero in tudi izletniške 11 kmetije na osrčju visokega hribovja. Vas je po svoji zaslugi tako lepa kot prej, prav tako po zaslugi j domačinov samih In ne družbe, njihovi običaji se ohranjajo Iz roda v rod. Radi Imajo popotnike • turiste, j j ki znajo ceniti naravo in njene letpoe. Zanimivost kraja je • Umski poh (če se od božiča • posta || nobeden ne ženi, potem vlečejo poh v dolino (Tržič) • žegnanje (2 nedelja v oktobru) - LomskJ skuj -{j praznik - tek politikov kolesarksa prireditev (mendarodna) rolkanje - zimski tok na smučeh- mikiavž,
ansamblom napisali;
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 EPP blok -1 19.10 Poročila Gorenjske 648 19.25 Iz tiska: Gorenjske novice jutri 19.30 TV prodaja 20.00 Naj spot tedna 20.05 EPP blok - 2 20.10 Aktualno: Nova kartica zdravstvenega zavarovanja 20.30 Župan z vami: Mestna občina Kranj, župan Vitomir Gros, ponovitev 21.10 Poročila Gorenjske 648 21.25 EPP blok - 3 21.30 Šport 22.10 Iz arhiva: "Spačk, tak je živlene", reportaža 22.50 Poročila Gorenjske 648 23.05 TV prodaja 23.35 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
R TRŽIČ
Pozdravu iz studia sledi napoved prvega dela sporeda, od 10:40 naprje pa lahko prisluhnete uporabnim informacijam. Ob 11.30 bomometali kovance v radijski juke box, ob 11:50 pa bo na sporedu rubrika Halo OKC. Opoldanski čas je namenjen oddaji ŠKL, ob 13:00 pa lahko prisluhnete osrednjim poročilom. Nadaljevanje sporeda prinaša ob 13:30 zanimivo temo, ob 14:35 glasbeno ropotarnico, ob 15:30 lokalne informacije v oddaji Tržič danes, takoj nato pa še informacij« za podjetnike. Čas ob 18:10 je namenjen obvestilom, ob 16:30 bo o svetovnem dogajanju poročal radio Deutsche Vtfelle. Ob 16:50 siedi oddaja o filmu, ob 17:30 pa o knjigah. Spored bomo sklenili z obiskom v studiu. Predstavila se bo, ob 18:25 skupina Selekcija.
R TRIGLAV
LOKATV
... Videostrani, non stop; NAŠ PROGRAM LAHKO SPREMLJATE NA 51. KANALU Z ODDAJNIM. NA LUBNIKU!
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri.
19.00 Mladinska oddaja 19.15 Čarovnik iz Oza - otroška igrica 20.00 Športan oddaja 20.50 Brez komentarja
ATM TV KR. GORA
... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napo-vednik 18.16 EPP blok 18.20 Iz arhiva 18.55 Risanke 20.00 Torkov športni pregled, ponovitev 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani
5.30 Dobro jutro z Lojzetom Jugom 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Kronika, OKC Kranj, zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 Glasbena oddaja - Zlata kočija 12.00 BBC, osmrtnice, novice, vreme 12.45 Lesrvcia od 1 do 20 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Zdravnikov nasvet (Branimir Ceh, dr. med.) 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 18.00 Tednik - občina Jesenice. 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 10.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa
R SORA
TV ŠIŠKA
... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BiOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaktna oddaja 21.30 Ana-nda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani
IMPULZ KAMNIK
10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program 19.30 Videostrani 20,00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Film 22.20 Kronika, ponovitev 22.40 Top spot 22.45 Nočne videostrani
RA KRANJ
5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik pro-
8rama 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -ruga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.50 EPP 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 12.00 Novoletna voščila 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.50 EPP 17.00 Napovednik 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Moda in lepota z Metko Centirh Vogelnik
5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.10 Naš jutranji gost 6.20 Noč Ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 8.55 Nasvet za kosilo in kuhajte z nami 9.30 Radijski trg 10,00 Servisne informacije 12.00 BBC -novice 12.50 Osmrtnice 13.00 igra besed 14.20 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.50 Otroški program 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.50 Misel dneva 8.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema dneva 12.00 BBC novice 13.30 Štajersko pomurski drobir 14.00 Pasji radio 14.05 Ljubljanske županske volitve 15.00 RGL obvešča -komentira 16.00 Črna kronika 17.00 Glasovanje za izbranko tedna 18.45 Vreme 20.30 Novi svet 22.00 Vse radosti življenja 1.45 Ljubezen, seks, erotika, pornografija
R OGNJIŠČE
5.00 Jutranji program 6.40 Duhovra misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8,30 Dop. inf. oddaja 9.05 Predstavljamo vam: - oddaja namenjena komercialnim predstavitvam 10.15 Mali oglasi - radijska trgovina, kjer poslušalci kupujejo, podarjajo, Iščejo, prodajajo,... 11.10 Svetovanje: 1. teden svetovanje zdravnika, 3. teden svetovanje s področja KULINARIKE IN PIJAČ. 2. in 4. teden svetovanje s področja VRTICKARST-VA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ 12.00 Zvonjenje 13.00 Glasbena lestvica Zlati zvoki 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Pogovor o... - aktualen pogovor z
?ost! v studiu 18.30 Večerna inf. oddaja 9.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 1. teden v mesecu: Luč v temi, 3. teden v mesecu: Prijateljstvo bolnikov in invalidov, 2. in 4. teden v mesecu: ZVENI MODRO - večer z Zvone-tom Modrejem 21.35 Radijski roman 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program
TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ
... sobota 1430 ~ frekvenci 88,9 in 95 MHz _ in Tomaž, Dušan in Mojca
Odveč so skrbi, kako bo tudi v novem letu tekla slovenska zabavna lestvica Ta dobr'h 10. Nas ne ustavi nič, vaša skrb je le, poskrbeti za vedno nove predloge. Le na ta način pridejo na vrsto vsi, slej ko prej. Tudi vsi, za nagrade. Tokrat bo pošta razveselila Anjo Gosar iz Tržiča in Slavko Justin iz Sebenj. Čestitamo! Torkat ste "v igri" tisti vztrajneži, ki nam boste do 10. 1. pisali na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič.
In vabljeni, da nas pokličete tudi v živo, že to soboto na tel. št. 53530 ali 53383. Mogoče se bo vztrajnost splačala ravno vami Srečno!
Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič
1. Gimme 5 - Ti (2)
2. V. Resnik - Ne bodi žalostna (2)
3. Power dancers - Pozor, pozor (2)
4. Slapovi - črnolaso dekle (3)
5. Faraoni - Ne obm pozabil na stare čase (3)
6. ŠUKAR - Maruška (novost)
7. VIKTORIJA - Nisi ptavi ti za me (novost)
8. ERAZEM - Zabava (novost)
9. 2FOR U - Barve noči (novost)
10. IZTOK MLAKAR - Pepi Žbaradorija (novost)
KUPON TA DOBR'H 10 Radia Tržič
Glasujem za: Rad-a bi sllšal-a:
KINO
CENTER amer. trhill. drama OBOŽEVALEC ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. akcij, thrill. VRAN 2 - MESTO ANGELOV ob 17., 19. In 21. url ŽELEZAR amer. krim.d rama DONNIE BRASCO ob 18. in 20.15 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. akcij, film JAMES BOND 007 - JUTRI NIKOLI NE UMRE SKOFJA LOKA amer. thrill. IGRA ob 20. uri SLOVENSKA KINOTEKA LJUBLJANA amer. film ŠOFER GOSPODIČNE DAISY ob 18 uri, KINO UHO: rezidenca Andrej Goričar in pianino; češ. nemi film NEZVESTA; češki nemi EROTIKON; sov. film IVANOVO OTROŠTVO ob 22. uri
ČETRTEK, 8. JANUARJA 1998
TVS 1
8.30 TV prodaja
9.00 Cluasimodove čarobne dogodivščine, ponovitev francoske risane nanizanke
9.25 Oddaja za otroke
9.45 Zaročenca, ponovitev italijanske
nadaljevanke
10.35 Nash Bridges, ponovitev 11.20 Dogodiščine z divjega zahoda, ameriška poljudnoznanstvena nanizanka 11.50 Vremenska panorama 13,00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 15.15 Podobe preteklosti, ponovitev slovenske dokumentarne oddaje 15.50 Osmi dan, ponovitev 16.20 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 17.00 Obzornik 17.35 Sprehodi v naravo 17.55 Denver - poslednji dinozaver, risana nanizanka 18.20 Humanistka 18.55 Parada plesa, oddaja o plesu 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik
20.05 Cvetje v jeseni, slovenska nadaljevanka
21.00 Tednik 22.00 Odmevi
22.40 Oh, dr. Beetching, angleška humoristična nanizanka 23.15 Nočni klub 0.40 Humanistika, ponovitev 1.10 Parada plesa, ponovitev 1.25 Vreme
TVS 2
8.00 Vremenska panorama 10.00 Pepa in Pepe, španska nanizanka 10.25 Kolo sreče 10.55 Lov za zakladom, francoski kviz 13.20 M. Seyfried: Zasebnost na ogled, ponovitev nemške drame 14.40 TV prodaja 15.10 Trdno v sedlu, novozelandska nadaljevanka 15.40 Moja družina, zadnji del nemške nadaljevanke 16.30 Svetovni poka! v biatlonu, posnetek iz Puhpoidinga 17.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (m), 1. tek, prenos iz Schladminga 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.05 Evropska liga v košarki: Union Olimpija - Barcelona (m), prenos iz Ljubljane 21.45 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (m), posnetek iz Schladminga 22.20 Peter Strohm, nemška nadaljevanka 23.05 Videoring, ponovitev
KANAL A
8.00 Video strani 9.00 Srečni časi 9.30 Družinske vezi 10.00 Petrocelli 11.00 MacGvver 12.00 Oprah Show 13.00 Lepota telesa 14.00 Srečni časi, ameriška humoristična nanizanka 14.30 Družinske vezi 15.00 Nora hiša 15.30 Dobri časi, slabi časi, nemška nadaljevanka 16.00 Sončni zaliv, avstralska nadaljevanka 16.30 Drzni in lepi, nadaljevanka 17.00 Oprah shovv: Neomajna Tina 18.00 MacGvver, ameriška nanizanka 19.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 19.30 'Alo, 'alo, ponovitev angleške humoristične nanizanke 20.00 Biser tednaŽenska po imenu Mojzes, 2. del ameriškega barvnega filma 21.30 PSI faktor, ameriška nanizanka 22.30 Vitez za volanom, ponovitev ameriške nanizanke 23.30 Petrocelli, ameriška nanizanka 0.30 Dannvjeve zvezde, ponovitev 1.30 Videostrani
POPTV
7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara 10.50 TOP shop 11.00 Ugledna četrt 12.00 Misija: zvezde 13.00 POP kviz 13.30 Taksi 14.00 Razprtije, ponovitev ameriške nanizanke 15.00 Povver Rangers, ameriška risana serija 15.30 Ugledna četrt, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara 17.30 POP kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Varuhi luke 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Brez zapor z Jonasom 21.00 Obalna straža ponoči, ameriška nanizanka 22.00 Prijatelji 3, ameriška humoristična nanizanka 22.30 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Misija: zvezde, ameriška nanizanka 0.00 Poltergeist, ameriška nanizanka 1.00 24 ur 1.30 Videostrani
TV 3
8.O0TV prodaja 8.15 TV shop 11.00 Risanke 12.45 TV prodaja 13.00 Tv shop 17.00 Risanke 17.45 Poslovna razmerja, ponovitev 18.15 Kako kuhajo znani Slovenci, ponovitev18.45 TV prodaja 19.00 Glasbeni motorček 19.30 Risanke 20.00 Videboom 40, ponovitev glasbene oddaje 21.00 Salon, kontaktna oddaja 22.00 Videokolaž 23.40 TV shop predstavlja
radio triglž*
96 MHz
KINO
GAJBA
na Euro PTV, RTS in Idea TV
15.00 Reševalci, ponovitev 16.00 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine, ponovitev 17.00 Vesoljski bojevniki, ponovitev 18.00 Harry in Hendersenovi, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Živa, regionalni program 19.30 Mulci 20.00 Sončna fanta, ameriški barvni film; VValter Matthau 22.00 Mulci, ponovitev 22.30 M.A.S.H., ameriška nanizanka 23.00 Reševalci, 43. del 0.00 Živa
HTV 1
7.40 TV koledar 7.50 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.25 Savannah 13.10 Santa Barbara 13.55 Poročila 14.00 Čista resnica, ponovitev 14.30 Poslovni klub, ponovitev 15.05 Otroški program 15.35 Poročila 15.45 Pot v Avonleo 18.30 Risanka 17.00 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Hrvaški jezik v zrcaiu 19.05 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Hrvaška in svet 20.50 Spomini VValterja Cronknita, dokumentarna oddaja 21.45 Pol ure kulture 22.20 Opazovalnica 22.50 Kraljeve skrivnosti, dokumentarna serija 23.15 Poročila
HTV 2
13.40 TV koledar 13.50 Kralj kraljev, ponovitev ameriškega filma 16.25 Otroški program 16.55 Risanka 17.05 Savannah 17.50 Smerokazi 18.20 Moč denarjka 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Dosjeji X, ameriška zf nanizanka 21.15 Poročila 21.30 Prstan z okronanim orlom, poljski barvni film 23.20 Filmi douglasa Sirka: Odpelji me v mesto, ameriški film
AVSTRIJA 1
6.15 Otroški program 10.00 Junior, ponovitev ameriške komedije 11.45 Otroški program 14.50 Dr. Ouinnova: Novo življenje 15.40 Knight Rider 16.25 Obaina straža 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Sam svoj mojster 18.05 Roseanne 18.30 Družina za umret 19.00 Sosan 19,30 Čas v siiki 20.15 Svetovni pokal v alpskem smučanju, prenos iz Schladminga 21.05 J.A.G. - V službi časti, ameriška nanizanka 21.50 Space 2063: Mučenje 22.40 Shovvdovvn in little Tokyo, ameriški akcijski film 23.S5 Joe Clark se vda, ameriški film 1.40 Max & Jeremie, ponovitev francoske kriminalke 3.15 Vedno te ženske, ponovitev ameriške komedije 54.50 Space 2063, ponovitev
AVSTRIJA 2
6.00 Videostrani 7.00 Luč v temo, dobrodelna akcija 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Os pola do pola, dokumentarna serija 9.55 Drzni in lepi 11.25 Zvezna dežela danes 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Milijonsko kolo 12.30 Na prizorišču 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Gorski zdravnik: Margarete 14.45 Ženski zdravnik dr. Markus Merthing 15.20 Drzni in lepi 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.50 Kuharski mojstri 18.59 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Komisar Rex 21.05 Vera, TV pogovor 22.00 čas v sliki 23.00 Night-vvatch: Strmoglavljeni piloti, dokumentarni film 23.50 Čas v sliki 23.55 Venera, pokaži svoj pravi obraz, dokumentarni film 0.45 Zemlja kliče Shuttle, dokumentarec 1.50 Dobrodošla, Avstrija - Inter-aktiv 3.20 Pogledi od strani 3.25 čas v sliki 3.55 Ozri se po deželi 4.25 Dobrodošla, Avstrija
RDS STEREO
RADIO SORA
DAN JE ZAPOLNJEN-Z VAMI SMO TUDI PONOČI
CENTER amer. film kat. TiTANIK ob 16.30 in 20. uri STORŽIČ pre. amer. melodr. NOČ NAD MANHATTNOM ob 16. in 18. uri, franc. kom. PRAZNIČNI DAN ob 20. uri ŽELEZAR amer. krim. drama DONNIE BRASCO ob 18. in 20.15 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. akcij, fim JAMES BOND 007 - JUTRI NIKOLI NE UMRE ob 20. uri SKOFJA LOKA amer. kom. MOŽJE V ČRNEM ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. thril. IGRA ob 20. uri SLOVENSKA KINOTEKA LJUBLJANA sovj. film BALADA O MOSKVI ob 18.30 uri, nem. film PRINCESA KORAL ob 20.15 uri, švic. ital. franc. film MIKROKOZMOS ob 22. uri
ČETRTEK, 8. JANUARJA 1998
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 EPP blok -1 19.10 Poročila Gorenjske 649. 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 TV prodaja 20.00 Naj spot tedna 20.05 EPP blok - 2 20.10 Nekaj o ortopediji in kiropraktiki. pogovor z dr. Petrom Ješetom 20.30 Kultura, družba in mi: Ljudje odprtih rok 20.10 Poročila Gorenjske 649 21.25 EPP blok - 3 21.30 Skrivnost je v človeku (vodi iva Zigon) 22.10 Ustanovitev Gasilske zveze mestne občine Kranj, reportaža 22.50 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 22.55 Poročila Gorenjske 649 23.10 TV prodaja 23.40 Odpovedni spot Programa TELE-TV... Videostrani
?SODELUJTE V KONTAKTNIH OD-AJAH TELE-TV KRANJ - POKLI-ITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
LOKATV
20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Repki, oddaja o živalih, ponovitev 20.46 Orfejčkova parada, 2. del, glasbena prireditev Ptuj 97 22.00 EPP blok 22.05 Iz Produkcije ZLTV: STUDIO AS -MURSKA SOBOTA 22.35 Videostrani; NAŠ PROGRAM LAHKO SPREMLJATE NA 51. KANALU Z ODDAJNIKA NA LUBNiKU
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Aktualno v občini Železniki 19.20 Srečanje borcev Cankarjevega bataljona in poljanskih vstajnikov s predstavniki ZZB in udeležencem NOB Slovenije
ATM TV KR. GORA
••• Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 g^L. 19.10 Risanka 19.15 Videostrani c * P* 7 arhiva- ponovitev 20.30 S° Pr°9ram Deutsche VVelle 22.00 Videostrani
TV ŠIŠKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket ... Telemarket ... Napoved sporeda ... Videostrani
IMPULZ KAMNIK
10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program 19.30 Kronika, Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Uasbeni mix 20.30 Videomeh 21.30 r im 23.00 Top spot 23.05 Nočne videostrani
RA KRANJ
5^30 Začetek programa, uvodna na-Poved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS -aruga jutranja kronika 7.20 čestitka Presenečenja 7.40 Pregled dnevnega t'ska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 "ov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska B-45 Radio Capris 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: cSo v studiu žuPan '9°r Draksler 9.50 jrp10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP ri.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 12.30 osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem poS3 13,20 Novinarski prispevek 13.50 Ejf 14.00 Gorenjska danes 14.30 iBrl«sko sPornti kotiček 14.50 EPP ro-00 Napovednik 15.25 EPP 15.30 cSg^ki in odmevi RS 16.00 EPP 16.50 g*11700Napovednik 17.50 EPP 18.20 Music machin 18.50 EPP 19.30 Večerni Program - Parnas 24.00 Zaključek programa Radia Kranj
R TRŽIČ
Oddajamo od 10.00 do 19. ure na 88,9 in 95,0 Mhz.
Prvi del programa, do 11:30, namenjamo uporabnim informacijam in zanimivostim. Ob pol dvanajstih se bo prvič oglasila terenska ekipa, ki bo z nami do 15:00. Med oglašanji ekipe bo ob 11:50 rubrika Halo OKC; ob 13:00 pa osrednja poročila. Nadaljevali bomo z lokalno informativno oddajo ob 15:30, z obvestili ob 16:10, poročila radia Deutsche welle pa bodo na sporedu ob 16:30. Ob 16:50 bo sledila oddaja Tudi drugje je lepo, 17:30 pa je čas, ko zaplešemo Pod kozolcem. Ob 18:50 pokukamo še v uredništvo časopisa, ki ga ravnokar prebirate.
R TRIGLAV
5.30 Dobro jutro z Lijano Trontelj 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Haio, porodnišnica 8.00 Kronika OKC -zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike - Jesenice 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK Jesenice 12.00 BBC novice, obvestila, osmrtnice 12.30 Olimpijski komite Slovenije - Šport za vse 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Mavrica (Alenka Bole Vrabec) 18.00 Tednik - Občina Radovlji ca 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa
R SORA
5.30 Prav jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.10 Naš jutranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev ju tranjega pogovora 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Radijski trg 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC - novice 12.50 Osmrtnice 14.20 Brezpiačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 17.30 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.50 Otroški radio 7.05 Snežne razmere na smučiščih 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.50 Misel dneva 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema dneva 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 13.30 Pla-
Sinski svet 14.00 Pasji radio 16.00 ima kronika 17.30 Kultura 18.25 Film 18.45 Vreme 19.00 Poslovni barometer 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija
R OGNJIŠČE
5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - bam - bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema - mnenja poslušalcev o pereči temi tekočega tedna - klic v živo 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinska oddaja 10.15 Odkrivajmo domovino in svet - turistična oddaja, predstavitev turističnih agencij 10.40 Turistični pehar - pregled ostale turistične ponudbe 12.00 Zvonjenje 13.00 Izobraževalna oddaja 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Iz glasbenega sveta: predstavljamo priljubljene glasbenike: Te domače viže (Iz sveta zabavne glasbe) 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba oz. Izza kulis opere 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program
KOLOVRAT DOMAČIH
■ vsako nedeljo na Radiu Tržič - vsak torek v Gorenjskem glasu
£-®P pozdrav! Poslušate nas iahko na frekvencah 88,9 in 95,0 stereo. pokrovitelj nedeljske oddaje: GOSTILNA IN PIZZERIJA "ZELENI SUM", voglje, Krakovska ul. 30, Šenčur pri Kranju, tel.: 064/-491-220. Nudijo vam: hladne predjedi, juhe, tople predjedi, jedi po naročilu, hišne specialitete, ribe, priloge, solate, sledice, pizze iz krušne peči, alkoholne in brezalkoholne pijače, divjačinske klobase in salame... vsak petek in soboto ples ob živi glasbi! Prostori za zaključene družbe, od 20 - 20 -«o 60 oseb. 3 vrste menuja dnevno. Delovni cas: vsak dan od 12. ure dalje, pa do ... Torek zaprto. In še nagradno vprašanje: Kaj odlikuje današnjega pokrovitelja? Udgovore pošljite čimprej na naslov: Radio '[žic, Balos 4, za "Kolovrat domačih". Nagrajenci prejšnje oddaje: Janez Vevar, Kar-
T R Z i c
KUPON
j Odgovor: Naslov:
I__________________v,_
fj1*" Avsec, Tatjana Mušič. Čestitamo!
veliko sreče pri naslednjem žrebanju in nasvidenje čez teden dni. voditelj oddaje: Marijan Murko
1
PETEK, 9. JANUARJA 1998
TVS 1
8.30 TV prodaja
9.00 Lov na znamko, norveška nadaljevanka za otroke 9.50 Tedenski izbor: Humanistka 10.20 Parada plesa 10.35 Oh, dr. Beeching, angleška nanizanka
11.05 Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni 12.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV
12.25 Ljudje in zemlja
12.55 Oglasi
13.00 Poročila
13.05 Vreme, šport
13.10 Vremenska panorama
15.50 Zgodbe iz školjke
16.20 Mostovi
16.50 Oglasi
17.00 Obzornik
17.10 Po Sloveniji
17.25 Vreme
17.30 Šport
17.35 Jeklene ptice, angleška animirana serija
18.25 Novi raziskovalec, ameriška
dokumentarna serija
19.15 Risanka
19.20 Oglasi
19.30 TV dnevnik
19.50 Vreme
19.55 Šport
20.00 OGlasi
20.05 Pet majskih dni, TV film 21.15 Oddaja o turiszmu 21.30 Barbara, angleška humoristična oddaja 21.55 OGlasi 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Kultura 22.30 Šport
22.35 Oglasi 22.40 Newyorška vročica, ameriška nanizanka 23.05 Zvezde ruskega baleta, 2. del 0.10 Novi raziskovalec, ponovitev ameriške dokumentarne serije 1.00 Vreme
TVS 2
8.00 Vremenska panorama 9.30 Pepa in Pepe, španska nanaizanka 10.00 Kolo sreče, ponovitev 15.20 Vrt zla, ameriški film 17.00 TV prodaja 17.30 Pasje življenje, ameriška nanizanka 17.55 Oglasi 18.00 Ana Marija - ženska gre svojo pot, nemška nanizanka 18.45 OGlasi 18.50 Kolo sreče 19.20 Oglasi, poslovne informacije 19.30 Videoring 20.00 OGlasi 20.05 Agencija 21.35 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja, angleška dokumentarna serija 22.00 črna lista, kanadski film 23.30 Profit, ameriška nadaljevanka 1.00 Videoring, ponovitev
TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa.
KANALA
8.00 Videostrani 9.00 Srečni časi, ponovitev 9.30 Družinske vezi 10.00 Petrocelli, ponovitev 11.00 MacGvver, ponovitev 12.00 Oprah Show, ponovitev 13.00 Psi faktor, ponovitev 14.00 Srečni časi, nanizanka 14.30 Družinske vezi, nanizanka 15.00 Nora hiša, nanizanka 15.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka 16.00 Sončni zaliv, nadaljevanka 16.30 Drzni in lep), ponovitev 17.00 Oprah show: Se homoseksualci taki že rodijo? 17.45 Bravo, maestro 18.00 MacGvver, nanizanka 19.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 19.30 Alo, alo, nadaljevanka 20.00 Moj film: Film po vaši izbiri: Maščevalec; Škandal v malem mestu; Vrata 22.00 Atlantis, glasbena oddaja 23.00 Vitez za volanom, nanizanka 0.00 Petrocelli, nanizanka 1.00 Videostrani
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 TOP shop 11.00 Ugledna četrt, ameriška nanizanka 12.00 Misija: Zvezde, ameriška nanizanka 13.00 Pop kviz. ponovitev 13.30 Taksi, ponovitev 14.00 Obalna straža ponoči, ponovitev 15.00 Povver Rangers, 10. del ameriške nanizanke 15.30 Ugledna četrt, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara 17.30 POP kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Varuhi luke, avstralska nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Visoka napetost: Smrtonosni mikrobi, ameriška nanizanka 21.00 Mile-nium, ameriška nanizanka 22.00 Pošasti iz globin, ameriški film 23.30 Nežni dih, erotični fiim 1.30 24 ur 2.00 Videostrani
TV 3
8.00 TV prodaja 8.15 TV shop 11.00 Glasbeni motorček, ponovitev mladinske oddaje 12.45 TV prodaja 13.00 TV shop predstavlja 17.00 Video kolaž 17.15 Salon, oddaja o kozmetiki in pričeskah, ponovitev 18.15 Risanke 18.45 TV prodaja 19.00 Glasbeni motorček, mladinska oddaja 19.30 Risanke 20.00 Vojna gospoda Kingstreeta, film 21.30 Utrinek, VkJeokolaž 22.40 TV prodaja 23.00 TV shop
GAJBA
Euro PTV, RTS, Ideja TV 9.00 24 ur, ponovitev 9.30 Borzni monitor 15.00 Reševalci, avstralska nadaljevanka 16.00 Sončna fanta, ponovitev filma 18.00 Harrv in Hen-dersonovi, ameriška nanizanka 18.30 Živa, regionalni program 19.30 Mulci, ameriška mladinska nanizanka 20.00 Mreža, ameriški film; Fave Dunaway, VVilliam Holden 22.00 Mulci, ameriška nanizanka 22.30 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 23.00 Reše-
valci, avstralska nadaljevanka 0.00 Živa, regionalni program, ponovitev
HTV 1
11.30 Program za otroke in mladino 12.00 Dnevnik 12.25 Ljubezen boli 13.10 Santa Barbara 13.55 Poročila 14.00 Z namenom in razlogom 15.05 Program za otroke in mladino 15.35 Poročila 14.00 Z namenom in razlogom 15.05 Program za otroke in mladino 15.35 Poročila 15.45 Pot v Avonleo 17.00 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Govoroimo o zdravju 19.05 Hrvaški pomniki 19.30 Dnevnik 20,15 Sedem vrhov 20.50 Lijepom našom 22.10 Opazovalnice 22.45 Tednik, Talk show 23.45 Poročila 23.50 Nočna straža: Oddelek za umore 1.05 Air America, ameriški film
HTV 2
14.55 TV koledar 15.05 Pelji me v mesto, ameriški film 16.25 Program za otroke in mladino 17.10 Ljubezen boli 17.55 Iz sveta znanosti 13.25 Umetnine svetovnih muzejev 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Klient, serija 21.00 Poročila 21.15 Cosby show 21.45 Dekle iz poboljševalnice, ameriški film 23.10 Modri tornado, britanski film
AVSTRIJA 1
9.00 Kalifornjska gimnazija 9.25 Baywatch 10.05 Zvezdne steze V, ponovitev 11.45 Otroški program 14.50 Dr. Ouinnova 15.40 Knight Rider 16.25 Baywatch 17.15 Vsi pod eno streho 17.40 Poslušaj, kdo tam razbija! 18.05 Roseanne 18.30 Grozno prijazna družina 19.00 Tekmovanje v nordijski kombinaciji 19.30 Čas v sliki 20.15 Priča, ameriška srhijivka 22.05 Mister Cool, ameriški akcijski film 23.45 Noč strahi, ameriški film 1.20 Vojna vohunov, Italijanski fiim
AVSTRIJA 2
9.05 Od pola do pola 9.55 Drzni in lepi 11.25 Avstrija danes 12.10 Najboljše iz talkshowa VVera 13.10 Ljuba družina 14.00 Gorski doktor 14.45 Ženski zdravnik dr. Markus Merthin 15.30 Drzni in lepi 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.02 Pogledi od strani 20.15 Stari 21.20 Žarišče 22.10 Čas v sliki 22.35 Sodobni časi 23.05 Najboljše iz medicinskih sester 23.30 O miših in ljudeh, ameriški film 1.15 Okostnjaki v Carolini. ameriški kriminalistični fiim 2,50 Mister Cool, ponovitev 4.25 Žarišče S.10 Knight Rider
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 EPP blok -1 19.10 Poročilo Gorenjske 650 19.25 TV prodaja 20.00 Naj spot tedna 20.05 EPP blok - 2 20.10 Kamera presenečenja: Usode prihodnsoit z astroio-ginjo Rožo 20.30 Odprti ekran, v živo pokličite po telefonu: 33 11 56, vodi: Jure Šink) 21.10 Poročila Gorenjsko 650 21.25 EPP blok - 3 21.30 Znani in neznani obrazi: Franc Urbanija 22.00 Film: Zgodba družine Monkey 23.30 iz sveta glasbe: Adi Smolar - naš svet se pa vrti 00.00 Poročila Gorenjske 650 00.15 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.16 Nočni zabavni erotični program ... TV prodaja ... Videostrani
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA
LOKATV
... Videostrani non stop; NAŠ PROGRAM LAHKO SPREMLJATE NA 51. KANALU Z ODDAJNIKA NA LUBNIKU!
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videc-kaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure.
19.00 Današnji gost v studiu -kontaktna oddaja 21.00 Brez komentarja
ATM TV KR. GORA
... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP biok 18.20 Lepo je biti muzikant 19.00 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 ŠKL, ponovitev 20.52 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani
TV ŠIŠKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo
IMPULZ KAMNIK
10.00 Videostrani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Zajček Jaka 19.30 Ponovitve 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Iz produkcije ZLTV Slovenije
VAŠA PESEM
Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Kadia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/152-15-42 m tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid.
VIK-
PREDLOGI TEGA TEDI	MA 12.1. 1998		
Popevke:		2	mago valni pesmi rejšnjega tedna: . SREČNO NOVO LE TORIJA . SILVESTRSKI VEČ1 FRANCA MIHELIČ
1. CON TE PAKTKO • NINA k FRANC K0MPARE 2. IMAGINE - DOMINIK DAVERO 3. POVER OF LOVE - DARJA ŠVAJGER Nz • viže;		P 1 2	
1 NAŠA POLKA - ans. VRISK 2. DOLENJSKI SVET - ans. RUBIN 3. SAMOTNO DREVO - ans. MARELA			
Popevko:
Narodnozabavno vižo:
Ime in priimek:
Naslov:
Pošta:
21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 Nočne videostrani
RA KRANJ
5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10,40 Informacije o zaposlovanju 10.50 EPP 11.40 Alpetour -Remontov kotiček 11.50 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Gregorja Grasiča 24.00 Zaključek programa Radia Kranj
R TRŽIČ
Oddajamo od 10.00 do 19.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
Dopoldan bomo posredovali uporabne informacije in zanimivosti, od menjalnih tečajev do kulturnih dogodkov In vsebine današnjega Gorenjskega glasa. Ob 11:50 bo na sporedu rubrika Halo OKC, 12:40 je čas, ko ponovimo lekcijo tečaja nemškega jezika, 13:40 pa se slišimo v popoldanski temi. Ob 14:35 razpnemo mrežo presenečenj, ob 15:30 so na sporedu lokalne inforamcije, ki jim sledi oddaja Kulturni Babilon. Ob 16:10 bomo posredovali obvestila, nato pa ob 16:30 prenašali oddajo Deutsche VVelle poroča. 16:50 je čas za izbor Gorenjca meseca, 17:05 pa za ŠOU informacijo. Recept tedna izbiramo ob 17:30, ob 18:30 pa podelimo petkovo nagrado.
R TRIGLAV
5.30 Dobro jutro in Petja Kogovšek 6.00 Razmere na cestah 6.30 Na današnji dan 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Kronika OKC Kranj 8.30 Telegraf 9.00 Gor-enjka, Gorenjec meseca 10.00 Vedeževanje 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice, obvestila, vreme 12.15 Predstavitev podjetja favn 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Merkurjeva športna stavnica 17.30 Območna obrtna zbornica Radovljica 16.00 Tednik občine Bled 18.55 Jutri na Radiu Trialav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa
R SORA
5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.10 Naš jutranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega programa 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Radijski trg 10.00 Servisne informacije 11.00 Fiimske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Igra besed 14.20 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.10 Gorenjec meseca 19.00 Alpetourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.00 Nočni glasbeni program RA Sora
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.50 Otroški radio 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.50 Misel dneva 9.30 Vaše mnenje o 10.30 Tema dneva 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 13.30 Pregled kulturnih dogodkov 14.00 Pasji radio 16.00 Cran kronika 17.30 Zmajčkov mozaik 18.45 Vreme 20.00 Odprta dlan 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija
R OGNJIŠČE
5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Dober glas seže v deveto vas,... - pregled dogodkov po posameznih območjih Slovenije s pomočjo dopisnikov 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas (na 14 dni) 12.00 Zvonjenje 13.00 Gospodarstvo včeraj, danes, jutri 15.00 Popoldanska informativna oddaja 18.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Urica narodnozabavno glasbe (Kviz) 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program
KINO						
						
CfcNTER amer. film kat. TITANIK ob 16.30 in 20. uri STORŽIČ amer. melodr NOČ NAD MANHATTNOM ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. thrill. UMOR V BELI HIŠI ob 18. in 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer kom. GEORGE IZ DŽUNGLE ob 20. uri BLED amer. akcij, film JAMES BOND 007 - JUTRI NIKOLI NE UMRE ob 20. uri SKOFJA LOKA amer. kom. MOŽJE V ČRNEM ob 18. in 20. uri SLOVENSKA KINOTEKA LJUBLJANA MIKRO-KOZMOS ob 13.30 uri, nem. film TRGOVIC Z DEKLETI ob 20.15 uri, sovj. film SENCE POZABLJENIH PREDNIKOV ob 22. uri. jug. film LEPE VAS! LEPO GORIJO cb 0.00 uri
PREPOVEDANO ZA ODRASLE
Praznični dnevi eo samo še lep epomln
Kraljevala eo pravljična bitja z dedkom Umom
Novoletni čas e prvimi zlmeklml počitnicami Je mimo, ostal pa Je prijeten opomin nanj.
ogroženih družin, 38 najmlajših učencev osnovne šole Jela Janežiča in 11 najmlajših be-gunčkov. Veselje, ki ga je prinesel dedek Mraz po igrici o čarovnicah, je bilo za marsikaterega otroka edino, ki so ga bili deležni ob novem letu. Dedek Mraz kajpada ni prišel praznik rok. Darilne vrečke so mu pomagali napolniti podjetje Peks, Loka, EGP in Nova ljubljanska banka, Zve-
za svobodnih sindikatov, območna organizacija za Gorenjsko v Škofji Loki in Združena lista socialnih demokratov. Glavni pokrovitelj prireditve pa je bila Loška komunala.
Veliko takih dedkov Mrazov si želimo, ki imajo darželjivo roko za manj srečne otroke.
Po prazničnem blišču pa se je včeraj spet začelo zares. V šoli namreč! • D.Z.Žlebir
EKLISO    REKLI SO   REKLI SO REKLI
Dedek Mraz v družbi čarovnic iz igrice in veselih otrok.
Letošnji božični in novoletni prazniki so s Šolskimi počitnicami vred prinesli kar enajst prostih dni. Čeprav je sneg zapadel le na višje ležečih smučiščih, pa šole prosti otroci in mladina že najde način, kaj v takšnih dneh početi. Tudi naša današnja anketa, opravljena še v dneh pričakovanja, nam to dokazuje. Sicer pa je še živ spomin na praznike, novoletne jelke še stojijo po dnevnih sobah in mesta so še vedno slovesno okrašena, čeprav brez snega nekako ni tistega pravega razpoloženja. Nekaj ga je pomagalo pričarati tudi praznično pokanje in raznobarvne rakete bengaličnega ognja: upamo, da se je kanonada v vseh primerih srečno končala!
Osnovnošolci in srednješolci so torej pred prazniki za poldrugi teden zapustili šolske klopi, šolska poslopja so do včeraj žalostno samevala, zato pa so bila tem bolj živahna druga prizorišča. V mestih in vaseh so se vrstili prednovo-letni dogodki, otroke je obiskoval dedek Mraz, v gle-
daliških dvoranah so kraljevale lutke ali junaki otroških predstav. Posebej prisrčna so bila ta srečanja v vrtcih in nižjih razredih osnovnih šol, kjer otroci še verjamejo v otroške dobrotnike, ali pa se vsaj za decembrsko rabo znova vrnejo v čas "blažene nevednosti".
Že pred prazniki smo nanizali nekaj dogodkov, ki so zaradi svoje prisrčnosti še posebej omembe vredni. Tokrat pa se v sliki in besedi spomnimo še enega med njimi: obiska dedka Mraza v loškem gledališču, ko je obdaril predšolske otroke in socialno ogroženih družin, otroke iz šole s prilagojenim programov in begunčke iz škofjeloškega zbirnega centra. Dedka Mraza je v goste povabil Rdeči križ iz Škofje Loke, ki je želel otrokom podariti trenutek pravljičnega in radostnega pričakovanja. Že med letom pomagajo večini teh otrok, za praznike pa so jim znova prižgali iskrice v očeh. V loškem gledališču je bilo 60 otrok iz socialno
Vsi najbolj pogrešamo sneg
Novoletne počitnice so mimo, danes že drugi dan sedite za šolskimi klopmi. V mislih pa verjetno Še vedno podoživljate, kaj ste počeli v prazničnih dneh. Sredi prejšnjega tedna smo šolarje pobarali, kaj počnejo ali pa se bodo počeli med počitnicami
E d
pa oni k meni. Te dni ravno kupujem novoletna darila in moram reči, da komaj čakam na novo leto. Zelo pogrešam sneg in upam, da ga bo kaj zapadlo. Verjetno bomo šli tudi kaj smučat."
Sandra Bajde, 7. razred; "Nekajkrat sem bila že na bazenu, za domače in prijatelje kupujem novoletna darila, jih tudi zavijam, Včasih grem v kino, na za-"
v i n Alič, 7. r a z r e d '
"Treniram nogomet v Tri g lav G r e i n i, tako da hodim na treninge. Za novo leto imamo sicer prosto, zato večino časa prebijem zunaj s kolegi. Največkrat igramo košarko. Zebe nas ne... Veliko gledam tudi televizijo, predvsem Pop TV, med počitnicami p tudi malo dlje pokonci."
Nežka Pretnar, 6. razred:
"Za praznike sem doma, »v~.«.»«:,j rada hodim k prijateljem ali ♦ S. S., foto: T. D.
malo, raje grem drsat. Drugače pa gledam televizijo, vendar nič več kot ponavadi." «. t rv
LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA
VASA POSTA
Pred prazniki in med njimi smo dobili veliko vaše pošte. Pisali ste nam: Kaja Plave, Nejc Pavlin, Anže Pinter, Dijana Marinkovič, Matej Sekne (krožek kreativnega pisanja OS Simon Jenko Kranj), Tina Žitnik, Aljaž KraŠevec, Jure Puš, Eva Brane (OŠ Kranjska Gora), Saša Aehar, Tina Šinkoviec, Nina Primožič, Gašper Pire, Roman Habjan, Marija Demšar, Jernej Žagar, Jerneja Žagar, Kristina Tavčar (OŠ Peter Kavčič Skofja Loka), Nina Černilec, Maja Rugelj, Jure Dobnikar, Barbara Karu, David Renko, Andreja JokaiČ, Anja Novak, Nina Kristan, Gorazd Zakrajšek, Maja Lukač, Eraa Pristov, Luka Perne, Rok Hribar, Mateja Koder, Špela Kalan, Matic Žižek, lila UŠeničnik, Anchaž Menegalija (OŠ Naklo), Asja Zaje, Nena Polj anČek (OŠ Žiri), Urban AljanČič, Špela Sušnik, Anka Jenko (OŠ Šenčur), Eva Štefe.
*Naša današnja nagrajenka pa je Jerneja Žagar iz OŠ Peter Kavčič Skofja Loka.
so tedni in dnevi, a mesec pa kar ni in ni minil. Ko je bil samo še en dan do odhoda, je dedka Mraza začelo skrbeti, kaj bodo rekli otroci, ker ga tako dolgo ni. Gotovo bodo užaljeni. Končno je prišel dan odhoda. Dedek Mraz je razdelil darila in se odpravil domov. Drugo leto je bil zelo pazljiv in si je naravnal uro že za zelo zgodaj zjutraj.
• Matej Sekne, 4. b OŠ Simon Jenko (krožek kreativnega pisanja).
Nagrajeni spis
Moje lastovičke
Spomin mi sega v tiste dni, ko smo še stanovali v Selcih pri stari mami in atu. Ležala sem na topli kmečki peči in gledala ven v zasneženo naravo in na okno, kamor so priletavale ptice in zobale proso, ki smo jim ga natrosili na police. Ata jim je nekoč naredil krmilnico, ki smo jo obesili na staro jablano, z mamo pa sva naredili ptičjo pogačo, da sem tako privabljala ptice. Tako so lažje pričakale pomlad.
Spomladi se je zgodilo, da je lastovica začela v naši jablani spletati gnezdo. Opazovala sem jo, kako prinaša bilke, priletava in odletava. Tiso, sosedov maček, je oprezoval za njo. Ko je spet priletela z bilko v kljunu, se je priplazil po veji. Dih mi je zastal, ker sem mislila, da jo bo zgrabil in raztrgal. Nič takega se ni zgodilo. Lastovka ga je počakala in spet je stegnil taco, da bi jo zagrabil. Takrat je sfrčala na višjo vejo in ga nagajivo gledala z nje. Zdelo se mi je, da se norčuje iz njega. Maček je nekaj časa potuhnjeno tuhtal, kaj zdaj, potem pa se je osramočen odplazil po deblu navzdol.
Prav zabavala sem se, ko sem ju opazovala.
Na ta dogodek sem že pozabila, spomnila pa sem se, ko sem nekoč zagledala, da se v gnezdu nekaj premika. Mladički so odpirali lačne kljunčke in čakali, da jim lastovka prinese slastne črvičke za njihove vedno lačne želodčke. Takrat sem se spomnila, da so mladički lahko v nevarnosti. Začela sem oprezati za mačkom in ga podila od naše hiše. Vse se je srečno končalo, lastivičke so odletele. Ostalo je prazno gnezdo. Maček pa se spet svobodno potika okoli hiše.
• Jerneja Žagar, 5. c OŠ Peter Kavčič, Skofja Loka
Dedek Mraz si je zlomil nogo
Nekega dne je dedek Mraz zaspal. Ko se je prebudil, je bil že zelo pozen. Hitro se je odpravil na pot z gokardom, ampak je gokard zakuhal. Potem je začel teči, ampak je padel in sije zlomil nogo. Takoj se je začel plaziti in priplazil se je do bolnišnice. Tam so ga takoj sprejeli. Rekli so mu, da bo mora ležati en mesec. Trajali
Zimska pravIjica
Učenci 5. a razreda osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju so napisali pesmi na temo zimska pravljica in jih sami tudi ilustrirali. Jezikovno jih je pregledala Božena Bogataj, oblikovala pa Suzana Geršak. 23 pesmi so zbrali in zvezali v lično knjižico, mi pa vam iz njih objavimo le eno, ki nam je bila najbolj všeč, naslovna Zimska pravl-Hca Teie Germovnik.
ZIMSKA AVLJICA
Tiho padajo snežinke,
sneg kristalno se blešči, zunaj pred
domačo hišo
se ustavijo sani.
Okrašena jelka zala se mi v lučkah nasmehlja, nekdo nastavil je darila -morda bila je dobra vila.
List v knjigi obrnimo, skupaj, brez vseh skerbi. Staro leto bo Že mimo, novo, mlado k nam hiti.
NA VRTILJAKU Z ROMANO
Vsak torek od 18.10 do 19. ure na
Jutr'' mam zobarja
Najbolje, da gremo že kar na začetku novega leta k zobarju, kaj pravite? No, pa recimo, da ne še takoj danes, naj vam bo.
Gremo raje: JUTR' ' MAM ZOBARJA, MAMA, BOŠ Z MANO ŠLA... Strahopetci, danes Vrtiljaka raje ne poslušajte, ha ha ha ha.... Romana
TO
radio triglav V nedeljo ob 8. uri:
iHafi MM? mm VRTILJAK
wU IVI Mi. Tudi v tokratni oddaji boste najprej slišali novo pravljico in jutranji pozdrav otrokom in staršem, potem pa vas bova povabilana lutkovno matinejo na Hrušici, kjer bo predstava "Neubogljiva račka" Lutkovnega gledališča Glasbene mladine Jesenice. Odprla bova telefone in pričakovala vaše klice. Razdelila bova nekaj vstopnic za lutkovno igrico in še kaj. Prisluhnite nama. • Miri in dedek
V nedeljo ob 10.30
Wm KLPETALNICA
Naš novi potnik na nagradnem izletu je Anže Ceh iz Tržiča. Sicer pa so zimski dnevi prav primerni za branje in v šoli vsi radi tekmujemo za bralno značko. Tema nedeljske klepetalnice bo bralna značka in pa knjige, ki jih radi prebirate. Ja, saj ni treba, da ves čas preživite pred televizorjem, lep teden želijo • radijske klepetulje.
-— _--V ponedeljek ori 18. uri
==EžŽ BRBOTAVCEK
rr^t       —— Kaj bi počeli danes zjutraj, če bi bilo takrat, ko bi se zbudili, zunaj vroče, sijalo 8 iS bi sonce, namerili pa bi tam okoli 30
RADIO SORA stopinj? Bi stekli k omari, poiskali kopalke, brisačo, si nataknili cokle in odšli k bazenu? To bi bil hec. Pristali bi v vseh Guinessovih knjigah z rekordi! Če pa stojimo trdno na tleh in opazujemo cmeravo vreme, ki nam gre že pošteno na živce, do takih novoletnih šokov morda ni niti več tako daleč. Ampak vseeno smo se Brbotavčki na ta račun zadnji ponedeljek pred novim letom pošteno nasmejali. Ha, to bi bil vic, če bi plesali okoli novoletne jelke v kopalkah! Matej Svoljšak, Suška 15, Skofja Loka, je bil izžreban, saj nam je povedal, da bi on najraje sedel v čoln, se odpeljal na samotni otok in tam preživel svoje novoletne praznike.
NEKAJ BISTROUMNIH
Profesorica Jerneja Langus iz osnovne šole Simon Jenko (DE centralna) nam je poslala nekaj bistroumnosti, ki so jih "zagrešili" njeni prvošolčki. Vprašali so se, kaj so dobrega in kaj slabega naredili v tem letu? Najprej kaj sem slabega naredil v tem letu.
* Kadar mami ali ati kaj rečeta, včasih tega ne naredim. (Martina V.)
* Mamici sem razbila krožnik. (Žana Zupančič)
* Bratcu sem zlomila kolo. (Izabela W.)
* Mamici sem zbila kozarce. (Pika M.)
* Stresel sem rožo s police. (Aleš)
* Mamici sem stresla puder. (Aleksandra)
* Atiju sem zlil kavo. (Matej Z.)
* Nagajal sem sošolka in sošolcem. (Matic)
* Velikokrat sem bratcu razmetala posteljo. (Monika D.)
* Mamici sem razbil skodelico. (Samo Z.)
* Stopila sem na sesalec. Polomil se je. (Spela)
* Mamici sem stresel torbico. (Samir)
* Nagajal sem mojemu prijatelju Anžetu. (Žan K.) Kaj sem dobrega naredil v tem letu?
* Kadar mami pomije posodo, jo včasih pobrišem. (Martina V.)
* Mamici sem pomagal vsaditi rože. (Žan K.)
* Atiju sem pomagala narediti ptičjo hišico. (Špela)
* Sebi in bratcu sem pomagala pospraviti postelje. (Izabela)
* Kaj sem naredila dobrega? Spoznala sem črke. (Katja P.)
* Atiju sem pomagal prati avto. (Matic)
* Očiju sem pomagal pospraviti delavnico. (Nejc K.)
* Očiju sem pomagal narediti klopico. (Samir)
* Mamici sem pomagal lupiti krompir. (Samo)
* Mamici sem kupila vanilijev sladkor. (Aleksandra)
* Mamici sem pomagal okrasiti smreko. (Matej)
DRSALKE - KOLESA
Oprema za hokej, brušenje drsalk
Novi modeli koles, ostali po znižani ceni
Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9.-12. ure
VALY-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007
UREJA: Vilma Stanovnik
IZŠLA JE 3. ŠTEVILKA ČASOPISA B0R0AM!
Bordam! je glasilo Snovvboarding zveze Slovenije. Je brezplačno, najdete pa ga v trgovinah s snovvboard opremo, na prireditvah Snovvboarding zveze Slovenije, v osnovnih in srednjih šolah in v restavracijah McDonald's.
Kljub toplemu vremenu je Kranjskogorcem tudi letos uspelo pripraviti Pokal Vitranc
DVOJNO AVSTRIJSKO SLAVJE, NAŠI NAVDUŠILI V SLALOMU
Zmagi odšli k letos skoraj nepremagljivim Avstrijcem - V soboto od naših v finalu le Košir - V slalomu Miklavc 5., Košir 7., Vrhovnik 13. - Tomba ni želel nastopiti v drugem teku
Kranjska Gora - Deževje in otoplitev sta v Kranjski Gori krojila razplet 37. pokala Vitranc. Organizatorji so sicer izpeljali tako veleslalom kot slalom, toda pogoji na podkorenski progi so bili daleč od optimalnih. Vseeno zmagovalca Avstrijca Christian Mayer (veleslalom in lovorika pokala Vitranc) in Thomas Svkora (slalom) večjih pripomb nad progama nista imela, organizatorje sta celo pohvalila, da so v takih razmerah progi sploh pripravili.
Slovenski smučarji so prišli v Kranjsko Goro z željo presekati serijo slabih uvrstitev na tekmah svetovnega pokala, kar pa se na veleslalomski tekmi ni zgodilo. Edini od naših, ki se je prebil v finalno trideseterico, je bil Jure Košir na 17. mestu. Mitja Kune je drugo vožnjo nesrečno zgrešil za pičlo stotinko sekunde, ostali pa so bili daleč od finala.
Razplet na vrhu so zopet krojili Avstrijci in lanski zmagovalec Švicar Michael von Gruenigen, v boj za najvišja mesta pa se je tokrat vmešal tudi Alberto Tomba. Na zmagovalne stopničke je nazadnje stopila trojica, ki vodi tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala v veleslalomu: prvi Christian Maver, drugi Her-mann Maier in tretji von Gruenigen. Jure Košir je v drugo vozil slabše in veleslalomski del pokala Vitranc končal na 24. mestu.
Slalomsko dramo pokvaril Tomba
Dobro, da je v sklopu pokala Vitranc tudi slalom, drugače bi slovenska reprezentanca do-
mače prizorišče zapustila z dolgimi nosovi. Tako pa je nedeljski slalom prinesel največji uspeh slovenske moške reprezentance v sezoni, ki ni navdušil le njenega vodstva, ampak tudi vse smučarske privržence.
Že dan prej je bilo moč napovedati, da bodo pogoji na progi težki, saj so bile temperature previsoke, da bi proga zmrznila. Po veleslalomu so Kranjskogorci sicer na progo vrgli cementno oblogo, toda dež je slalomsko progo do jutra že toliko omehčal, da je popustila že po prvi deseterici. Prav težki pogoji pa so nedeljski tekmi pridali navdih klasične tekme, kot smo jih gledali pred desetletji, ko proge niso bile tako dobro pripravljene kot danes in se je med slalomisti bil pravi boj. Pravo slalomsko dramo pa je pokvaril nepopravljivi Italijan Alberto Tomba, ki v drugem teku ni nastopil in s svojim dejanjem pustil grenak priokus pri vseh prisotnih, celo italijanski novinarji so se pomaknili nekoliko v ozadje.
Tomba je imel po prvi vožnji
KRANJSKOGORSKI "DROBIŽ"
Društvo podeželskih žena skrbelo za premražene in lačne
■V novinarskem središču v hotelu Kompas v Kranjski Gori je bila med najbolj obleganimi miza, ki so jo z dobrotami obložile gospodinje iz Zgornjesavske doline, združene v Društvo podeželskih žena občine Kranjska Gora. Na njej ni manjkalo domačih dobrot, od potice, mošta, piškotov, klobas, suhih krhljev.... skratka, premraženi in lačni novinarji iz vseh koncev sveta so kar po vrsti hvalili gorenjsko kuhinjo in seveda - domače kuharice.
Policisti tolažili predvsem otroke - Kljub množici obiskovalcev v Kranjski Gori (nedeljski slalom si je ogledalo 7 tisoč obiskovalcev) policisti niso imeli pretirano veliko dela. Še največ skrbi je bilo z otroki, ki so "izgubili" svoje starše. Takole pa je policist Vojko (znani "Zirovc") tolažil malo Nino Kordež, ki je v množici izgubila očka. "Kaj morem, naša služba je pač ena najbolj vsestranskih, zato znamo "pocrkljati" tudi majhne punčke," je povedal priljubljeni Škofjeloški varuh miru.
Lepe nagrade za najboljše - Poleg šopkov in pokalov je najboljše na kranjskogorskih tekmah čakal tudi lep nagradni sklad. Tako sta zmagovalca dobila 22.500 švicarskih frankov, drugouvrščena sta dobila 11.250 frankov, tretjeuvrščena 6.000 frankov, četrtouvrščena 3.000 frankov in petouvrščena 2.250 frankov. • V.S.
Najboljši v veleslalomu (z leve proti desni): Hermann Maier, Christian Mayer in Michael von Gruenigen.
zelo dobro izhodišče, saj je za vodečim Vikingom Fmnom Christianom Jaggejem zaostajal le stotinko. Za vrat mu je na tretjem mestu z manj kot pol sekunde zaostanka dihal odlični Dorfarčan Andrej Miklavc, ki je s številko 13 po besedah reprezentančnega trenerja Pavla Grašiča odpeljal svoj najboljši slalom.
Zvezdniško muhasti Tomba je med odmorom preiskušal drugo progo, zato ga je direktor moškega dela svetovnega pokala Guenther Hujara opozoril, naj se umakne s proge.
Nihče od ostalih slalomistov ni odobra val Tombove poteze.
Tomba ga je nato pobaral, da bi se moral drugi tek začeti z najboljšo petnajsterico in ne trideseterico in začel s palico zabadati v progo, češ, kako mehka je proga. Ko je bil opozorjen, da naj preneha, sicer bo diskvalificiran, se je med Tombo in Hujaro razvila žolčna debata, v kateri je Italijan na koncu zaključil, da tako ali tako ne bo nastopil.
In nazadnje je svojo grožnjo tudi izpolnil.
Drugo vožnjo je vendarle začel trideseti, Francoz Joel Chenal, ki se je z odličnim nastopom prebil na osmo mesto. Kot tretji se je na progo pognal Matjaž Vrhovnik, ki je dobro izkoristil še nenačeto progo in se s tretjim časom drugega teka prebil na 13. mesto. Jure Košir, triindvajseti po prvi vožnji, je v drugo postavil peti čas in se nazadnje
prebil na sedmo mesto.
Hudo načeta proga je najboljšim smučarjem povzročala velike težave, tako da so se drug za drugim uvrščali za našima smučarjema, zato so se iz slovenskega tabora slišali vedno glasnejši vzkliki navdušenja, predvsem s strani Matjaža Vrhovnika, ki je lovil olimpijsko normo in jo nazadnje tudi ujel.
Zdržali so samo najzbranejši in najsrečnejši. Vodilna deseterica je nizala slabe čase in izgubljali dobre uvrstitve. Tako je vodeči Jagge zdrsnil celo na 24. mesto. Najsrečnejši in tudi najboljši je bil v nedeljo Avstrijec Thomas Svkora, ki je v Kranjski Gori zmagal že lani. Drugi je bil mladi Francoz Pierrick Bourgeat, ki mu podkorenska strmina očitno leži, saj je bil že lani, v svoji prvi sezoni, deveti. Bourgeat, ki je v mladosti treniral ragbi, z njim pa prenehal pri petnajstih, ker je postal zanj pregrob šport, je na stopničke pris-mučal z dvajsetega mesta po jprvem teku.
Prav zaradi časov, ki so jih dosegali smučarji pred njim, je bilo od Miklavca nepravično pričakovati, da bo zadržal svojo uvrstitev. Miki se je na progo pognal pogumno, po nekaj napakah v srednjem in spodnjem delu pa pristal na petem mestu, s katerega ga niso več zrinili. Uvrstitev enako vredna kot stopničke. Tega so se zavedali tako sam Miklavc, naše vodstvo kot tudi gledalci v ciljni areni.
REZULTATI: veleslalom: 1. Christian Maver 2:12.70; 2. Hermann Maier +0.55 (oba Avst); 3. Michael von Gruenigen (Švi) +1.10, ... 24. Jure Košir (Slo) +3.26; slalom: 1. Thomas Svkora (Avst) 1:37.93, 2. Pierrick Bourgeat (Fra) +0.16, 3. Thomas Stangas-singer (Avst) +0.20, ... 5. Andrej Miklavc +0.36, 7. Jure Košir +0.42,13. Matjaž Vrhovnik +0.60 (vsi Slo); Pokal Vitranc: 1. C. Maver (Avst)
• S. Šubic, foto: T. Doki
Najboljši Slovenec v Kranjski gori Andrej Miklavc
PETO MESTO JE SUPER
Z rezultatom na pokalu Vitranc si gotovo zadovoljen?
"Že v soboto sem vedel, da bo slaloms-ka tekma težka, saj pogoji na progi niso bih optimalni, kar se je nato tudi zgodilo. Vesel in presrečen sem. V prvem teku sem dal vse od sebe, smučal sem na vse ali nič. Za drugo vožnjo pa se se zavedal, da so pogoji precej spremenjeni, toda to je del igre. Nekateri tekmeci so imeli v drugem teku boljše pogoje, jaz sem jih imel pa v prvem. V srednjem in spodnjem delu sem naredil nekaj napak, zato je peto mesto zame super."
Sedaj bo verjetno lažje, ko je norma dosežena?
"Današnji rezultat mi je dal veliko dozo samozavesti, zato bo na naslednjih tekmah gotovo lažje. Lažje bo napadati, ne toliko misliti na rezultat. V torek bom štartal na tekmi evropskega pokala, nato odpotujem v Schladming."
Kaj se je pravzaprav dogajalo v Park Citvju in Sestrieru? Po izjavah vodstva si bil že tedaj v dobri formi.
"Tako je» forma ni bila problem. Na kratko lahko rečem, da sta bili progi na obeh tekmah ekstremno ledeni, na taki podlagi pa se ne znajdem najbolje. Večinoma sem namreč treniral na mehkejših progah."
POVEDALI SO
Jure Košir: "Z veleslalomom nisem zado-v olj en, saj sem pričakoval vsaj uvrstitev med petnajsterico, če ne med deseterico. Tudi slalom bi bil lahko boljši. Po mehkem snegu ne smučam najbolje, bolj mi ustreza ledena podlaga. Ni kaj, nekateri znajo smučati na vsaki podlagi, zato se bom to moral naučiti tudi sam. V slalomu sem se na prvi progi počutil kot v Sestrieru, nobenega slabega občutka nisem imel." Matjai Vrhovnih "Zgodnji start v drugem teku sem želel čimbolj izkoristiti in uspelo mije. Imel sem tudi nekaj sreče, saj so ostali delali napake, vendar to se dogaja tudi nam. Današnji rezultat mi je dvignil samozavest, ne bo se treba več obremenjevati z normo. Lažje bo sedaj napadati, moj cilj pa je sestaviti dve dobri vožnji in rezultat bo prišel sam po sebi. Glede na pogoje je bila proga dobro pripravljena."
Pavel Grašič: Nedeljski slalom je bil povsem klasična tekma, en velik boj. Miklavc je smučal kot na treningu, tudi v drugem teku je dobro odsmučal, kar je dobro za njegovo samozavest. Mogoče smo vsi skupaj malo preveč pričakovali, pri boljših razmerah bi bile stopničke mogoče dosegljive, danes težko. Škoda je, da Košir v drugo ni več tvegal, ker je imel dobro pozicijo za napad. Pohvale organizatorjem, da so v danih pogojih maksimalno pripravili progo."
Christian Mayer. "Zadnji teden sem imel dober trening, zato sem prišel v Kranjsko Goro z dobrim občutkom. Zmagati v Kranjski Gori je bila ena izmed mojih največjih sanj, meni več pomeni kot zmaga v Alta Badii. Avstrijska smučarska zveza je zmagovalcu skupnega svetovnega pokala obljubila denarno nagrado 600 tisoč šilingov, zato smo mogoče letos Avstrijci tako dobri."
Thomas Svkora: "Bil je zelo telek slalom, zato si moral iti na vse, če si želel narediti dober rezultat. Ker smučam na Elanovih smučeh, je zmaga v Kranjski Gori še toliko bolj pomembna. Tomba se ni pravilno odločil, da ne bo smučal, saj ni korektno do gledalcev. Smučarji potrebujemo čimveč tekem, glede na letošnjo zimo pa potem v Evropi sploh ne bi bilo mogoče izpeljati tekme."
VATERPOLO
Vaterpolist Aleksander Pajič, Jugoslovan v vratih Tivolija
OTROŠTVO JE PREŽIVEL V KRANJU
Slovenski vaterpolski vrh se je od osamosvojitve leta 1992 zelo razširil. K temu je poleg dobrih rezultatov Kopra in Triglava levji delež prispeval tudi vaterpolo klub Tivoli, ki je v svoje vrste privabil veliko mladih vaterpolistov, ki so v lanski sezoni ze tvorili jedro slovenske kadetske reprezentance. Izkušnje pa so si nabirali tudi v prvi slovenski ligi. Letošnjo sezono pa se jim je pridružil devetnajstletni vratar Aleksander Pajic.
Vemo, da si svoje otroštvo preživel v Kranju. Si se tudi z vaterpolom spoznal pri nas?
"Plavati sem se res naučil v kranjski plavalni šoli, spomnim se, da sem obiskoval plavalne tečaje na Planini in na starem zimskem bazenu. Vaterpolo pa sem začel trenirati v 1. razredu osnovne šole v Beogradu iz čisto preprostega razloga, da sem zapolnil svoj prosti čas. Nekaj pa je k moji odločitvi pripomogla tudi popularnost športa v Jugoslaviji. Saj je vaterpolo poleg rokometa in nogometa najpopularnejši šport."
Obiskuješ ekonomsko šolo v Beogradu. Kako ti uspe uskladiti šolanje v Beogradu in igranje v Sloveniji?
"V Jugoslaviji je odnos do vrhunskega športa precej drugačen kot tukaj. Že na začetku šolanja se moraš odločiti, ali bo na prvem mestu šport ali šola. Treningi namreč potekajo dvakrat na dan, poleg tega pa opraviš še en trening v fitnesu.Za šolo preprosto zmanjka časa, zato pa nam omogočijo, da opravljamo samo izpite. Sam se bom tako v prostem delu sezone vrnil v Beograd in opravil nekaj izpitov za četrti letnik ekonomske šole. V Sloveniji pa je povsem drugače. Zaradi obveznosti v šoli moji vrstniki trenirajo samo enkrat na dan, kar je za kvalitetni razvoj tega športa premalo."
Kakšne so potem razlike med igranjem vaterpola v Jugoslaviji in Sloveniji?
"V Jugoslaviji je registriranih okrog 15 klubov, ki igrajo res kakovosten vaterpolo, pet jih je samo v Beogradu. Sam sem bil član Zvezde. Moj trener je bil do odhoda v Slovenijo bivši jugoslovanski reprezentant Krivokapič. V klubu smo imeli vseskozi na razpolago svojega zdravnika in fizioterapevta, preskrbljeni smo bili tudi z vitamini in drugimi preparati, ki omogočajo športniku kvaliteten razvoj. V Tivoliju pa treniramo v poznih večernih urah in tudi kvalitetni vrh v Sloveniji je ožji."
Kako pa je sploh prišlo do sodelovanja s Tivolijem in kako je tvoj odhod sprejela okolica?
"Do sodelovanja s Tivolijem je prišlo čisto po naključju. Kadetska reprezentanca s trenerjem Tivolija Vojkom Podvrščk-om je bila na pripravah v Beogradu in na pobudo moje mame, ki je želela, da se vrnem v Slovenijo, je sodelovanje steklo. V matičnem klubu so mojo željo razumeli in tako sme lahko že septembra pripotoval v Kranj, kjer sem nekaj časa živel pri babici in dedu, potem pa sem se preselil v Ljubljano. Prehod pa zame ni bil težak, saj sem Slovenijo obiskoval tudi ves čas mojega življenja v Beogradu. Pri vsem tem pa mi je veliko pomagal tudi stric, ki živi v Kranju."
Kakšni pa so tvoji načrti v prihodnosti?
"Moji načrti v letošnji sezoni so vezani na sodelovanje s Tivolijem, s katerim mislim, da bi lahko osvojil drugo mesto v državni ligi, Triglav je za nas letos še premočan, ostala mošta pa bi lahko premagali. Če bodo urejene zadeve v zvezi s slovenskim državljanstvom zame in za mojega mlajšega brata Vladimirja bova oba zaigrala za slovensko državno reprezentanco. Kot trener mlajših kategorij v Tivoliju pa bi rad pripomogel k boljši kvaliteti slovenskih igralcev vaterpola.
N. Podvršček
KROG BREZ PRESENEČENJ
Kranj, 5. januarja - Vaterpolisti so v državnem prvenstvu za sezono 1997-98 prvo soboto v letu 1998 odigrali zadnji krog prvega dela v prvem delu, ki ni postregel s presenečenji, razen če ne izvzamemo visoke rezultate.
Branilec naslova kranjski Triglav ni imel prav preveč dela z Mogoto Ljubljano, ki ji je najbolj jasno, da se za taka srečanja, kot so s Triglavom ne izplača angažirati tujcev, saj vedo, da proti Triglavu nimajo v letošnjem letu nobenih možnosti za presenečenje. Tako je bila zmaga z 18 zadetki razlike pričakovana. Priložnost na takih srečanjih je dobro izkoristil šestnajstletni Jure Nastran, ki je bil s petimi zadetki tudi najboljši strelec pri Triglavu. Tivoli je izkoristil svoj bazen in ugnal Kokro, s katero bo bil boj za uvrstitev med četverico najboljših. Pri Kokri je bil še brez pravice zamenjave izključen Andrej Horvat in do morebitnega preobrata ni moglo priti. Še največjo zmago pa je zabeležila Probanka Leasing, ki je doma gostila oslabljeni Kamnik (brez Puškarja in Podjeda).
Rezultati: 7 krog: PROBANKA LEASING : KAMNIK 26:2, TRIGLAV . MOGOTA LJUBLJANA 22:4, TIVOLI : KOKRA 11:6.
Vrstni red po 7. krogu: 1. Triglav 12,2. Probanka Leasing 9,3. Koper 8, 4. Tivoli 6, 5. Kokra 4, 6. Kamnik 2, 7. Mogota Ljubjana 1.
Lestvica strelcev: 1. Balderman (Triglav) 17, 2. Avdič, Tivoli 16, 3. Ul (Probanka) 15, 4. Manola (Ljubljana) 14, 5. Šinkovec (Tivoli) 12, Štromajer Kr. Triglav 12, 7. Baš (Kamnik) 11, Čarap Korep 11, Kremžar Probanka 11, Podvršek Kokra 11.
Razpored za 8. krog: sreda, 7. januarja - Kranj - pokriti olimpijski bazen ob 19.00 Kokra : Koper; Kranj - pokriti olimpijski bazen ob 20.30 Kamnik : Triglav, Maribor - bazen Pristan ob 20.30 Probanka Leasing : Tivoli, prosta Mogota Ljubljana. • J. Marinček
Za slovenskimi vaterpolisti je uspešno leto, na manjka pa tudi novih načrtov
LETO M BO POMEMBNO ZA REPREZENTANCO
Naša članska vaterpolska reprezenatnea si želi uvrstitve v B skupino evropskega vaterpola, pomembni nastopi pa čakajo tudi mladince in kadete
Kranj, S.januarja - Leto 1997 se je končalo in čas je, da se naredi tudi bilanca uspehov slovenskega vaterpola. Minulo leto je bilo namreč za vaterpoliste zelo uspešno tako v reprezentančnih, kot v klubskih nastopih. Državnem prvaku Triglavu je le en sam gol preprečil nastopanje v ligi osmerice v pokalu državnih prvakov, Koper pa je bil uvrščen med šestnajst najboljših ekip v pokalu pokalnih zmagovalcev. Žal v pokalu LEN Trophv nismo imei predstavnika.
Po uspešnih sezonah v letu 1995 in 1996 so vaterpolisti uspešno nastopali tudi v letu 1997. Že tretjič zapored jim je namreč uspela uvrstitev na evropsko prvenstvo v mlajših kategorijah. Po uspešni sezoni v letu 1995, ko so kadeti v Esslingenu osvojili 10. mesto, so mladinci leto kasneje v Carigradu osvojili enajsto mesto, kar je za državno, kot je Slovenija zares velik uspeh. V letošnjem letu pa je Sloveniji pripadla čast, da so bili organizatorji evropskega kadetskega prvenstva. To prvenstov je bilo organizirano na visoki ravni v Mariboru, za kar so bili tako organizatorji Vaterpolski klub Probanka Leasing kot Vaterpolska zveza Slovenije deležni številnih pohval. Žal kadetom ni uspelo tisto, kar se je načrtovalo, to pa je uvrstitev med deset najboljših.
V nastopanju v evropskih klubskih pokalih sta se prijavila le državni prvak kranjski Triglav in drugi na pokalnem tekmovanju najboljši klub Obale Koper. Žal se v evropski pokal LEN Trophv nista prijavila ne Mogota Ljubljana in ne mariborska Probanka Leasing, ki sta imela to pravico. Oba naša predstavnika sta prvi del nastopanja, v kvalifikacijah Slovenijo dobro predstavila. Triglav je v Sofiji brez poraza osvojil prvo mesto, Koper pa v
Carigradu z dvema porazoma tretje mesto. To je bilo dovolj, da sta se oba predstavnika uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Triglav je v predkolu nastopil v Kranju, Koper v Atenah. Žreb za oba ni bil najbolj naklonjen. Triglav je imel v skupni prvaka Jugoslavije, Grčije in Ukrajine, Koper pa pokalnega zmagovalca Grčije, Madžarske in Nizozemske. Po pričakovanju Koper ni imel nobenih možnosti, da koga od nasprotnikov premaga, a rezultati, ki jih je dosegel govore o tem, da se je v Grčiji predstavil v dobri luči.
Triglav je v Kranju turnir začel odlično. Premagal je prvaka Ukrajine (Ukrajina je sodelovala na evropskem prvenstvu v Sevilli), izgubil s prvakom Grčije za dva zadetka in nato premagal Bečej, kar je bilo prvorazredno presenečenje. Zal so bila pravila v tem tekmovanju taka, da je odločala skupna razlika v zadetkih, ker pa je imel Triglav enako razliko kot predstavnik Qrčije, je odločalo kdo je dal več zadetkov. V tem so bili boljši Grki, a če bi dal Triglav gol več proti Ukrajini, proti Grčiji, proti Bečeju ali pa da bi bili Grki premagani za gol več od Bečej a ali pa da bi dali gol manj Ukrajincem, bi bil med osem najboljših uvrščen naš državni prvak Triglav. Tudi odgovoro na
Uspešne nastope je imela tudi članska reprezentanca, ki je nastopila na treh mednarodnih turnirjih In za Člane največjem tekmovanju, na Sredozemskih Igrah. Na vseh treh turnirjih je reprezentanca dosegla dobre rezultate. Premagali so vse reprezentance, ki so članice "B" skupine Evrope, igrali nedoločeno s Slovaško in enkrat s to reprezentanco tudi izgubili (Slovaška bo sodelovala na SP v Perthu). Na Sredozemskih igrah so dosegli načrtovano uvrstitev In rezultate. Le visok poraz proti Hrvaški je bil nenačrtovan, ostali rezultati pa dajejo lepe spodbude za vnaprej.
ALPSKO SMUČANJI
POKAL ZAVAROVALNICE TRIGLAV
Soriška planina, 4. januarja - Smučarski klub Alpetour iz Škofje Loke je bil minulo nedeljo na Soriški planini organizator regijskega tekmovanja v slalomu za mlajše dečke in deklice ter starejše dečke in deklice. Vseh tekmovalcev je bilo kar 122, prišli pa so iz petnajstih slovenskih in primorskih klubov.
V kategoriji mlajših deklic je bila najboljša Urška Rabič (KRG), na drugo mesto se je uvrstila Urška Torkar (BLE), na tretje pa Mateja Terseglav (BLD). Med mlajšimi dečki ie bil najboljši Jan Škofic (RAD), drugi je bil Matic Debeljak (ZEL), tretji pa Rok Perko (TRŽ).
Med starejšimi deklicami je zmagala Ana Kobal (BLD), druga je bila Kaja Devctak (GOR), tretja pa Živa Zupan (TRŽ). Pri starejših dečkih je bil najboljši Martin Kuhar (APT), ki je z zmago pripravil lepo presenečenje, sajje bil v zadnji sezoni poškodovan. Na drugo mesto se je uvrstil Žiga Puc (BLD), na tretje pa Juš Gmajnar (BLE). • V.S.
SMUČARSKI TEK
NA POKLJUKI ŽITO POKAL
Rudno polje, 3. januarja - V biatlonskem centru na Pokljuki je bilo konec tedna tekmovanje mlajših dečkov in deklic ter starejših dečkov in deklic za Žito pokal.
Med 36 smučarji tekači se je v kategoriji mlajših deklic najbolje izkazala Karin Ivančic(LOG), ki je zmagala pred Majo Rimahazi (GOR) in Polono Mihevc (OLI). Med mlajšimi dečki je bil najhitrejši Klemen Bauer (IHA), na drugo mesto se je uvrstil Matej Čebašek (BLE), na tretje pa Matija Bočko (OLI). Med starejšimi deklicami je bila najboljšaMateja Mole (VRH), druga je bila Tanja Krvi-na(LOG), tretja pa Katja Višnar (BLE). V kategoriji starejših dečkov se je najbolj izkazal Jernej Meze (LOG), ki je zmagal pred klubskima kolegoma Mihom Prevcom in Nejcem Premrujem.
Tekmovanje je pod okriljem Smučarske zveze organiziralo Športno društvo Gorje. • V.S.
Vaterpolisti Triglava so se v Kranju veselili "velike "zmage nad Bečejem, a jim je za uvrstitev v osmerico najboljših ekip zmanjkal le en sam gol. Že v tem letu pa se tako Triglavu kot reprezentanci obetajo nove priložnosti za uveljavitev.
pritožbe Triglav ni dobival, dobival je le razlage, kaj se je upoštevalo pri določanju vrstnega reda.
Tekmovanja v sezoni 1997-98 so se začela z igranjem pokala. Tako kot lani sta bila v finalu Triglav in Koper, zmagovalec pokala pa je postal ponovno-Triglav. Državno prvenstvo v štirih kategorijah, ki tečejo po ligaškem sistemu za sezono 1997-98 seje pričelov mesecu novembru, po končanih nastopih v evropskih pokalih. Triglav, ki brani ta naslov v članskj konkurenci v dosedanjih tek"-mah še ne ve za poraz. Prav tako Koper v kategoriji do 13 let, v kateri ie prvi favorit. V ostalih dveh Kategorijah, do 15 in 17 let pa bo borba med kranjskim Triglavom in ljubljanskim Tivolijem. V vseh treh ligah v mlajših kategorijah na-topata tudi dva predstavnika iz Trsta: Edera in Triestina, a izven konkurence.
Člansko reprezentanco pa v letošnjem letu čaka preboj v evropsko "B" skupino. Reprezentanca bo v mesecu maju (13. do 19. maj) imela v Kranju kvalifikacijski turnir (tudi skupna "B"). Naša reprezentanca bo nastopala v skupini "A" z Dansko, Litvo in Moldavijo, v drugi skupini "B" pa so Češka, Poljska, Švica in Gruzija. Iz
tega turnirja bo štirim reprezentancam uspela uvrstitev v Carigrad, kjer bo od 2. do 11. julija potekalo evropsko prvenstvo skupine "B". Pred tem kvalifikacijskim turnirjem bo članska reprezentanca nastopila še na mednarodnem turnirju Isplo v Carigradu (2. do A. april) in na mednarodem turnirju Trista v Kranju (30 april do 3. maj). Kvalifikacije za evropsko prvenstvo pa bo imela tudi mladinska reprezentanca in sicer na Poljskem (6. do 10. maj). Tam ob nastopila v skupini skupaj s Poljsko, Francijo in Izraelom. Prvi med dvema pa bo uspela uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki bo v Bratislavi od 22. do 30. avgusta. Mladinska reprezentanca bo£v letu 1998 nastopila še na^ mednarodnem turnirju Tristar v Kranju (23. do 26. april), Tristar v Ljubljani (23. do 26. julij) in Hung VVest turnirju v Sopronu (Mad.) 30. julij do 2. avgust.
Slovenija pa bo imela " v ognju" tudi kadetsko reprezentanco letnika 1982, ki jo v letu 1999 čaka evropsko prvenstvo. Tako bo ta reprezentanca sodelovala na dveh mednarodnih turnirjih in to na Nizozemskem od 3. do 5. julija in na Slovaškem od 9. do 12. julija.
J. Marinček, foto: T.DokI
NAJBOLJŠA GRAŠIČEVA IN ŽEMVA
Pokljuka, 3. januarja • Športno društvo Gorje je bilo minulo soboto organizator letošnjega državnega biatlonskega prvenstva v šprintu. Moški so se pomerili na 10-kiIometrski progi, ženske pa na 7,5 kilometra.
Med Ženskami je jx> pričakovanju slavila Križanka Andreja Grašič (SK Tržič) 27:49,6, ki je s tem ubranila naslov državne prvakinje. Kljub kar petim zgrešenim strelom je premagala reprezentantko Matejo Mohorič (TSK Merkur Kranj), tretja pa je bila Urška Dolinar (TSK Merkur Kranj).
Mateja Mohorič je bila aajboljša v kategoriji juniork. Cerkljanka Tadeja Brankovič zaradi bolezni ni nastopila.
Močnejša je bila konkurenca v moški konkurenci. Med tekmovalci iz kar sedmih klubov pa se je na "domači" progi najbolje znašel Gorjan Tomaž Žemva (TVD Partizan Gorje), ki
tretji. Odlično je šlo tudi "novincu" med biatlonci Ivanu Mariču (TSK Bled), ki je zasedel Četrto mesto. Med juniorji je bil najboljši Danilo Kodela (SK Kovinoplastika Lož).
Sicer pa so Gorjam tekmo na Pokljuki odlično pripravili, prav tako dobri pa so bili pogoji za tekmovalce, saj je na progah še vedno dovolj snega, pa tudi veter ni oviral tekmovalcev.
Drugi del državnega prvenstva v biatlonu bo predvidoma konec marca, prav tako na Pokljuki. Reprezentantje pa so že odpotovali v nemški Ruhpolding, kjer bodo tekme za svetovni pokal od 8. do 11. januarja. • V.S.
»ISKANJE NA SNEGU
POLONA ČETRTA NA DUNAJU
Kranj, 4. januarja - Letošnje novo leto so nekateri najboljši deskarji na snegu pričakali v dunajskem zabavišču Prater. Tam so se pomerili v skokih in dvoboju na 30 metrov.
Skupni nagradni sklad tekmovanja je bil 1.000.000 šilingov, zanj pa se je med drugimi potegovala tudi Naklanka Polona Zupan. Polona, ki je nastopala v tekmovanju v dvoboju, je imela nekaj smole v kvalifikacijah, ko se je od strani zaletela v skakalnico za prosti slog, nato pa je osvojila četrto mesto. • V.S.
Leto 1998 bo leto mnogih velikih, pomembnih in tudi izredno zanimivih športnih prireditev
TUDI PRI NAS SVETOVNA PRVENSTVA IN POKALI
Največja športna dogodka letošnjega leta bodo prav gotovo zimske olimpijske igre od 7. do 22. februarja na Japonskem in svetovno nogometno prvenstvo od 10. junija do 12. julija v Franciji
Kranj, 5. januarja - Novo koledarsko leto se je začelo, z njim pa so se začela tudi nova tekmovanja različnih športnih zvrsti in rangov. Tako smo te dni že stiskali pesti za alpske smučajo, ki so se merili na Pokalu Vitranc v naši Kranjski Gori, navijali smo za skakalce, ki danes v Bischoshofnu zaključujejo letošnjo novoletno turnejo, ljubitelji avto - moto športa uživajo ob ralyu Pariz - Da kar, že te dni pa se obetajo nove velike prireditve od tekmovanj smučark in smučarjev, biatlonskih tekem, eden največjih športnih dogodkov meseca januarja pa se bo v četrtek začel v daljnem Perthu, kjer bo svetovno prvenstvo v plavanju, skokih v vodo in vaterpolu.
Gorenjski športniki bodo Gorenjskem, natančneje v Pla-tako poleti kot pozimi nastopali na velikih tekmovanjih doma in v tujini, za tekmami v Kranjski Gori pa se nam prav kmalu obeta tudi drugi letošnji največji športni dogodek na Gorenjskem: biatlonski svetovni pokal in svetovno prvenstvo v zasledovalnem teku, ki bo od 3« do 8. marca na Pokljuki. Na to tekmovanje so že povabljeni tekmovalci in tekmovalke iz 57 držav, kolikor je včlanjenih v Mednarodno biatlonsko zvezo. Po pričakovanjih OK Pokljuka, pa naj bi na tekmovanjih nastopilo kar 400 do 450 biatlonk in biatloncev. V mesecu marcu pa bo na
niči, še ena velika prireditev: finale svetovnega pokala v smučarskih skokih na veliki skalnici. Tekmi bosta na sporedu 21. in 22. marca.
Tudi aprila bodo ljubitelji športa, posebno hokeja, na Gorenjskem prišli na svoj račun. Na Jesenicah in v Ljubljani bo namreč med 12. in 25. aprilom potekalo svetovno prvenstvo skupine B v hokeju na ledu.Naš i se bodo, po lanskem uspešenem prodoru v skupino B tokrat potegovali za mesto v elitni A skupini svetovnega hokejska. Tudi če jim ne bo uspelo, bo prvenstvo vsekakor zanimivi športni dogodek.
Lani je bila Planica, najbolj po zaslugi odličnega Peterke, res pravi športni praznik Kako bo letos 21. in 22. marca, ko bo v dolini Pod Poncami spet finale svetovnega pokala?
Aprila bo na Jesenicah in v Ljubljani svetovno prvenstvo skupine B v hokeju na ledu. Upanje, da bo naša reprezentanca ina sliki v pripravljam tekmi z Italijo) osvojila prvo mesto in se uvrstila v elitno A skupino je, kljub domačim ledenim Ploskvam, realno vendarle majhno.
Prvi velik športni dogodek meseca maja je sedaj že tradicionalni teniški turnir v Domžalah. V centru Ten- ten se bodo tudi letos med 4. in 10. majem na Renault Slovenian opnu merili perspektivni tenisači.
Poletni meseci bodo na Gorenjskem ponovno postregli s tradicionalnimi prireditvami: od kolesarske dirke po Gorenjskem in kranju, do plavalnega mitinga v Radovljici, pa veslaških prireditev na Bledu in atletskih tekmovanj, triatlonov in mnogih drugih tradicionalnih mednarodnih tekmovanj ter tekmovanj za državna prvenstva.
Največji letošnji športni dogodek bodo zagotovo zimske olimpijske igre, ki bodo v japonskem Naganu potekale od 7. do 22. februarja. Na njih bodo seveda nastopili tudi slovenski športniki, med njimi seveda tudi Gorenjci: deskarka Polona Zupan, skakalec Primož Peterka, biatlonka Andreja Grašič (ter moška in ženska štafeta), smučarke Nataša Bokal, Špela Pretnar, Alenka Dovžan, Špela Bračun, smučarji Andrej Miklavc, Jure Košir in
še nekateri drugi, ki jim bo te dni še uspelo potrditi olimpijske norme.
Drugi, nakateri pa zatrjujejo, da celo prvi športni dogodek leta, pa bo svetovno nogometno prvenstvo, ki bo od 10. junija do 12. julija v Franciji. Nanj se naša reprezentanca sicer ni uvrstila, prav gotovo pa bo zanimanje ljubiteljev nogometa pri nas za to "maratonsko" prireditev, ki se bo začela s tekmo med Brazilijo in Škotsko 10. junija ob 16.30 uri v Parizu in končala s finalno tekmo v Parizu 12. julija ob 20. uri, veliko zanimanja.
Vmes bo seveda še veliko drugih tekmovanj, od vedno vznemirljivih dirk Formule ena, ki se bodo letos začele z veliko nagrado Avstralije v Melbournu 8. marca, do slovitih teniških turnirjev, atletskih mitingov, svetovnih prvenstev in pokalov v mnogih športih. In ko bomo kolec leta 1998 ponovno delali obračune upamo, da bomo za gorenjske športnike spet lahko zapisali -ne le najboljši doma, tudi med najboljšimi na svetu.
V.Stanovnik
slavili 2:14 (0:3, 1:4, 1:7). Tekma med Impos Celjem in HK Bled je preložena na 18. januar.
Bolj zanimivo kot rezultati tekem pa je bilo zadnje dni na Gorenjskem vprašanje kdo bo prevzel mesto glavnega trenerja jeseniškega prvega članskega moštva, ki ga je z novim letom zapustil češki strokovnjak Zde-nek Uher. Včeraj pa so se v klubu vendarle odločili za ta trenutek najbolj sprejemljivo in najmanj "bolečo" verzijo. Na mesto glavnega trenerja so "ponovno" postavili nekdanjega igralca in zadnje dve leti pomočnika trenerja (lani pa nekaj časa tudi glavnega tren-
Kljub odhodu ,,e».,j. Zdenk, U.eh, . Po4~J*l * -ed.o »Bn.jo «, .0.0 »ok<*ko *«dic.
DRAGO MLINAREC PONOVNO GLAVNI TRENER
Jesenice, Bled, Kranj, 6. januarja - Kljub božičnim in novoletnim praznikom so imeli hokejisti in uprave nasm hokejskih klubov te dni veliko dela. Tako je slovenska reprezentanca do 20 let nastopala na svetovnem prvenstvu skupine C v Estoniji, kjer pa jim ni uspela uvrstitev v visio, skupino B. Naši so namreč zasedli 3. mesto, napredovali pa so se Danci. Konec tedna pa se je nadaljevalo tudi državno prvenstvo.
V petek sta se na zaostalem srečanju najprej pomerili ekipi HDK Bled m HK Bled. Boljši s° bili izkušenejši varovanci Saša Koširja, ki so varaovance Rudija Hitiia ugnali kar 0:16 (0:5, 0:5, 0:6).
V nedeljo pa je bil na sporedu 10. krog. Ekipa kranjskega Triglava je gostovala pri Protonu v Mariboru in izgubila 7:2 (4:1,1:1, 2:0). Na tekmi med HIT Casinojem Kranjska Gora in Slavijo Jato so bili boljši mladi Jeseničani, ki so zmagali 8:3 (2:1, 3:1, 3:1). Neenkaovre-den. je bil gorenjski obračun med HDK Bled in ekipo Acro-ni Jesnice, saj so Jeseničani
Danes bo na sporedu II. krog državnega hokejskega prvenstva. V Kranju o o ekipa Triglava ob 18. uri gostila HIT Casino Kranjska Gora, HK Bled bo ob 19. url gostil Protonavto, v Podmezakli bo ob 18. uri tekma med Acroni Jesenicami in Celjem, HDK Bled pa ob 18. uri gostuje pri Olimpiji Hertz.
Drago Mlinarec, znova glavni na jeseniški klopi.
erja), Draga Mlinarca. Priljubljeni "Djuro", ki si je mesto glavnega trenerja z dosedanjim delom prav gotovo zaslužil, pa bo imel prav gotovo odgovorno nalogo. "Cilji naše prve ekipe
se po odhodu češkega trenerja prav gotovbo niso zmanjšali, saj se bomo seveda še naprej borili, da osvojimo naslov državnih prvakov," je povedal tehnični vodja ekipe Brane Jeršin. Sicer pa bo bo Dragu Mlinarcu na trenerski klopi kot trener svetovalec pomagal FrantiŠek Vi-borny. Ekipo Hit Casino Kranjska Gora pa bosta vodila Hafner in Pristov. • V. S.
HO KOMET
UČENCI KAVČIČEVE SOLE NAJBOLJŠI
Skofja Loka, 5. januarja - Športno društvo Osnovne šole Ivana Groharja iz Škofje Loke je v decembru organiziralo najprej občinsko, nato pa Še medobčinsko prvenstvo za rokometaše rojene leta 1983 in mlajše. Ker je na medobčinskem prvenstvu nastopila tudi ekipa dečkov iz novo ustanovljene šole Poljane je bilo to letos rekordno po udeležbi.
Na občinskem škofjeloškem prvenstvu je zmagala ekipa OŠ Peter Kavčič pred OŠ Ivana Groharja, isti ekipi pa sta bili tudi najboljši na medobčinskem prvenstvu. Obe prvouvrščem ekipi sta se uvrstili na gorenjsko prvenstvo, ki bo ta mesec. • V.S.
JUHO
NAJBOLJŠI JESENIŠKI JUDOISTI
Jesenice, 5. januarja - Člani Judo sekcije pri TVD Partizan Jesenice so na prednovoletnem srečanju razglasili svoje najboljše tekmovalke in tekmovalce, ki so dosegli največ uspehov na domačih in mednarodnih tekmovanjih.
Po točkovanju za osvojena najvišja mesta je zmagala Vesna Birk, sledijo pa: Nejc Kofler, Aleš Ejravec, Robert Pesjak, Daniel Spasevski, Ana Močnik, Jaka Kolbl in Gabrijel Šabič. Podelili so tudi priznanja organizacijam in posameznikom za pomoč pri delu judo sekcije. Prejeli so jih: Športna zveza Jesenice, Gimnazija Jesenice, Zveza DPM Jesenice, Foto Triglav Jesenice, Cvetličarna Zvonček Jesenice, Emona Merkur Jesenice, Policijska postaja Kranj, Radio Triglav Jesenice ter Iztok Vari in Anton Stražišar. V okviru srečanja so pripravili klubsko tekmovanje v judu. J. Rabič
SMUČARSKI SKOKI
MEGLICU IN GROSARJU PRVI TEKMI
Planica, 2. - 4. januarja - Ob vstopu v novo leto sta bili v Planici dve tekmi za pokal Slovenije v smučarskih skokih za člane in tekmovanje v klasični kombinaciji. Oba dneva se je tekmovanj udeležilo po 80 skakalcev, ki so se pomerili na skakalnici s kritično točko 92-metrov. Oba dneva so imeli največ uspeha prekaljeni tekmovalci, ki objekt dobro poznajo. V petek je tekmovalce motila predvsem mokra smučina, v nedeljo pa so imeli tekmovalci dobre pogoje za tekmovanje.
Rezultati: petek člani: 1. Robi Meglic (Trifix Tržič), 2. Gorazd Robnik (Mislinja), 3. Damjan Fras, 4. Jure Radelj (oba Ilirija Center), 5. Bine Norčič (Triglav), 6. Jaka Grosar (Trifix Tržič).
Mladinci 18 let: 1. Bine Norčič (Triglav), 2. Grega Lang (Trifix Tržič), 3. Marko Šimic, 4. Gašper Čavlovič in Primož Delavec (vsi Triglav).
Kombinacija: 1. Gorazd Robnik (Mislinja), 2. Igor Cuznar (Triglav), 3. Jure Kosmač (Alpina Žiri), 4. Marko Šimic, 5. Andrej Jezeršek, 6. Aljoša Zelnik (vsi Triglav).
Nedelja: 1. Jaka Grosar (Trifix Tržič), 2. Jure Radelj (Ilirija Center), 3. Robi Meglic (Trifix Tržič), 4. Milan Živic (Triglav), 5. Damjan Fras (Ilirija Center), 6. Grega Lang (Trifix Tržič), 7. Robert Kranjec, 8. Urban Franc (oba Triglav), 10. Marko Bogataj (Alpma Žiri).
PLANINSTVO
70 LET PD DOVJE - MOJSTRANA
Mojstrana, 5. januarja - Zgodovina planinstva pod Triglavom je dolga in bogata. Prve velike korake za ohranitev slovenskih gora je naredil dovški župnik Jakob Aljaž, več kot 100 največjih ljubiteljev gora pa je 8. januarja leta 1928 ustanovilo Triglavsko podružnico Slovenskega planinskega društva.
Sedem desetletij dolgo pot sedanjega Planinskega društva Dovje - Mojstrana bodo člani proslavili v petek, 9. januarja, ob 18. uri s slavnostno akademijo v dvorani kulturnega doma na Dovjem.
Drugi del praznovanja pa bo avgusta letos v Vratih. Tam bodo na mestu nekdanje Šlajmarjeve koče odprli novi planinsko učno-vzgojni center. Imel bo 88 ležišč, namenjen pa bo za različne tečaje, šole v naravi in druge izobraževalne oblike planincev. • J. Rabič
DAVNE SLEDI ČLOVEKA V KAMNIŠKIH ALPAH
Ozemlje Slovenije se je v dolgi zgodovini odpiralo zdaj proti Panoniji, zdaj proti Alpam in ne nazadnje tudi prof Sredozemlju. Zato so vplivi dokaj raznoliki in zaradi zaostajanja za drugim svetom še ne dovolj raziskani, najnovejšimi arheološkimi in etnološkimi raziskavami pa smo pridobili velik podatkov za območje Kamniških Alp.
Pred kratkim so zbrane študije dr. Toneta Cevca in sodelavcev (dr. Jane Horvat, Mirana Bremšaka in Franceta Steleta) izšle v publikaciji Inštituta za slovensko narodopisje in Inštituta za arheologijo pri Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Naslov knjige Davne sledi človeka v Kamniških Alpah nosi podnaslov Arheološke najdbe v planinah v letih 1995 in 1996. Te planine niso le bogato nahajališče uporabnih predmetov iz davnih dni, ampak je prečudoviti svet za planiranje, uživanje ob pogledih na bližnje in daljne skalne strukture, ostanke planšarske arhitekture in obujanja spominov na davne dni.
Prvotne najdbe so bile tudi v alpskih deželah sprva povsem slučajne. Šele v zadnjem času se strokovnjaki dela lotevajo sistematično. Prve najdbe v visokogorju pri nas so bile uspešne na Veliki planini (1. 1963), na planini pod Dovško Babo v Karavankah (1. 1962), na Kobariškem Stolu (1. 1988), na ovčji planini Belščice v Karavankah (1. 1984) in v Mozirski planini na Golteh (1. 1974), na prevalu Medvcdjak nad Javorniškim Rovtom v Karavankah (v 19. stol.), na Lipanci na Pokljuki (1.1955) ter v Strmcu na Predelu (1.1884). Vrtine in vzorci zdrobljene keramike, najdene v 1. 1997 na planinah pod vrhovi Kamniških Alp, pričajo o naselitvi tega gorskega sveta že v prazgodovini, v zgodnjem neolitiku, celo na prehodu iz 5. v 4. stol. pred kr. Prav tako so bile najdbe tudi iz rimske dobe, srednjega veka in novejše zgodovine.
Omenjena ekipa si je na območju Kamniških Alp ogledala naslednje planine: planino pri znameniti romarski cerkvi sv. Primoža in sv. Fehcijana nad Kamnikom, ki leži na 900 m nadmorske višine, Velik planino (1550 m), ki je z okoliškimi planinami ena najbolj obširnih, saj merijo vse skupaj do 100 ha, opuščeno planino Čohavnico (1800 m) nad Korošico, planino Na stanu (1450 m) pod Jermanovimi vrati (Kamniško sedlo, 1884 m), planino Ovčarijo (1550 m) pod Mokrico, kjer so odkrili najdbe izpred 35.000 let, in druga planino Ovčarijo (1700 m) v Kalcah nad Kamniško Bistrico, planino Koren (1675 m) pod istoimensko goro, čudovito idilično planino Dolga njiva (1688 m) in opuščeno planino Osredek (1110 m).
Med najdbami prevladuje keramika. Največ (95 odstotkov) je poznosrednjeveških in novoveških odlomkov keramike, njim sledi rimskodobnih (4 odstotke) in nazadnje prazgodovinskih (1 odstotek). Prazgodovinsko keramiko so našli le na dveh mestih, rimsko lončevino pa na sedmih mestih. Med najdenimi predmeti so kovinski predmeti zaradi usmerjenosti raziskovalcev v manjšini. Poleg tega so našli tudi brusne kamne in kremasta kresila. Množica najdenih predmetov zagotavlja, da so bila ta prebivališča v visokogorjih ne le občasna, ampak tudi stalna, kamor so umaknili živino pred roparskimi vojskami.
Knjiga, formata 20 cm x 23 cm, vsebuje tudi več dokumentarnih večbarvnih fotografij najdenih predmetov in prelepe gorske narave, črnobelih starih planšarskih koč ter rekonstrukcijskih risb. Besedila pod slikami in ob koncu knjige kratka vsebina so objavljeni tudi v nemščini. V knjigi ne manjka obvezna obširna literatura.
C. Velkovrh
e
Prešernovo c/avn/ &y $ 4000 Kranj
gledališče Telefon 064 222 681
Kranj
Telefaks 064 223 534
četrtek 1 petek 2
kritike
Prešernovo gledališče Kranj si pridržuje pravico do sprememb* programa.
torek © sreda®
četrtek© petek©
18:00
Anton P. Čehov Striček Vanja
MODRI, konto in izven
več avtorjev O tem se ne govori
gostovanje v OŠ Cvetko Golar, Skofja Loka
j. chinn Takšni in drugačni
konto in izven
več avtorjev O tem se ne govori
konto in izven
sobota ©--10:00/ Sobotna matineja (zko Kranj)
nedelja 11
19:30/ o. vvilde Važno je imenovati se Ernest
konto in izven
ponedeljek ©—TrvTvTV več avtorjev O tem Se ne gOVOli
I U.UU / gostovanje v OŠ Jakoba Aljaža, Kranj
19:30 / Anton P. Čehov Striček Vanja
/ gostovanje v Novem nrcstu
torek®-Q.rn / več avtorjev O tem se ne govori
O tem
se ne _govori
Predstava je primerna za otroke od 6 do 10 let
Po mnenju strokovne komisije pravkar končanega festivala otroških predstav je bila predstava nagrajena z »Zlato paličico« za najboljše delo v celoti. Igralec Uroš Smolej pa je dobil nagrado »Zlata paličica« za najboljšo moško vlogo.
režija: Samo Strelec
igrajo: Maša Derganc, Vesna Slapar, Kristijan Ostanek, Uroš Smolej
»O tem se ne govori« je poučna predstava, ki odgovarja na presenetljivo sproščen način o tem od kod otroci in kako pridejo na svet. »Kar lepo po vrsti, brez izjem našteje lepa in manj lepa imena za te stvari, vendar tako prijetno in obzirno, da se ne sreča z nevarnim vulgarnim nivojem. Skratka, otroci zvejo vse o spolu, spolnih organih, njihovi funkciji, tudi tisti postranski, ki odraslim prinaša veselje, skratka pošteno izvejo, kako so bili spočeti in kako so se rodili«
(Metod Pevec, Radio Slovenija)
Samo ena ponovitev v januarju za IZVEN in konto: v petek, 9. januarja ob 18. uri!
gostovanje v OŠ B. Jakac v Ljubljani
11:00 / Anton p. Čehov Striček Vanja
19*30
sreda©
Anton P. Čehov Striček
četrtek ©^ petek©— sobota ©
nedelja 18
iv>ek Vanja
RUMENI, konto in Izven
Anton P. Čehov Striček Vanja
DUAŠKl, konto in izven
Anton P. Čehov Striček Vanja
PETEK 1, konto in izven
Sobotna matineja (zko Kranj) Anton P. Čehov Striček Vanja
SOBOTA 1, konto in izven
19:30
10:00 19:30
ponedeljek© torek®—
. več avtorjev O tem se ne govori
lUuU \ gostovanje na Ptuju
11:30 14:00
, več avtorjev O tem se ne govon
9'00,10:30 \ gostovanje na Ptuju
drama
Striček
Vanja
sreda© četrtek©^ petek©-
12:30
. o. Wilde Važno je imenovati se Ernest
20:00 \ gostovanje na Vrhniki
sobota ©
nedelja 25.
1Qon\ Anton p. Čehov Striček Vanja
\y.DU \ PETEK2, konto in izven
10:00 \ Sobotna matineja czko Kranj)
režija: MileKorun
igrajo: Tine Oman, Bernarda Oman, Darja Reichman, Alenka Vipotnik,
Boris Ostan, Jernej Šugman, Matjaž Višnar, Ivanka Mežan, Robert Kavčič
"...Torej, če vse skupaj seštejemo: vredno ogleda..." (R. Repnik, Dnevnik)
'... V užitek akterjem in gledalcev..." (S. Pezdir, Delo)
"... ena tistih uprizoritev, kije gotovo vredna ogleda ..." (M. Ravnjak, /V Slovenija) "...je lepa, velika igralska predstava velikega režiserja ..." (VKocjančič, Gorenjski gla<) "... gre za predstavo, v kateri navdušuje praktično vse..." (M. Bogataj, Radio Slovenija)
V januarju večje število ponovitev za abonmaje ter za konto in IZVEN.
19:30
ponedeljek© torek©
10:00,11:30 19:30
sreda
16:00
četrtek© petek ©-
19:30
19:30
Anton p. Čehov Striček Vanja
SOBOTA 2, konto in izven
več avtorjev O tem se ne govori
gostovanje v OŠ Tomažalinharta, Radovljica
j. čhinn Takšni in drugačni
gostovanje v Trbovljah
Anton P. Čehov Striček Vanja
zaključeno za Gimnazijo, Kranj
o. vvilde Važno je imenovati se Ernest
konto in izven
Anton p. Čehov Striček Vanja
PETEK 3, konto in izven
sobota ©-iooo / Sobotna matineja czko Kranj)
19:30 / Anton P. čehov Striček Vanja
konto in izven
Prodaja in rezervacija vstopnic poteka v gledališki blagajni (vhod z Glavnega trga).
• od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 ure,
• od sobotah od 9.00 do 10.30 ure ter uro pred pričetkom predstave; telefonska številka blagajne: (064) 222-681.
Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti najkasneje do pol ure pred pričetkom predstave, sicer jih posredujemo v redno prodajo!
Torek, 6. januarja 1998
KRIMINAL
Kranj, 6. januarja - Pretekli praznični teden je bil na gorenjskih cestah precej krvav. Zgodilo se je pet hujših prometnih nesreč, v katerih je umrl en voznik, šest ljudi je bilo hudo (od teh dva posebej hudo), šest pa lažje ranjenih. Vzrok za tri nesreče je bila neprilagojena hitrost, za dve pa nepravilna stran vožnje.
Kočna - Na silvestrovo ob desetih zvečer je 21-letni Dušan P. s Kočne nad Blejsko Dobravo s fiatom uno vozil s Kočne proti Gorjam. V blagem desnem ovinku je zaradi neprilagojene hitrosti avto zaneslo v levo. Po dobrih dvajsetih metrih zaviranja je s prednjim levim blatnikom trčil v drsno ograjo pri hiši Kočna 46. Fiata je dobesedno pretrgalo na dvoje. Voznika Dušana P. je vrglo iz vozila, obležal je na cesti posebno hudo ranjen, 19-letni sopotnik Boris B. s Kočne, ki je bil pripet, pa je huje ranjen.
Smrtna pri Bistrici
Bistrica - V četrtek, 1. januarja, ob 3.07 je 23-letni Tržičan Boštjan Ž., sicer policist na tržiški postaji, z R clio vozil po hitri cesti od Kranja-zahod proti Podtaboru. Zunaj Bistrice je v dolgem nepreglednem desnem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je takrat nasproti pripeljal Darjan K., ki se je uspel ogniti trčenju. Boštjan Ž. je sunkovito zavil v desno, zapeljal povsem na rob svojega pasu, volan ponovno zasukal v levo, pri tem pa izgubil oblast nad vozilom. Clio je začel bočno drseti na levi pas, po katerem je takrat z R twingo pravilno pripeljal nasproti 24-letni Dejan K. z Godešiča. Dejan K. se je poskušal umakniti proti ^dini ceste, vendar sta renaulta silovito trčila. Clia je odbilo in večkrat zasukalo, zadel je v robnik, voznika Boštjana Ž., ki ni bil pripet, pa je vrglo ven. Clio se je vžgal, prav tako tudi tvvingo.
Povzročitelj nesreče Boštjan Ž. je na kraju umrl. Dejan K. je lažje ranjen, sopotniki v njegovem twingu pa so jo odnesli takole: 24-letna Tina K. iz Ljubljane je hudo ranjena, 24-letna Eva K. iz Reteč lažje, 24-letni Andrej K. iz Ljubljane - oba sta sedela zadaj - pa hudo.
Vse ponesrečene so ljudje, ki so zaradi nesreče ustavili, pravočasno potegnili iz avta, da ne bi zgoreli. Na kraju sta bila tudi dežurna preiskovalni sodnik in državni tožilec. Sodnik je odredil odvzem povzročiteljevih telesnih tekočin za analizo, zdravnica pa tudi obdukcijo trupla.
S fordom v odbojno ograjo
Boh. Bistrica - V soboto, 3. januarja, ob 3.50 je 24-letni Ljubljančan Marko C. s fordom sierro vozil od Bohinjske Bistrice proti Bledu. Zaradi hitre vožnje in domnevnega vpliva alkohola je v levem nepreglednem ovinku izgubil oblast nad vozilom. Trčil je v odbojno ograjo ob nasprotni strani ceste. Avto je obrnilo, še večkrat je zadel ob ograjo. Voznik se je v nesreči lažje ranil, posebno hudo pa je ranjena sopotnica z zadnjega sedeža, 18-letna Urška R. iz Sp. Pirnič. 18-letna Nives P. iz Ljubljane in 23-letni Davor B. iz Ljubljane, ki sta prav tako sedela zadaj, sta lažje ranjena.
Spolzek ovinek
Ziri - V nedeljo, 4. januarja, ob pol poldneva je 54-letni Nikolaj Ž. iz Železnikov s fiatom tipo vozil od Zirov proti Selu. V levem nepreglednem ovinku ga je na mokri in spolzki cesti zaneslo proti sredini, obnilo v levo, prek levega pasu je zadel v robnik pločnika, vozil po travi in čelno trčil v hišo Loška c. 47. Voznika je s sedeža vrglo v desno vetrobransko steklo. Huje ranjenega so odpeljali v bolnišico. • H. Jclovčan
Vlom v hišo, kiosk, avto...
Kranj - Kranj uski policisti in kriminalisti so imeli med prazniki kar nekaj zadreg zaradi vlomov.
Tako je neznanec v noči z 28. na 29. december vlomil v stavbo na Vodopivčevi 9, v kateri je bilo shranjeno različno orodje, predvsem znamke bosch. Vlomilec je odnesel za 290.000 tolarjev orodij.
Na spodnji postaji žičnice Krvavec pa je 29. decembra dopoldne neznanec vlomil v parkiran R clio. Ukradel je smuči rosignol in pulover, oboje vredno okrog 125 tisočakov.
Istega dne je bil tarča vlomilca kiosk Breza na Stritarjevi v Kranju. Neznanec je odnesel 25 zavojev cigaret različnih znamk ter s tem oškodoval lastnika za sto tisočakov.
30. decembra so zaposleni iz trgovine Lesnina na Primskovem opazili, da je iz blagajne izginilo 105.000 tolarjev. Neznanec se je dan poprej očitno skril, ko so trgovino zapirali in ponoči mirno raziskoval po njej. V pisarni je našel ključe blagajne, ko je pobral plen, pa je zaklenil in odšel.
Uslužbenka kradla bone
Podnart • Iz Kemične tovarne v Podnartu so prijavili uradu kriminalistične službe krajo bonov podjetja Specerija Bled.
Od oktobra do decembra lani naj bi tat oškodoval podjetje za 466.5000 tolarjev. Kriminalisti so mu nastavili past, saj so sklepali, da gre za domačega tatu. Prijeli so 36-letno uslužbenko D. J., ki so jo ovadili državnemu tožilstvu.
Pojasnjena serija vlomov
Skofja Loka - Policisti so na območju škofjeloške postaje od konca aprila do 23. decembra obravnavali več vlomnih tatvin, osumljenca, ki naj bi v tem obdobju zagrešil kar osem vlomov, pa so prijeli po zadnjem dejanju.
Gre za 30-letnega M. P. iz Gorenje vasi, delavca brez zaposlitve, državljana Slovenije, ki je v preiskavi dejal, da je potreboval denar za svojo punco, ki da je rada lepa.
M. P. je med drugim vlomil v trgovino Vesna in bife na Trebiji, kjer je pobral 450.000 tolarjev, v pisarno župnijskega urada v Novi Oselici, od koder je odšel s 85.000 tolarji, celo v jugo 45, parkiran na Mestnem trgu v Skorji Loki, iz
katerega je odnesel avtoradio, pa v samopostrežno prodajalno na Hotavljah, kjer mu blagajne ni uspelo odpreti. Ujel se je prav na Hotavljah. V okrepčevalnici Blegoš je iz predala pod točilnim pultom ukradel 10.000 tolarjev in za 100.000 tolarjev bonov podjetij Živila, Loka in Mercator Sora. Ko je bone hotel spraviti v promet, so ga prijeli. Policisti so ga pridržali za 48 ur, v tem času zbrali dokaze in napisali kazensko ovadbo, preiskovalni sodnik pa je po zaslišanju presodil, da ni zakonskega razloga za sodni pripor. • H. J.
Zmešnjave v telefonskih končnicah 113
Namesto zdravnikov se oglase policisti
Telefonska številka za policijsko pomoč v sili od novega leta samo se 113 in nič več 92.
Kranj, 6. januarja »Kljub temu dežurni policisti v operativno komunikacijskem centru l'N/. Kranj tudi te dni še slišijo na staro številko 92, ki je že lani veljala zgolj za vzporedno novi 113. V enoletnem uvajalnem obdobju se je 113 že skoraj povsem uveljavila. Novembra, denimo, so v kranjskem OKC sprejeli okrog dve tretjini klicev na številko 113, tretjino pa še na staro 92.
Preklop na 113 naj bi Telekom opravil do 1. januarja tega leta, kot kaže, pa imajo z zvezami v vsej Sloveniji, razen na primorskem koncu, še zadrege. Pojavljajo pa se tudi težave druge vrste. Dogaja se namreč, da ljudje, ki vrtijo telefonske številke s končnicami 113, nehote "padejo" k dežurnim policistom. Končnici 113 imata, denimo, klinični center v Ljubljani in center slepih in slabovidnih v Škofji Loki. Preden policisti dopovedo klicateljem, da niso dobili zveze s klicanim centrom, pač pa s policijo, mine kar nekaj časa.
Načelnik operativno komunikacijskega centra UNZ Kranj pravi, da imajo dežurni policisti od 270 do 420 lažnih oziroma praznih klicev, interventnih pa povprečno od 27 do 32 na dan. * H. J.
CM tO
CQ
Z*
>
>co
S
00 ,__Q
CC . _j> 1; »w cd 5 .»
> CM
£s1
'cTc ju rt 0 S
111
IfS
2 o h
9 co_
c co c 0
lo ><-> 01-._ > cn cjw co cn
C0 1_— •»—
M?
iS 'F-O co
2 O) O CM
N
ca
UJ
cc I-O a.
iS o
IS
h n
TJ 2 «2 E
C N
C i> 3 0 >0,N
uj «2
* >
*>o>o o m </>■*=•=>
II
c 5
U
2
jz
°c
XI
§
to o
X) CO w
o
CL 3
ca
$co Eo
I*
to
CO
C o
>o ™ CO c
N
o a
- 00
_ cn
££ >o & o
o>co
£8
i
5 g Ž S>n 25 ogC-oo
0 CD
ca
i I
.2. C0 X) 3
°cB
o' .
O.T-
e "5 co o
TJ 0 _ w
% O.
0 C0
co ^ cc x>
C fO
it
0 •
CD .52. C C >0 CD
N °
O
CL
0 H
S c
CO J=
iS I
S
r-
O
as   se s ^ zi tli
UJ
Z
-j
UJ >N
< Z
>o
s
oo9J
lisi
CO > O LLI CQ
?zwo
i? _j v ^
S<og
WQ.(0Nn(0NZ(A(I)OO
ZUJjJJrf j = _ ^ LU > P'N Z Z
oo o z<o o z
Z  5 ^O^gl^r?
iS
o)
"S >
CUJ
>o cc
X) D_
° C0 m JZ
CD (A
1
N-O)
T"
csi
T-
gj
CD C TJ
8
r- C
m N
..0) ll a) <0»N
co
o oo
cc . .
> CM
>o 3._
'F- C .CD
§ S-s
P!
C CD CO C C c
o ca^
N
C0iS <D-C W C CD
o _, >o čd"
LO »o cd č»iv; « cn
CO___t—
=5    * •
O C ^CM
iS ^ X) co Z cn o cm
J2
jz C
co
C 3
11 §5
>0 CD
O.  g n
-j s*i
>o —
TJ O C >
i
o
TJ
00
o čd"
00 co
«1
co £ ^cd
t: cm 3-1 Si Si
O co ž«
S c
o c co •—
o 9_
B|f
CO o o. C ti co
►o w cn
sisa
TJ OCO
U"
-9 5 £ ZcnTJ
3
>U
2
i
.M
XI
2 3 O- fl lil J« -I "c'N ^ 1 g
c o
m
B o
o
jz
'5
c 3
E o
C
.-3 >o co
gČŽD
"S §
>co"
i{i
C0 T! C >0 O CD
CO o.
N C0
CD CO N
Cfl c ■
00 CO CD
cn c o cn 3 co
t" »o
o 2.£ 38 -
S cn , N co cn f^. 5 J7T~ cn
Šlo-o^igeo«
^  CD O N >
£ R?'^ o
«280
i-Pi Uf i
g "kj co P«!
lila
O c o. c
CM
V CD
^¥
co "
^00
-Jen >£
.5. C0 X) 3
°^
o "7
CLt-c "°
« o
TJ CD _ W
:čTfa
TJ °-C0
co »
CO X)
C co
CD .12. C C
>o p
CO
M 0
o
O. -j
2
d) >
co u.;
co -1
^ >
(rt UJ
cec
fš
TJ 0) 10 TJ d)
r-
t-
CD C TJ
8*1
O > N N
!š!cd «s „ 2 4fjg.fi
3ici«
S-^co TJ (rt XI C O     cO CD
c cn o cd o-cn o. c
t- CD cd
co~ -p «9 S5ll
1 g ?f.3
»o o X) co 2 5 2 o 2
?> > > £ cn £ 0 ^ E <n
CO o j* cd'T >o cpx: 0.0
« S-S w « .3, c -O n
0 3
®|
cn > cn co *" c
O cO .iz JCD o
CO Ć5 N C
12 u" c
00
a
f i
TJ E XI N
o 2
>8
lil
r O (B
1*81
o.
s
co cn S 0
^ I
»N co
il
C .9 M 0 HJ -.
. o co
§> li
O^-jjj CO
o
TJ
O -
0 O X> J=
>o 0 _^
0 co 00
1 P
O   Cfl T-
cn'UJ co 00 t- cc
*-* T->(/) 3
S'i 51
& >
SE
51 cq co
N — O CO o cn co
co
C C 0 O
> rt
ćn >"o to
O CM
1 en
"-cn fS čn
|s|
w E15
8.«
0 'r *
^2 > 0
x: ra»N
Sej c co c
ra >;o •o 22
c CZ o co rt to eo J2
c ra5
•— CD eri
jz g to,
11 C to o 0
OON C X3 T-O CD .C
ili
2 f.£
°- ro CM CM ra co
I?"
CO 3 >trt
o >
co._
.«to
§1
o .W
C „
rt o
it
al
co E 0
rt
>o c
CO Si
rt t-
> *5 .
0 ca -~ c P rt 3
0 N'O
MI
g,3 °-._ rt 3 S ri c
tj e 3
O D.'"
jz rt
io.a
c 0 •o o.
X) CO
0 cn ^cn 10 — 5Jcm
CO T-
0 0
II
ro 0
>s
tr rt > CT .rt, rt
X) 3 °§
a'J
C- TJ
rt o TJ 0
co
a.-
c •—
CD
^E 0 c c
0 rt .2,
o 0 ra O co N
'c rt
E rt co =• co x> c ra
II f|
0
C C
i i
"O
°-3
co £ co
£0
2 O Ž
<5
c/j UJ
p
UJ O
8>
Q
I
>
(A
rt -
cn h 0 —
Ig
oO-
ra E £
si
1
co
CM
81 Kg J 0
209
Ko bi bili lahko tako močni kot ti, Zinka
Hišo je bilo videti ie od daleč. Kot ptica je čemela v bregu, med drevjem in se razgledovala po "starih" Žireh. Sedja, pozimi, je sonca res bolj malo, sem pomislila, ko sem sopihala po strmi poti, toda poleti... Takrat mora biti tu kot v raju. Z okna so me ie pozdravljale jaslice in drevešček. Hiš, kakršna je Zinkina, je v Žireh bolj malo. Vse druge so ie prenovljene, dozidane, zamenjali so okna in s tem podrli čar, ki ga iziarevajo stare hiše. V veii, pod polico z roiami, je nekaj "mlel" hišni zajček. Podoben je morskemu prašičku, le malo večji. In potem sem stopila v prostorno hišo, s pečjo, od koder se je videlo v kuhinjo, kjer se je Zinka ie vrtela okoli štedilnika. Radio je na vso moč "Špilal", če me spomin ne vara, je bil na sporedu Dunajski novoletni koncert.
"Za dva goveda je krme dovolj," mi je rekla Zinka, ko se je usedla kraj peči, sklenila roke na mizi in mi natresala tiste običajne stvari, ki jih je moč ie tak in tako opaztii, ko prideš k hiši. "Ja, če bi bil kdo pri volji, da bi tole staro bajto popravil, dodelal... takoj vse pustim iz rok. Jaz bi M kuhala, skrbela za delavce, se bi se lepo porazdelilo," je naštevala in zdelo se mi je, i da je potihem vse skupaj ie stokrat premlela
I Pri sebi.
m
USODE
Piše: Milena Miklavčič
Njo je napadla še sladkorna. Že nekaj časa se ji je zdelo, da ji zdravje nagaja. Ko je šla v štalo, "povardjat" k teličkom, je bila brez volje, kot mlahava. Kar legla bi nekam in zaspala. Potem ji je bilo tega dosti, preo-blekla se je in stopila do zdravnika. Pa še kri mi preglejte, je rekla Radoševiču. In potem se je takoj videlo, kaj je vzrok njenemu slabemu počutju.
"Mogoče pa sem v zadnjih mesecih tudi bolj teiko Uvela," razmišlja Zinka naprej. "Hčerka Marta se je preselila v Barko, v Zbilje. Tako sva bili "parjatli". Kar sem ji naročila, vse mi je naredila. Ampak, jaz prihajam v leta, sedemdeseti jih bom, kdo bo skrbel zanjo, ko mene ne bo?! Morala sem narediti ta korak... v njeno dobro... ampak sedaj mi je dolgčas. Njej tam doli, meni pa doma. No, saj ni tako hudo. Mara se v novem domu dobro privaja. Le včasih, ko jo "prime tisto"; je nemirna in ima "svoje dneve". A to bo še vse dobro, glavno, da smo zdravi in da lahko delamo," je zaključila svoj samogovor Zinka, se spet dvignila in odšla v kuhinjo nekaj pomešat.
Zinka je v iivljenju doiivela več slabega kot dobrega. Toda odkar jo poznam, to pa je ie zelo dolgo, je še nisem videla, da bi "ucagala", da se ne bi več borila. Mnogi poznate tudi usodo njenega sina Milana, kije bil med prvimi avtoprevozniki, ki je umrl v
Rusiji. Zanj so sicer rekli, da ie popil veliko preveč ruske vodke, toda nikoli se ne ve... Sin bo za zmeraj počival v tisti daljni, tuji in mrzli deieli, ker Zinka ni imela denarja, da bi ga prepeljala domov. Zinka je na svet prijokala v številni druiini - pri Baševcu se je reklo po domače. Njena mama je imela iz prvega zakona ie tri otroke. Tistega, ki je imel srčno napako (pa potem tudi dokaj mlad umrl) je imela Zinka najraje, saj se ji je tudi on posvečal veliko več kot ostali bratje in sestri. Potem pa je naneslo tako, da mu med vojno niso verjeli, da je z njim nekaj narobe. Odvlekli so ga v Cerkno, toda domači so ga naslednji dan prišli iskat z vozom, ker ni mogel več stopiti na noge. Zinka je bila stara tri leta, ko ji je umrla mama. Večina otrok je šlo za očetom, ki se je nato oienil v drugo, toda Zinka je ostala tam, kjer je "gor rasla". Pravi, da se je počutila še najbolj domače. Po očetu in mami je imela tri sorte bratov in sester. Takrat otrok ni nihče prav nič razvajal in bilo je povsem običajno, da je s petnajstimi leti šla sluiit.Najprej za pestrno, potem pa za deklo. Nazadnje, preden se je poročila, je sluiila pri Katrniku -gostilničarju v Žireh.
"Te hoje od hiše do hiše mi je bilo ie čez glavo dovolj," se spominja Zinka.
"Vsega sem bila naveličana in sita. Pusti tega dedca pri miru, me je svaril stari
Katrnik, ko sem se začela spogedovati z Mirkom. Še mar mi ni bilo. V njem sem videla rešitev, da se rešim te tlake in sem ga vzela. Bil je vdovec, s tremi otroki, in ni mi bilo lahko, ko sem prišla sem."
Zinka se dvigne in zaokroii z rokami. Trdo je delala, ko je prišla k hiši. Morda še bolj kot prej ko je sluiila. Toda sprva jo je tolaiila misel, da dela za svoje, da bo drugače...
"Mirkova mama je bila bolna na iivcih, in to se je, zgleda, podedovalo naprej. Tudi moia so počasi izdali iivci, jemal je tablete in jih obilno zalival z alkoholom. Ni bilo lahko. Prvih deset let je še kar šlo. Z otroki sem se dobro razumela, pa tudi na njem se še ni videlo, da bi bilo kaj narobe. Še sama sem imela dva otroka, Milana in Toneta."
Zinka ni bila v sluibi, moi je začel piti, denarja ni bilo. Od jutra do večera je garala zunaj, na njivi in na travniku, z dedci pa ni bilo nič. Še huje je bilo potem, ko se je rodila Marta. Ker je bila kar naprej bolna, jo je morala nositi na preglede v bolnišnico. Takrat je bilo najhuje. Zjutraj je za obe kupila iemljo in potem sta po po malem jedli skozi ves dan, ko sta čakali pri zdravniku. Velikokrat ni imela niti za avtobus, ki bi jo popeljal nazaj v Žiri.
"Pa sem šla k Meinarjevemu Janezu in ga prosila, naj naju pelje kar tako. "Za gvišn" sem mu obljubila, da mu denar povrnem, ko pridem domov. Ah, Zinka, mi je rekel, boš ie, saj se nič ne mudi. Toda driala sem besedo..." (konec prihodnjič)
PREJEU SMO
V občini Jesenice je samo 17 pravih kmetov
Zanimiv zapis pod tem naslovom v 96 številki Gorenjskega glasa na 20 strani, ni zdramil le mene, temveč pre-nekaterega kmeta in tudi strokovnjake, neudeleiene v pripravi programa s tega področja v občini Jesenice.
Navedbe v sestavku (članku), ki ga je zapisala oseba z inicialkami U. P, so za poznavalce kmetijstva v občini Jesenice bolj ali manj smešne, čeprav naj bi bile povzete iz gradiva, ki predstavlja program za področje kmetijstva v občini Jesenice. Če mnenje strokovnjakov v tej občini temelji na navedbah, da se jeseniško kmetijstvo usmeri v iivinorejo, potem jih moram kot kmet praktik najprej vprašati, iz katere (sedanje) usmeritve, naj se usmeri v iivinorejo? Mi lahko avtor članka ali strokovnjaki, ki so sestavili gradivo za obravnavo na seji Občinskega sveta in ga tudi sprejeli, navede le eno kmetijo na območju občine, ki se ukvarja s čim drugim, kot z iivinorejo. Morda bodo ti strokovnjaki odgovorili, da se ukvarjajo s pridelavo krme za neiivinorejsko področje. Travniki in pašniki, ki predstavljajo preteini del kmetijskih površin v občini, pa se obdelujejo za sprehode, ljudi in klateških psov, ali kaj drugega, zato jeseniškega kmetijstva ni potrebno v nič (pre)mmerjati. Dovolj bi bilo,
če bi mu strokovne sluibe, občina in ostali pristojni (namenoma jih ne navajam), dali tisto, kar kmetu in kme-tijsp>u pripada oziroma kakšen pomen ima poleg rastlinske pridelave za krmo iivine.
Kako minimalno teio imajo trditve za preusmeritve jeseniškega kmetijstva v nekaj, kar obstaja ie danes negirajo z navedbami, da se je število njiv v zadnjih 35 letih zmanjšalo za 42 odstotkov. Morda ta podatek drii, vendar površine njiv se niso zmanjšale. Ostale so njive, a se je na njihovih površinah spremenila le raba. Razen tistih njiv, ki jih je zasedla jeseniška industrija. To res niso več njive.
Ker je na Jesenicah le še 17 kmetov, ki plačujejo pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, bi veljalo spomniti, da je v borih petih, šestih letih upadlo število ielezarskih delavcev na manj kot tretjino. Nad preostalimi pa visi "Da-moklejev meč, kajti stroške v fabriki je treba zmanjšati, pa pika" trdijo odgovorni za obstoj ielezarstva. Torje kmeta smo skoraj dotolkli, delavca še ne, a se mu ne piše veliko bolje.
Bodo pa vrli gospodarstveniki razvijali kmečki turizem, pospeševali pridelavo solate in čebule, morda semena iit in črne detelje ter okrasnih rastlin: če bi le imeli pojma, kako strokovno zahtevna dejavnost je to. Gorsko vodništ-vo potiskajo kmetu kot dopolnilno dejavnost (kakšna sveta preproščina), pa ia-
garstvo in lesno domačo obrt. Slednja je vse bolj v upadanju v ribniškem koncu in bo morda res prišla prav Jeseničanom, a kmetu - dvomim.'
Skratka program poln idej (beri iluzij). Naj poudarim, da je kmečki turizem, trienje na kmetijah, urejanje in vzdrie-vanje kmetijskega, gozdnega in kmečko urbanega prostora, prva stvar urejenega kmetijstva. Brez njega ni naštetega, pa tudi marsičesa drugega ne bo. Morda bi sestavljala programa morali pokukati iz ozke doline še kam drugam.
Zanimivo je, da v članku navjajo še več idej, vendar so te ie v realizaciji (npr. plu-ienje snega ie izvajajo kmetje). Pozabili pa so zapisati pred leti popularno idejo, da bi v Zgornji Radovni gojili limone. Sicer Zgornja Rodovna ne leii več v obini Jesenice, a ne verjamem, da bomo "patent" lahko prodali občini Kranjska Gora.
Pa drugič več!
Janez Šebat ing. zoo. kmet iz Smokuča
Dolina novih ali le zamujenih priložnosti?
Če kdo omeni Jesenice, verjetno najprej pomislite na železarstvo in hokej. Res, na tem koncu sta to dve dejavnosti, ki imata dolgo tradicijo, svetle in manj svetle trenutke. Jesenice pa sedaj postajajo eno najbolj čistih slovenskih
mest. Mesto rdečega prahu je preteklost.
Nikoli nisem delala v iele-zarni, a sem ponosna na ielezarsko tradicijo in verjamem, da je lahko ielezarstvo, točneje jeklarstvo, ena od pomembnih gospodarskih dejavnosti v občini, ob kateri se morajo pospešeno razvijati tudi druge. Predolgo je bila samo ielezarna, ki je dajala najmočnejši pečat temu delu Gorenjske. Bila je kot predobra "mati". Potem pa matere naenkrat ni bilo več.
Začetki ielezarstva segajo na jeseniškem koncu v leto 1381. Že Valvasor je opisoval, da so na Javorniku delali "najboljše jeklo, ki se ga da kje dobiti".
Po 2. svetovni vojni je jeseniška ielezarna nosila breme povojnega razvoja domovine, v najboljših časih zaposlovalo več kot 7000 ljudi. Dela ni manjkalo. Jekla je primanjkovalo, uvaiali smo ga, ob tem pa "zaspali" in prepozno šli v posodobitev proizvodnje.
To se nam je na Jesenicah maščevalo. Posodobitve smo se lotili v najteijih časih. A kljub temu imamo dobre temelje za razvoj. Imamo ljudi, znanje, tradicijo. Manjka pa nam samozavesti, skupnega dela in prizadevanj, da bi odpravili teiave, do skrajnosti izkoristili znanje in usposobljenost generacij metalurgov, ki znajo delati odlično jeklo. Kot da smo klonili pod teio teiav in ne vidimo več izhoda.
Četudi so teiave, je v Sloveniji prostor za najmanj dve dobri jeklarni. Ob podpori in opori driave, s pomočjo ljudi, ki vedo, da odvisnost le od uvoza stane več kot kvalitetna domača proizvodnja (le navidez je tak uvoz cenejši), lahko pričakujemo nadaljnji razvoj.
Nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Sedaj zaposlujejo Slovenske ielezarne pol manj ljudi kot pred leti. Tudi na Jesenicah je tako. Med zaposlenimi večkrat vlada strah, nekakšna otopelost, sram, saj velikokrat slišijo, kaj pa sploh potrebujemo te ielezarne, saj lahko jeklo uvozimo, ceneje bo. In to boli. Kot boli vse tiste, ki so izgubili delo, pa ne morejo najti drugega.
A ielezarne niso samo proizvodne dvorane, po-novce, kontilvi, slabi in pločevina. Železarne so predvsem ljudje, njihove druiine, tudi naša slovenska prihodnost in priloinosi. Zato je potrebno
zdruiiti znanje in pripravljenost ljudi, da bi utrdili tisto, kar znamo najbolje delati na področju jeklarstva in narejeno lahko prodamo. Če pa se obnašamo: kjer se prepirata dva, se lahko zgodi, da ho imel dobiček nekdo tretji.
Večkrat v preteklih stoletjih je bilo ielezarstvo tudi pri nas na Gorenjskem na hudi preizkušnji, a so naši predniki zmogli premagati teiave. Zakaj jih ne bi tudi tokrat?
Rina Klinar
(D!*
n cn
P t*
i
-o
I
11
TJcr 33 O«
s i
co <
s s1
co
ta i*
3cd - o<
2 3 co CD
" CD
ft
3 s
co
CD O.
&s
-*TJ O
e' ~
3 O
c cr
S »'
•=>• <
CD -
ic • 3
|f §. % o 3
cT§.I
CD zr co<
o q.-o
ip
3-.g
cSoE. w a zr
Ifi
CD 3
S.
3 ,
rJiTJ
CD O 3 CD
3.»
=1
Moteči lokali na mini tržnici in prometno-parkirni nered
V Gorenjskem glasu ste dne 19. 12. 1997 v članku pod naslovom "Moteči lokali na mini trinici in prometno-par-kirni nered" poročali z delnega zbora krajanov Huj. V članku ste zapisali, da je bil med drugimi povabljen na
zbor tudi kranjski iupan, ki pa ga ni bilo.
Iz razprave in iz vpisa na listi prisotnosti ste lahko opazili, da je bil na zboru po nalogu iupana prisoten predstavnik Mestne občine Kranj g. Ivan Mihovec.
Ivan Mihovec
n cn
I Ji
SI
22.
If
31
M
P« H 2.
&Q;co
3 3 TJ
cp_ zi
y cd fj>
o n 3 cd 2. cr
92. N TJ
Ž5 CD *S
cd 5« cd
3 <
si
I o
3 Ql CO
cd cd. cd
11
f-i
si 3 9
II
CD ■2-
3 <
o < 3 ^
CD 0< CD 3 C
C
i
O TJ 3
aa I
CD CD I
aj i.
"2. cd" 3
CO 3
O« CD
5tj ••
m O 5 CO
i i &"3.
zr zr O o
a a
CD CD
< <
< < m čo<
3* 3"
B I
->■ N)
ro o b ai o o oo
88
o o
cn ->sj
fes?
w co co co
o cr
o<
3" CD
N<
CD N
& I I B I §
i
O
cr co
(S
CD
i*
-'TJ
ćT 3
P o< ac
Q) 3
8o
52. cd
" N« cp_
co xr *-±N<< o CD Q.4^CD
" 03 ^CDTJ CO |sj
tO fB 3*
co ro
CD '
co 05 CD CD Ol 3
3
CD
5" a
CD
<
CD ČD
3' CD
cd'
5 co
I
CD
In-
O. CD m CO "rs-
• o
J ">Sro = a. o M o • o o n a   0< o- a
3 § g rf.S
co < a. _ cd
CD
° ° 9 m r"co
~     <. m CD O
5^o3gs;
CD 3" CD 3
si? al
O        >n CD
_ 5"' cd 2? j?.
CD N D>
— CD ■•
co o«
3 CD 2| 3
S O
co co
--4
< CO
o
CD 3
C
(0 TJ
S
3
CD
3
iT
3"
*K
3 C
o cr cx 3
CD
N<
CD
i
5r
ro co 2 cn -i> co
. o<°j co , =r o ■
-Is!
-vi CD ON
a MI #6s.s
cp_ 3 cr „
CD 0< O
lis
=s. CD =;
g s! c"
-3 N O g CD rr
cd S" 3
g »F
K.CO — 2.-J 33 ro-p C/>
3. -»
a. o<
Torek, 6. januarja 1998
Pohvala za KR-K3-136
Ko sva z ženo 17. decembra 1997 prišla k sestri na Gorenjsko v Britof, naju je poprosila, če jo zapeljeva v šolo Predoslje na razgovor glede hčerke. In res sva sedela v vozilu na parkirnem prostoru pod šolo, čakala in opazovala ljudi in promet, pa sva videla, da je neka majhna punčka prišla do prehoda za pešce in kljub sneženju in slabemu vremenu čakala na prehod, saj je peljalo dvanajst vozil, a nobeden ni dal otroku prečkati ceste, nakar je pripeljal poln tovornjak last Cestnega podjetja Kranj z registrsko oznako KR K3-136 in dal otroku, da je lahko prečkal cesto. Zato Vas prosim, če lahko napišete v časopisu vsaj nekaj besed, da se bo videl odnos do otrok in voznikov, kajti noben osebni voznik ni ustavil deklici, je pač morala počakati na poklicnega voznika, da je to storil.
Naj končam, upam, da boste napisali vsaj nekaj vrstic.
Želim vam veliko uspeha v novem letu 1998. Srečno!   Matjaž Kuralt
Odgovor na članek "Neplačani računi"
Objavljen v Gorenjskem glasu 12.12.1997
Odgovor občinske uprave Občine Tržič zagotovo ne bo tako udaren, kot je bil članek gospoda Stojana Sajeta "NEPLAČANI RAČUNI" dne 12. 12.1997, na katerega odgovarjamo, saj nimamo priložnosti imeti svoje ko-lumne in fotografije ob njej. Na ponesrečen poskus analitičnega novinarskega prispevka pa se nam zaradi številnih nekorektnosti vendar zdi potrebno odgovoriti.
Ne zavračamo kritike svojega dela, saj je delo uprave javno in o njem novinarje tudi bolj ali manj redno obveščamo, zavračamo pa pisanje, v katerem nikakor ne najdemo sledi raziskovalnega novinarstva. Toda slednje verjetno niti ni bil novinarjev namen, saj bi bilo po takem primeru potrebno informacije preveriti pri več virih in brez dvoma je eden teh občinska uprava Občine Tržič. Ob začetku takega pisanja pa bi bilo potrebno dobro poznati zakonodajo, ki ureja posamezna področja dela uprave,
kar pa je roko na srce, šibka točka, ne le gospoda Sajeta, temveč mnogih.
Med drugim se je novinarju že v uvodu zapisalo, da so "domačini v Tržiču odvisni od denarnih nakazil iz občinske uprave": Glede na to, da g. Saje redno spremlja seje Občinskega sveta Občine Tržič in je kolikor toliko seznanjen s situacijo v Tržiču, poleg tega pa domnevamo, da tudi z vsebino Zakona o lokalni samoupravi in vsebino Statuta Občine Tržič, bi mu lahko oporekalli predvsem naslednje:
Zakon o lokalni samoupravi v sovjem 28. členu taksativno našteva organe občine, le-ti pa so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organe občine opredeljuje tudi občinski statut v 12. členu. Tako zakon kot statut določata, da se za potrebe občanov v občini, za katere je v skladu Z določbo 21. člena Zakona o lokalni samoupravi in 10. Člena Statuta Občine Tržič dolžna skrbeti lokalna skupnost, zagotovijo potrebna finančna sredstva v občinskem proračunu. Odredbodajalec za izplačila iz občinskega proračuna pa je v skladu z obstoječo zakonodajo župan. Iz tega jasno izhaja, da je, citiramo trditev novinarja o denarnih nakazilih iz občinske uprave v nasprotju z veljavno zakonodajo in kaže na novinarjevo nepoznavanje problematike, o kateri piše.
To se ponovno potrdi ob nadaljnjem pisanju, ko g. Saje spretno prepleta dve povsem ločeni problematiki. Prva je junijski poskus Občinskega sveta, da bi župana odstavil z Županske funkcije, ob katerem je pač obveljalo naše mnenje, da v demokraciji in skladno s slovensko zakonodajo ni organa, ki bi lahko odstavil človeka izvoljenega na neposrednih volitvah, druga pa je proračunska kriza
(ali kar krize) v Občini Tržič.
Zgodbica o proračunu za leto 1996 se bo brez dvoma vlekla v prihodnost, saj je zadeva posredovana Ustavnemu sodišču Republike Slovenije, zagotovo pa bo njena razrešitev rešila tudi ostale zaplete okrog proračunov in zaključnih računov občine. Glede proračuna in financiranja WZ Tržič za leto 1997 pa bi želeli izpostaviti na-slednje.a) Prvi osnutek Odloka o proračunu Občine Tržič za leot 1997 je bil posredovan
v obravnavo občinskemu svetu meseca avgusta (obravnava na 23. redni seji 3. 9. 1997), kar je bisdtveno pred obravnavo državnega proračuna. Kako težko pa je ob nespre-jetem državnem proračunu načrtovati občiriske finance, nazorno govori podatek, da je kar dve tretjini občinskih prihodkov odvisnih od državnega proračuna;
b) Drugič je bil osnutek proračuna za letošnje leto obravnavan na 10. izredni seji 1. 10. 1997. Predloženo gradivo je bilo dopolnjeno z obširno obrazložitvijo vodij vseh občinskih uradov na številna vprašanja, ki so bila posredovana ob priv obravnavi. Med razpravo so bila vse glasnejša mnenja, da "proračuna v občini sploh ne potrebujemo," urando pa je bil sprejet sklep, da se osnutek Odloka o proračunu Občine Tržič za leto 1997 ne sprejme;
c) Glede na to, da so bile s strani članov občinskega sveta izražene že zahteve po predložitvi proračuna za leto 1998 ob še vedno nesprejetem državnem proračunu za leto 1997 celo nejasni dolžni proračunskega leta, je bil občinskemu svetu tretjič posredovan v obravnavo osnutke proračuna za letošnje leto. Svoj epilog je osnutek proračuna doživel že ob sprejemanju dnevnega reda, ko je g. Peter Smuk dejal, da je kolegij predsednika Občinskega sveta predlagal, da se osntuek Odloka o proračunu ze leto 1997 ne uvrsti na dnevni red.
č) Po uveljavitvi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Zakona o vrtcih (Urandi liest RS, št. 19/96 in 23/96) in na njuni podlagi sprejetih podzakonskih predpisov, je prišlo do številnih sprememb pri organizaciji, predvsem pa pri financiranju dejavnosti predšolske vzgoje. Zakon doko-ča, da se p rogrami predšolske vzgoje financirajo iz javnih sredstev, sredstev ustanovitelja, plačil staršev in donaicj ter drugih virov. Iz proračuna občine se za dejavnost vrtca zagotavlja razlika med ceno programov in plačilom staršev. Cena programa obsega stroške vzgoje, varstva in prehrane otroka v vrtcu, ne vsebuje pa sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje, ki se prav tako zagotavljajo v proračunu občine, seveda na podlagi predhodnega dogovora, dejanskih potreb in finančne
zmožnosti. Sredstva za financiranje vzgojnovarstvene dejavnosti so v proračunu občine dle zagotovljene porabe, katere višino določita
Ministrstov za finance in Ministrstvo za šolstvo in šport, ki temelji na osnovnem kriterij, t. j. na dejanskem številu otrok, ki so vključeni v posamezne programe vrtca in za katere občina plačuje storitve. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 44/96) doloa, da občina krije del cene programa na podlagi prejetih računov, ki jih izstavi Vzgojno varstveni zavod. Tako se iz proračuna Občine Tržič VVZ Tržič mesečno nakazujejo sredstva na podlagi izstavljenih računov in ki jim pripadajo glede na dejansko število vključenih otrok v vrtec. Po sprejetju nove zakonodaje se torej sredstva ne nakazujejo več v obliki rednih mesečnih dvanajstin, ampak po izstalvjenih računih za plačilo razlike med ekonomsko ceno programa v vrtcih in plačili staršev. Zarad i nenehnih finančnih težav v WZ Tržič, se sredstva, po dogovoru z vodstvom vrtca nakazujejo tudi v obliki akontacij. Na podlagi meril za izračun zagotovljene porabe in na podlagi števila otrok, ki obis-kuejo posamezne programe v vrtcu, pripadjao Vzgojno varstvenemu zavodu Tržič za leto 1997 sredstv v višini 125 942.006,67 SIT. Ostala sredstva so namenjena za plačila razlik med ceno programa in plačili staršev, ki obiskujejo otroke v vrtcih v drugih občinash in za sofinanciranje posameznih dejavnosti, ki potekajo v vrtcih.
Občina Tržič torej v celoti upošteva novo zakonodajo, na podlagi katere se financira dejavnost VVZ Tržič, kateremu tudi redno nakazuje vsa sredstva, ki mu pripadajo v skladu s predpisi in višino zagotovljene javne porabe. Občmski svet Občine Tžrič, ki je obravnavla analizo de-javnsoit in poslovanja javnega Vzgojno varstvnega zavoda Tržič, je sprejel sklep, da naj občinska uprava prirpavi ur-kepe in predlog financiranja za prihodnej leto ob upoštevanju normativov. TO bo občinska urpava Občine Tržič tudi storila, seveda pa bo svoje moralo storiti tudi vodstvo VVZ Tržič, ki pa sedja samo kaže na nerazumevanje občinske uprave, namesto da bi se lotilo pro-
blemov pri izvoru, to je v okviru svojega zavoda.
Zadnji odstavek prispevka pa je sploh biser zapitniških natolcevanj Micke Kovačeve, s katerimi se ne splača polemizirati, saj si želimo, da zaradi dolžine odgovora uredništvo ne bi krajšalo ntii tega. Tajnik občine, Tomaž Mikolič, dipl. zgod. Vodja Urada za finance, Marta J are, dipl. oec. Vodja Urada za družbene dejavnosti, Vesna Paljk Vodja Urada za pravne zadeve, Alenka Kavčič, dipl. iur.
Zelenica in novi najemniki
Problematiko Zelenice smo svetniki obravnavali 27.11.97 na 25. seji občinskega sveta in na nadaljevanju seje 3.12.97 ugotovili, da občinska uprava ni pripravila podatkov v skladu z dogovorom. Na mojo željo so mi tako pred nadaljevanjem seje s strani Kompasa MTS dostavili vse dopise in osnutek pogodbe, vse to kar svetnikom ni bilo predloženo v obravnavo s strani župana. On se je lustriral v Ljubljani in se seje ni udeležil, čeprav je imel gradivo Kompasa v hiši. Ker se mu očitno ne mudi nikogar iz občinske uprave ni pooblastil, da svetnikom razloži rezultat pogajanj, čeprav je zima že tu.
Glede na znane podatke sem v ponedeljek, 8. 12. 97, vseeno obiskal Veliko planino, da se prepričam o uspešnosti poslovanja svetnikom predstavljenih kandidatov za nove najemnike z Velike planine. Tam sem po opravljenih razgovorih z zaposlenimi žič-ničarji, upravljavci hotela in članom nadzornega odbora na občini ugotovil, da je stanje Zakladov narave na Veliki planini organizacijsko porazno tako kot tudi finančno stanje, zato na občini Kamnik iščejo kakršnekoli nove vlagatelje. Ko naslednje leto poteče še uporabnost jeklenic gondole, se jim obeta strošek 2,5 milijona DEM, kar bo podrlo finančno konstrukcijo. Ves projekt vodi tržiškim svetnikom predstavljeni g. MerŠak- v. d. vodje Zakladov narave, d.o.o., v lasti občine Kamnik, ki pa naj bi Zelenico prevzel s privatno firmo brez zaklada. Kljub stroškom okrog 12 milijonov SIT in 80 cm snega, naprave na Veliki planini še vedno ne obratujejo, ker šele čakajo jeklene vrvi za
Piše
Tanja P i r Š
vlečnice in opravljajo vzdrževalne remonte. Zato upravičeno menim, da se nam kljub velikim obljubam Meršakove privatne firme na papirju, kaj hitro lahko vse to ponovi tudi na Zelenici.
Kljub pogojem Kompasa za najem hotela s 36 sobami • 72 posteljami, žičnicam z opremo in teptalci vse za 1500 DEM/mesec, brez razpisa vnaprej izbrana najemnika napovedujeta izgubo, ki naj bi jo po čudni logiki krili občani Tržiča iz občinske blagajne. Ker se je glede na nove pogoje interes povečal, želimo svetniki razpis, ki bo dal jasen in poslovno čist
odnos z bodočimi najemniki.
Vse skupaj močno spominja na muzej mamutov, kjer je občina vložila kupe denarja, izkupiček vsega pa pobere lastnik zbirke in se občini sredstva ne vračajo, niti nima vpliva ne vpogleda v poslovanje muzeja. Ker je občina spala vse do novembra meseca, Zelenico rešujemo pet pred dvanajsto, kjer pa nas zaletavost lahko stane kupe denarja. Seveda bi lahko vse oddali tujemu privatnemu najemniku brez garancij in z referencami Velike planine, ki pričakuje financiranje s strani občine brez svojega rizika, kar mu je obljubil župan.
Vpogleda, vpliva na poslovanje in cene privatne firme občina ne bo imela, tako da ob časovni stiski lahko kupimo mačka v žaklju, ki ima letošnjo sezono na Veliki planini planirane dnevne karte po 2500 SIT. S takimi cenami novega najemnika si Tržičani prav gotovo ne bodo mogli privoščili smuke, kar pa je osnovni namen tako svetnikov kot Tržičanov, da smučišče sploh zaženemo. Ker se nam v naslednjem letu obeta marsikakšno varčevanje s strani republike, morajo biti zato svetniške odločitve še bolj pretehtane. Poskusil sem zagotoviti nekaj nepovratnih sredstev za Zelenico in pozitivno se je odzvalo večje podjetje,ki je to pripravljeno, če bi občina izrazila tako željo in se. dogovorila.
Moj predlog za 3.kore-spondenčno sejo je bil sledei: Stavek: Župan po sklenitvi pogodbe z vsebino seznani Občinski svet
se nadomesti z: Pred podpisom pogodbe o vsebini pogodbe in najemniku sklepa Občinski svet.
Nadaljevanje na 29. strani
Lepo je imeti državno službo
Zdaj imava občutek, da že obvladava Švedsko, tukajšnji način vožnje, rondoje, oznake cest... Veliko sva se že potepali po manjših krajih in vaseh (in nakupovalnih centrih, ki so prava majhna mesta) in zdaj je že čas, da se napotiva v Malmo. Obisk novih Prijateljev, mojih starih znancev, ki jih je v Malmo ju kar veliko.
, Telefonirava k Isaevskim, dobiva Marjeto more se načuditi, da jo kličem iz samo 50 km oddaljenega Bjuva. Prav prejšnji dan so se vrnili iz Slovenije, kjer so bili na počitnicah in presenečenje je velikansko.
"Sama si se pripeljala na Švedsko?"
"Sama," sem zdaj že (upravičeno) ponosna na svoje sposobnosti. "S prijateljico sva tukaj in radi bi se oglasili pri vas na kavi," rečem tako samoposebi umevno, kot bi se dogovarjala s prijateljico v Kranju.
"Pa bosta našli sami do nas?" začutim dvom v Marjetinem naslednjem vprašanju.
"Seveda bova," ne samo prepričevalno rečem, ampak sem tudi res prepričana v to trditev. "Samo povej, kje in kako zavijem, pa se jutri dopoldne vidimo!" sem samozavestna.
"Po avtocesti se pripelješ do odcepa za Malmo, pri trgovini Ikea v rondoju zaviješ desno in druga ulica med hišami levo." Kaj lažjega, lepo vas prosim! "Zagotovo se bosta izgubili," mimogrede reče Cirila in tako odkrito nezaupanje mi gre kar malo na živce. Pa se le vljudno
Poletna potepanja in obiski na Švedskem
Švedska mesta so vedno prijetna in prijazna - tudi Helsingbor
nasmihamo drug drugemu. Andrej skuša rešiti situacijo:
"Tam pri odcepu..."
"Oh, Andrej, bova že našli," se zdaj vključi v pogovor Eda, kajti stopili smo na njeno področje. Oborožena z zemljevidi v naročju me namreč odlično vodi po vseh krajih, odcepih, rondojih. Če ne uspe prvič, greva drugič in mogoče še tretjič...
Pa sva se drugi dan odpeljali. V Bjuvu nisva povedali, ampak zavili sva točno v nasprotno smer, kot se zavije v Malmo. A v teh visoko civiliziranih deželah slej ko prej prideš nazaj na avtocesto, saj so preprosto povsod, in tako se je zgodilo tudi nama. Vse lepo in prav, ampak na prvem odcepu za Malmo sta bili dve smeri. Kreneva na prvo, tam, kjer so narisane ladjice za pristanišče. Kaj vem, zakaj se mi je zazdelo, da bi Isaevski lahko živeli nekje blizu pristanišča.
Ikee ni.
"So jo premaknili," mrtvo hladno ugotoviva z Edo in se na prvem odcepu vrneva nazaj na avtocesto. Nazaj do Lunda, to je skoraj 20 km, pa na drugi odcep za Malmo. Ikee še vedno ni. "Danes jo kar naprej prestavljajo," ugotoviva in se voziva po Malmoju. Saj ne da bi si ga hoteli ogledati... Ampak slabe volje nisva in vse se nama zdi neskončno smešno. Še GSM (Štefan, hvala za darilo, ta stvarca res pride prav v tujini..) nama nenadoma ne dela ali pa ne vrtiva pravih številk. Marjeta mora biti nekje blizu. Se nadaljuje!
Kranjskogorski smučarski cirkus tokrat nekoliko drugače...
Briga nas dež, le da naš zmaga!
Tokrat smo se na dežurni strani lotili športne teme - utripa ob dveh smučarskih tekmovanjih. V reportaži boste zaman iskali rezultate, pa statistike o tekmovalcih, to poiščite na Stotinki. Tokrat smo, za tiste, ki smučarijo običajno spremljate iz naslanjače v skušali predstaviti tisto,
česar televizijske kamere običajno ne pokažejo.
Sobota zjutraj - Oblačno in dežuje, pa še mrzlo je za nameček, z rahlim dvomom o usodi tekme se približujem Kranjski Gori. Kaplja še vedno, policaji me usmerijo k prireditvenemu prostoru, na še ne prepolnem parkirišču poiščem prosto mesto in se napotim k progi. Ljudi sicer ni toliko, kolikor so jih vajeni v Kranjski Gori, ampak vzdušje je kljub temu popolno. Saj veste, kaj nas briga dež...
Mi smo Juretovi, Jure je naš!
Torej, glede na to, da za svojim smučarskim vzornikom potujejo po vsej Evropi, bi bilo pravzaprav neopravičljivo, če bi na kranjskogorski tekmi manjkali. Kot so nam povedali, so vrste Juretovega navijašekega kluba iz tekme v tekmo različnega Števila, skoraj vedno pa jih je na tekmi več kot dvajset.
Koširjevi navijači, z belo karavano obredejo praktično vso Evropo, letos, denimo, niso manjkali niti na eni evropski tekmi. Na tekme se vozijo z avtobusom, včasih le tega kombinirajo tudi s kombijem, pa seveda avtomobili, vedno pa s sabo odnesejo obilico dobre volje. Udeležili so se tudi zadnje olimpiade v Lilleham-merju, kamor so, po njihovem pripovedovanju, s sabo odpelja-
Gasilska fotografija najbolj zagretih "Koširjevcev".
Klub deluje dobra štiri leta, nastal je spontano s prvimi Juretovimi uspehi. Med obvezne navijaške pripomočke poleg obilice dobre volje in seveda močnih in glasnih grl sodijo tudi take in drugačne raglje, zastave in velik transparent, ki je reden gost vseh smučarskih televizijskih prenosov. Še posebej pa so ponosni na svojo veliko in močno hupo, ki jo Jure Košir menda lahko sliši prav na start. Kljub močnemu in zares srčnemu navijanju in spodbujanju na sobotni velesla-lomski tekmi pa se njihova napoved - uvrstitev pod petnajstim mestom žal ni uresničila. No ja, posledice navijanja pa je bilo, upoštevajoč rezultate, zagotovo moč čutiti na nedeljski slalomski tekmi.
Vsi so dobri, ampak Mitja je najboljši (ker je naš)!
Njihovi sosedje so bili med drugim tudi navijači Mitje Kunca, ki se jim je pridružil tudi smučarjev oče Janko Kune. Pred veleslalomsko tekmo nam je dejal, da upa na sinovo uvrstitev v drugi tek, pa tudi, če bi to Mitji ne uspelo, ne bi bila polomija, saj še vedno okreva po lanski poškodbi. Njegovemu mnenju se je pridružila tudi navijaška množica, njegov fan klub združuje kar več kot 40 zagretih športnih navijačev, ki, prav tako kot
li tudi precej slepih potnikov. In njihovo navijaško "orodje": poleg transparenta in zastav še cel kup ragelj in eno močno sireno. Dober glas je sam po sebi razumljiv, kot pravijo, pa zanj skrbijo s pomočjo žlahtne (žgane) kaplice.
Kako postati čisto pravi navijač?
In, seveda, če ste se tudi vi želeli pridružiti kopici zagretih smučarskih navijačev, ste to v Kranjski Gori lahko storili bodisi z nakupon kape v barvah trobojnice, ali pa navijaškega šala, če pa imate bolj nežen glas, vam najboljšo rešitev in pripomoček ponuja Ribničan
Raglje naprodaj!
Pravi odgovor na žejo in lakoto obiskovalcev.
Urban, oziroma Gregor Šile iz odpeljali nazaj na Dolenjsko
Seveda pri poziranju niso zaostajali niti Kunčevi navijači.
Sodražice. S seboj je tudi letos pripeljal lepo število pravih pristinih slovenskih ragelj. Ampak v soboto, predvsem zaradi dežja, posel ni in ni hotel zacveteti. Raglje so bile varno pokrite s polivinilom, seveda so se zanje našli tudi kupci, Gregor pa se je z rahlo kislim nasmeškom spominjal časov, ko je bele strmine začel osvajati Alberto Tomba. To so bili časi, ko je prodal največ ragelj, največ so jih pokupili naši italijanski sosedje. V zadnjih osmih letih, kolikor prihaja na tekme v Kranjsko Goro, je bila sobota med dnevi z izrazito slabim trgovskim prometom. No ja, vtis je vsaj nekoliko olepšalo nedeljsko lepo vreme oziroma nekoliko večja množica obiskovalcev.
Kruha in iger oziroma mesa in smučanja!
V soboto pa bi si ob vsej moči, ki je neusmiljeno zalivala sneg, tekmovalce in navijače, brez gostinske ponudbe le stežka predstavljali človeka vredno življenje. Tradicionalen gost oziroma gostitelj na tekmah svetovnega pokala v Kranjski Gori je podjetje Živila, ki, kot nam je povedal Veljko Tatic, obiskovalcem ponudi vse, kar si poželijo. Naj začnemo pri tekočemu delu ponudbe - zaradi dežja in sorazmerno precejšnjega hladu je bilo kar nekaj povpraševanja po čaju in kuhanem vinu. Pravih ljubiteljev piva ne moti niti mraz niti moča, za zdravstveno preventivo pred prehladom in morebitnimi posledicami hladnega vremena pa so bila na voljo bolj močna okrepčila v obliki nekaj vrst žganjic.
In jedilni list - za bolj preprost okus: sendviči. Za klene Slovence: čevapčiči in pleska-vice oziroma celoten program z žara, pa še pridih fast fooda z nepogrešljivim hot dogom, da o sladkih priboljških niti ne govorimo. Ponudba vredna vseh pohval, ker pa ne berete komercialne reklamne stvari ne izgubljajmo več besed!
Radodarni Dolenjci med "ohrnimi" Gorenjci
Pa če se vrnemo nazaj k navijačem. V množici le teh smo v ciljni ravnini snežnega poligona naleteli na skupino zelo dobrovoljnih Dolenjcev. Najprej jih je bilo devet, nato kar trinajst, na Gorenjsko pa so
grišli iz okolice Podbočja.V sanjsko goro so se pripeljali z avtom, saj je, kot pravijo, peš predaleč, v avto pa lahko poleg vse ostale prtljage spraviš tudi za pot nepogrešljiv tovor - vino. V Kranjsko Goro, kjer so preživeli novo leto, so po nekaterih (žal nepreverjenih) podatkih pripeljali kakih 40 litrov pristnega in odličnega cvička, vendar pa so zatrdili, na niti liter cvička ne bodo
Edino preverjena ostaja kvaliteta vina, skupino Dolenjcev pa težko pričakujemo najkasneje pod planiškimi skakalnicami.
Kam naj pakiram avto...
Na to vprašanje so najlažje odgovorili mojstri, ki so s pomočjo policistov usmerjali
tekme, pač ne gre organizirati brez policistov. Kot nam je povedal načelnik inšpektorata policije Vojko Mulec, so na smučišče poslali pet policistov na smučeh, sicer pripadnikov gorske policijske enote, ki je usposobljena za delo tako v gorah kot tudi na smučiščih. En policist je na startu skrbel za varnost smučarjev innjihove opreme, drugi štirje pa so bili razporeiejni vzdolž tekmovlane proge in pomagali rediteljem pri njenem varovanju. Kar nekaj policistov je za varovanje javnega reda in miru skrbelo tudi v ciljni ravnini. V izteku proge so bili tudi kranjskogorski gorski reševalci, ki naj bi pomagali pri skrbi za preveč vnete pivce, ne smemo pa pozabiti tudi na reševalni vozili oziroma dežurno zdravstveno službo.
Za varovanje je poleg policistov skrbelo tudi več kot 50 rediteljev, organizator pa je varnostni službi zaupal varo-
Dolenjske navijaške okrepitve
promet. V soboto kakšnih posebnih težav s parkiranjem ni bilo, saj je slabo vreme marsikaterega ljubitelja smučanja prepričalo, da je raje ostal doma. Marjana Robiča in Zvo-neta Stubičarja je kranjskogorsko komunalno podjetje za konec tedna posodilo policistom za urejanje krožnega prometa in nadzor nad parkirišči. Delo povezano s tekmovanjem za svetovni pokal se je zanju začelo že v petek ob peti uri zjutraj, ko sta skupaj s kolegi začela urejati potrebne zapore in oznake. V soboto zarana, se je začelo zares, z zelenim terenskim avtomobilom sta neštetokrat prevozila vse okoliške poti, preverjala stanje na parkiriščih in včasih malce neučakanim obiskovalcem, pomagala najti kar naustreznejše parkirno mesto.
Brez varuhov postave pač ne gre
In, razumljivo, tako velike prirediteve, kot so smučarske
vanje vozil z radijsko in televizijsko opremo.
Poleg že omenjenih policistov je posebna skupina varuhov reda skrbelo tudi za nemoteno odvijanje promet na magistralni cesti, policisti s kranjskogorske mejne policijske postaje pa so zaradi prireditve nekoliko okrepili običajno dežurstvo na obeh mejnih prehodih ter na
sami mejni črti. Policistom je v soboto zjutraj pri usmerjanju prometa ter pri enakomernem zapolnjevanju parkirišč pomagal tudi policijski helikopter, vendar pa se je kasneje zaradi slabe vidljivosti moral vrniti na brniško letališče. Po končani prireditvi so policisti in reditelji vsi skupaj še enkrat natančno pregledali smučišče, iskali so predvsem omagane pivce, našli pa niso nobenega. Pravzaprav sta oba dneva minila mirno, brez kakršnih koli kršitev, izgubila sta se le dva otroka, ki pa so ju starši našli že po slabih desetih minutah. Kranjska Gora je bila oba tekmovalna dneva prava oaza reda, miru in discipline.
In le kaj bi brez televizijcev...
No, in če ste ostali doma, ter ste dogajanje v Kranjski Gori spremljali preko televizijskih zaslonov, naj vam povsem na kratko povemo še nekaj o delu televizijcev. Producent športnega programa na slovenski nacionalni televiziji Lado VindiŠ namje povedal, da neposredni smučarski prenos poleg drugega prograna slovenke televizije spremljajo še desetih državah in na satelitskem Eurosportu. Slovenski televizijci so brez pretirane samohvale zatrdili da se pri pripravi tovrstnih prenosov lahko povsem ena; kovredno primerjajo s svojimi kolegi iz tujine, Televizija Slovenija pa sodi med tri najboljše producente neposrednih televizijskih programov.
Pri pripravi neposrednega prenosa je samo v Kranjski Gori sodelovalo okrog osemdeset takšnih in drugačnih mojstrov. K tem pa je potrebno prišteti še tiste, ki so skrbreli z» prenos slike na oddajnikih, pi za končno obdelavo slike v ljubljanski televizijski hiši, zatorej pred takšnim projektom brez sramu rečemo tisto - kapo dol! Pa četudi je v Kranjski Gori nekoliko hladno, za name' ček pa pada še dež.
U. Špehar
Veselo šolsko predpraznično rajanje
Skofja Loka • Učenci Osnovne šole Jela Janežiča so se skupaj z otroki vključenimi v oddelke vzgoje in izobraževanja zadnji šolski dan še posebej veselo poslovili od starega leta m se poveselili prihajajočih božičnih praznikov. Praznovanja pred novoletnimi počitnicami imajo na Šoli že lepo tradicijo, letos pa je prav vsak oddelek za šolsko piaznovanje pripravil bodisi igrico ali pa plesno točko.
Pri pripravi proslave je sodelovalo vseh 73 učencev, kot so nam povedale njihove učiteljice in učitelji, pa so s pripravami začeh v sklopu pouka, ker pa je bilo zanimanje in sodelovanje otrok precejšnje, so se odločili, da tisto, kar so se naučili predstavijo tudi svojim sošolcem. V mesecu marcu bodo podobno prireditev pripravili tudi za svoje starše, takrat pa bo njihov program zagotovo tudi nekoliko bolj obširen.
Učenci Osnovne šole pa so poleg proslave imeli še en razlog več za veselje - pred novim letom je zbirka šolskih pripomočkov in učil bogatejša za sodoben osebni računalnik, za katerega se najlepše zahvaljujejo občinskemu Božičku oziroma dedku Mrazu. Menda še ni povsem jasno, ali ga je šoli podaril prvi ali drugi ali pa morda celo oba. Kakorkoli, v imenu učencev še enkrat iskrena hvala in nasvidenje do marčne predstave!  U. Špehar
Dva od petih varuhov reda na dilcah.
a HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111
Narof ile la ob|avo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 22.30. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno Ugodna.
VOZNIŠKI IZPIT za vse kategorije
B & B KRANJ - tel. 22-55-22, CPP 11.1.98 B & B RADOVLJICA - tel. 714-960, CPP 19.1J 22-55-22 B & B JESENICE - tel. 86-33-00, CPP 20.1. 98
NAKUPOVALNI Palmanova 28.1., Trst 3.2., Madžarska - Lenti 7.2.; IZLETI Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887
METEOR Cerklje Remic tel.: 422-781 Cilka tel.: 411-510
Nakupovalni izlet Munchen GSM: 041/660-658
razprodaja 7. 2., Lenti 31.1,
NOVO - NOVO Nakupovalni in turistični izleti v LENTI, Madžarska: VSAK ČETRTEK in VSAKO SOBOTO. Nova
VILJEM TURIST re'ac'ia 23 'zle,e na Madžarsko, s še večjo nakupovalno ponudbo, VSAK TOREK in PETEK.
451 S A? Potovanje z novim avtobusom bo še prijetnejše. Prijave: vsak dan od 18. do 23. ure, 451-542.
Ji -SHZ Potnikom priporočamo pravočasno prijavo! GSM: 041/670-673
UGODNI NAKUPI: smučarski čevlji NORDICA (GPR, GPS, NEXT 87 39.900 SIT), smučarski kompleti NORDICA, NES, DUBIN, KILLER LOOP, goratex smuč. bunda + hlače 59.900 SIT, goratex rokavice 6.900 SIT, smučarske in board hlače - zelo ugodno in še in še po ugodnih cenah. Možnost plačila na več čekov.
EL DORADO ŠPORT BLED, TPC Tel.: 76-822
VILJEM TURIST s p Nakupi: Munchen, Rosenheim vsak ponedeljek in soboto, vsako Tel.: 451-542 sredo Palmanova, Portoquaro. Tel.: 451-542, GSM: 041/670-673
AVTOBUSNI PREVOZI BRINOVEC, 731-050
Lenti, 10.1., 30.1. razprodaja v Munchenu.
REKREACIJSKO BLED: od pon. do pet. od 10.00 do 1130 sob.,18. do 19.30., ned. 16.30 do 18.00. Vstopnina otroci do 10 let 300 D RS A NJF SIT'odrasli 500 SIT. sposoja drsalk 400 SIT, brušenja drsalk 300 SIT. JESENICE Podmežakla: sob., ned. 14. do
15.30. Vstopnina za otroke 200 SIT, odrasli 400 SIT. Ljubljana • hala Tivoli tor, pet od 20.30 do 22., sre., čet., sob. od 20. do 21.30, sob., ned. od 10. do 11.30 in od 14. do 15.30., prazniki sobotni urnik. VSTOPNINA: odrasli od pon. do pet. 500 SIT, sob., ned. in prazniki 550 SIT, otroci do 10. leta 350 SIT. KRANJ: sob. 15.30 • 17.00, ned. 15.30 - 17.00 in 18. • 19.30. Cene: otroci do 7. leta 300 SIT, ostali 550 SIT.
AVTO ŠOLA
GOLF
VOZNIŠKI IZPIT ZA KATEGORIJE A, B, C, E
Avto šola GOLF KRANJ, tel.: 350-810
Avto šola GOLF SKOFJA LOKA, tel.: 631-729
Avto šola GOLF LJUBLJANA, tel.: 061/554-360
V mesecu decembru vam nudimo prednovoletni popust za
opravljanje izpitov višjih kategorij C in E (za C=3.300 SIT, E=3.500
SIT) Možnost obročnega odplačevanja!
BORZA ZNANJA Delavska knjižnica Tivolska 30, Lj. tel: (061) 13-22-178
IŠČEMO: - čim obširnejše informacije in literaturo o Janezu Damascenu Devu, uredniku časopisa Pisanice, ki je izhajal v prejšnjem stoletju. PONUJAMO: - znanje izdelovanja oz. pletenja košev, izdelovanja izdelkov iz ostankov ličkanja koruze in slame ter slamokrovstva. e-matl: borza. znanja@spika, unistar.si Obiščete nas lahko v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30 v Ljubljani, in
sicer vsak dan med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure.
TURISTIČNI PREVOZI AMBROŽIČ JANEZ
Nakupovanje v Munchnu 26., 1., 30.1., 7.2. Zg. Gorje 15, tel.: 725-427
GLASOV KAŽIPOT It
JAVNI ZAVOD OZG, p.o., OE ZDRAVSTVENI DOM SKOFJA LOKA
Stara cesta 10, 4220 SKOFJA LOKA, tel. 064 634 634, tel./fax: 064 632 611
objavlja prosto delovno mesto
ZDRAVSTVENI TEHNIK
- za določen čas 7-12 mesecev Pogoji:
- končana srednja zdravstvena šola ~ opravljen strokovni izpit
2 izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas od 7 - 12 mesecev s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece. Rok prijave je 8 dni od objave tega razpisa.
Prijave naj kandidati pošljejo na naslov Zdravstveni dom Skofja Loka, Stara cesta 10, 4220 Skofja Loka.
Prireditve M
Vldeofilm
Skofja Loka - V Centru kulturnih dejavnosti v Martinovi hiši (Mestni trg 26) bo jutri, v sredo, 7. januarja 1998, Fotoklub Anton Ažbe organiziral predvajanje videofilma o fotografinji Heather Angel.
V radovljiški knjižnici
Radovljica - Knjižnica A. T. Linharta vabi na torkove večere, ki se vsak torek začnejo ob 19.30. Naslov današnjega večera je Starodavne poti po visoki Gorenjski. Ostanke poti, predvsem preko Jelovice, povezane s srednjeveškim gospodarstvom in trgovino, bo prikazal Valentin Jarc. Ob četrtih pa imajo v Knjižnici A. T. Linharta prireditve za otroke. V četrtek, 8. januarja, bo ob 17. uri na programu igrica za otroke, stare vsaj 4 leta, z naslovom Pujsovo kolo Denisa Poniža. Predstavile se bodo strokovne delavke Vrtca Bled.
Za otroke v Bohinjski Bistrici
Bohinjska Bistrica - Knjižnica A. T. Linharta, enota Bohinjska Bistrica, vabi
Glavni trg 6, 4000 Kranj
tel.: 064/222-681
Blagajna:
vsak delavnik od 10. do 12. ure ob sobotah od 9. do 10.30 ure ter uro pred predstavo.
A. R Čehov: STRIČEK VANJA
ponedeljek, 5. 1., ob 19.30 uri za abonma MODRI, izven in konto
J. Chinn: TAKŠNI IN DRUGAČNI
četrtek, 8. 1., ob 19.30 uri za IZVEN in konto
O. Wilde: VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST
sobota, 10. 1., ob 19.30 uri za IZVEN in konto
PREDSTAVA ZA OTROKE (6-10 let) več avtorjev:
O TEM SE NE GOVORI
petek, 9. t., ob 18.00 uri za IZVEN in konto
vsako 1. in 2. sredo v mesecu na otroške prireditve, ki se začenjajo ob 17. uri. Jutri, v sredo, bo na sporedu lutkovna igrica za otroke, stare vsaj 3 leta. Lutkovno gledališče TRI iz Ljubljane bo nastopilo z igrico Boana.
Ure pravljic
Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja bo ura pravljic za otroke v četrtek, 8. januarja, ob 17. uri. Pravljico Osamljena Nana bosta pripovedovali prostovoljki Centra za socialno delo Nina in Mojca Mavric.
Jesenice - Na otroškem oddelku jeseniške knjižnice bo v četrtek, 8. januarja, ob 17. uri. Naslov pravljice je Klepetava želva, govori pa o želvici, ki je prišla med molčeče želve v živalski vrt, pa je strašno rada govorila...
Bled - V Osnovni šoli dr. prof. Josipa Plemlja bo danes ob 16.30 uri ura pravljic.
Obvestila *
Krvodajalska akcija
Kamnik - Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo krvodajalska akcija za prebivalce Kamnika še danes, v torek, 6. januarja.
Izleti
Pohod na Šmarjetno goro
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na pohod na Šmarjetno goro, ki bo v četrtek, 8. januarja, z zborom pohod-nikov ob 9. uri na kranjski avtobusni postaji. Predhodne prijave niso potrebne.
Na Valvasorjev dom
Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi svoje člane na planinski pohod na Valvasorjev dom, ki bo v četrtek, 15. januarja, z zborom na železniški postaji ob 6.30 uri. Vodnika priporočata smučarske palice ter hrano in pijačo v nahrbtniku. Skupne hoje bo 4 do 5 ur.
Razstave
Od znamenja do znamenja na Slovenski planinski poti
Ljubljana - Zavod sv. Stanislava v Ljubljani vabi na odprtje in ogled razstave fotografij z naslovom Od znamenja do znamenja na Slovenski planinski poti, ki jo je pripravil Ciril Velkovrh. Na odprtju razstave, ki bo v četrtek, 8. januarja, ob 19. uri, v zavodu sv. Stanislava, Štula 23, Ljubljana, bo fografije predstavil Marjan Smerke, v kulturnem programu pa bodo sodelovali Koledniki iz Kamnika in dijaki Glasbene šole Zavoda sv. Stanislava. Razstava bo odprta do 28. januarja.
Čakre
Kamnik - V Knjižnici Kamnik bo v petek, 9. januarja, ob 17. uri odprtje razstave Čakre. Lahko se vpišete tudi v delavnico Čakre, ki se bodo začele januarja.
Na Bledu
Bled - Na Bledu si v teh dneh lahko ogledate naslednje razstave: Golf -prodajna razstava slik Likovne sekcije VIR Radovljica; Jelovica - prodajna razstava "slovenskih in hrvaških naiv-cev"; Krim - razstava del akademskega slikarja Vogelnika; Astoria - fotografska razstava 3 -krat Koschuch; Občina Bled - razstava naravoslovnih fotografij Marka Pogačnika, člana foto kluba Triglavski narodni park; razstava je do nadaljnega na ogled v 1. nadstropju Občine Bled.
Koncerti     • Yt
Koncert Ljubljanskih madrigalistov
Kamnik - V župnijski cerkvi na Šutni bo danes, v torek, ob 19. uri koncert Ljubljanskih madrigalistov pod vodstvom Matjaža Ščeka. Program je razdeljen na dva dela, v prvem so izbrana dela iz svetovne glasbene zakladnice, v drugem delu pa bo zbor pel slovenske
božične pesmi. Na orgle bo igrala Polona Fister.
Slavnostni koncert na Brezjah
Brezje - Danes, v torek, se bo ob 19. uri v Baziliki Marije Pomagaj na Brezjah začel izredni slavnostni koncert basista Ivana Urbasa in organista dr. Thomasa Daniela Schleeja. Izkupiček od prispevkov po 3.500 SIT bo namenjen dejavnosti Društva gluhih in naglušnih Gorenjske AURIS.
Predavanja M
Venerine delavnice
Kamnik - V sredo, 7. januarja, bo ub 17. uri v Knjižnici Kamnik brezplačno uvodno predavanje Venerine delavnice.
O starodavnih poteh
Radovljica - V Knjižnici A.T. Linharta bo danes, v torek, ob 19.30 Vladimir Jarc predaval o starodavnih poteh po Visoki Gorenjski, predvsem o ostankih poti (tudi preko Jelovice) povezanih s srednjeveškim gospodarstvom.
MGL
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
Čopova 14, Ljubljana
Danes, v torek, 6. 1., ob 15.30: KALIGULA; abonma TOREK POPOLDANSKI in izven; ob 19.30: KALIGULA; abonma ŠTUDENTSKI D
Jutri, v sredo, 7.1... ob 19.30: TARTUFFE; abonma MLADINSKI 3
Četrtek, 8. 1., ob 19.30: TARTUFFE; abonma MLADINSKI 4
Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 14. do 17. ure ter od 17.30 do 19.30 ure ter uro pred predstavo pri blagajni MGL. Tel.: 061-210-852.
S
GOSTILNA ^a^mI RESTAVRACIJA t*WWWf» GALERIJA     "Pri Jožovcu" Begunje
V petek, 9. 1. '98 ansamel
GORENJSKI MUZIKANTJE
Od 12. do 23. januarja imamo zaprto« iNFORMACIJE PO TEL: 064/733-402
Prisluhnite Nam
humanitarna akcija
IZREDNI SLAVNOSTNI KONCERT
basista IVANA URBASA in organista dr. THOMASA DANIELA SCHLEEJA
Bazilika Marija pomagaj na Brezjah, torek, 6. januar 1998, ob 19. uri.
* Izkupiček od prispevkov po 3.500.00 sit bo namenjen dejavnosti g    Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Gorenjske - Al [MS.
Predprodaja: Radovljica - Turistična agencija ALPETOl R,
* Kranj - agencija ODISEJ,
^    Ljubljana - Slovensko mladinsko gledališče, Trg francoske revo. 5.
Planinski odmev Po najdaljši noči v naravo
Človekov organizem potrebuje svežino, zrak in gibanje. Še posebej po silvestrski noči, po obilno zaužitih dobrotah je sprehod in gibanje v naravi ali krajša tura pravo blažilo in očiščenje. Včasih pa se je težklo iz toplega zapećka odpraviti ven v mraz in sneg, kar tako brez cilja Tn vzroka. Vsekakor bo lažjo, če si že vnaprej pripravimo plan z več cilji prilagojenimi vremenskim razmeram in starosti udeležencev. Morda se dogovorimo še s prijatelji in se skupaj odpravimo kar v bližnjo okolico ali pa na nekoliko oddaljenejši cilj. Seveda se moramo primerno obuti in obleči, da si ne pokvarimo dneva. Da ne bomo na praznični dan nepripravljeni, je sedaj čas, da si izberemo cilj in pripravimo vse potrebno.
Ob tem času je običajno narava odeta s snežo odejo, večkrat tudi sneži. Prav to še poveča novoletni utrip in idiliko. Takrat je najprimerneje, da se odpravimo od doma peš in krenemo na sprehod v bližnji gozd, planino ali vrh. Za prebivalce Kranja je tak cilj lahko Udin boršt, Šmarjetna gora, Sv. Jošt, za Tržičane Kriška gora in podobno. Če pa smo si izbrali bolj oddaljeno izhodišče cilja, je dobro, če si izberemo javni prevoz, da ne bomo v skrbeh za svoje vozilo, če se zapeljemo recimo do Preddvora, imamo tu izhodišče do oskrbovane planinske koče na Sv. Jakobu ali do doma na Kališču. Do prve je hoje dobro uro, do druge pa slabe tri. Golnik je primerno izhodišče, po ne preveč strmi poti, do vasice in Zavetišča v Gozdu. Od tu dalje lahko še do koče na Krški gori. Za vsakega od teh dveh ciljev bomo potrebovali po uro hoje. Iz Škofje Loke bomo v dobri uri prišli do cerkvice Sv. Andreja v dveh urah pa na Lubnik. Takih in podobnih ciljev je dovolj, le izbrati jih moramo. Pri navedenih časih hoje moramo upoštevati Še sestop, lastno telesno pripravljenost, in.da se ob snežnih razmerah vse skupaj podaljša.
Ljubitelji smučine pa si lahko kar na bližnjem bregu potešimo zanesenost in zbistrimo glavo, če si nadenemo tekaške smuči in po poljani zagazimo svežo sled, se pri tem prepotimo ter okrepimo. Morda se zapeljemo do Planice ter podamo v eno naših najlepših dolin in do doma v Tamarju. Peš, s tekaškimi ali turnimi smučmi. Pa veselo, srečno in razgibano v novo leto! • Peter Leban
Peter ZUPAN 4000 Kra TekstiltarT^ SL
O LAKIRANJE, s.p.
Slabše leto za Lada avlo
Minulo leto si bodo zastopniki nekaterih avtomobilskih znamk zapomnili po uspešni, drugi po manj uspešni prodaji. Med tiste, ki bi slabe prodajne rezultate čimprej pozabili, sodi tudi ljubljansko podjetje Lada avto, ki pri nas zastopa barve največje ruske avtomobilske tovarne.
"V letu 1997 smo se soočali z vrsto težavami, poleg nerednih dobav, smo bili na slabšem tudi zarsdi neugodnega razmerja med marko in dolarjem, na katerega nas veže tovarna, ki je celo nekoliko povišala proizvodne cene. Poleg tega Ladini avtomobili niso bili deležni znižanja carinskih dajatev za avtomobile iz Evropske skupnosti, saj Rusija tja ne sodi. In nenazadnje je svoje opravil tudi psihološki priotisk zaradi napovedovanja dodatnega obdavčevanja avtomobilov," je prepričan direktor Lada avta Borut Mišica.
Tako so lansko leto uspeli prodati le okoli 1000 avtomobilov, opazno pa se je zmanjšal tudi tržni delež, ki je še leta 1996 znašal 4 odstotke. Kljub temu imajo še nekaj razlogov za optimizem. Spomladi naj bi namreč na slovenski avtomobilski trg prišla dolgo napovedovana lada 2110, ki ji pri lada avtu imenujejo desetka. Serijska proizvodnja v tovarni V Togliattiju je namreč stekla in dnevno proizvodne dvorane zapusti okoli 200 avtomobilov. Pri Lada avtu pričakujejo, da bodo prihodnje leto prodajne številke boljše in bodo našli od 1300 do 1500 kupcev, če ne bo večjih zadreg z dobavo novega modela.
Hkrati pri Ladinem zastopniku izrekajo kritiko vladi, ki spet razmišlja o dodatnem obdavčevanju novih avtomobilov, namesto, da bi uvedli nekakšno ekološko takso za vse avtomobile, pri čemer bi bili v ugodnejšem položaju tisti s kataliziranimi izpuhi. • M.G.
K@GI0(S)uW.
d.d. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ tel. 223-276
k\J \sk) /JjSiS iMi    lil) lili IE/
V zalogi je še nekaj vozil Renault Clio, Twingo Megane in Laguna letnik 1997
PO OBČUTNO ZNIŽANIH CENAH
USIHA
SKOFJA LOKA - G0UEČ9 8 NOVA TEL. ŠTEVILKA
td,m 652 200
H VII nn DI pooblaščeni servis in prodaja
r UllUf I LIČARSKE IN KLEPARSKE USLUGE
model '98
PROMOCIJ!***
h t !§ SODIH NAKUP VOHU HTUNDAI IZ ZALOGE ŠE UGODNEđl KREDIT V IPD V 99»
RABLJENA VOZILA:
tMJNDAl LANTRA t,6QL$i L.93. HVUNDAlP0NY 1.5 CLS 1.90, HUINDAIKOMBIH-100. 6sedežni 1.94. OPEL KADET 1,1 S 1.86
MOŽEN NAKUP NA KREDIT ALI MENJAVA ZA DRUGO VOZILO.
d.d. KRANJ
CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL.: 222-624 PONUDBA TEDNA:
ZNAMKA
TIP
BARVA
LETNIK CEN A V DEM OPOMBA
Audi
Audi
Alfa
Ford
Renault
Peugeot
Opel
Subaru
Renault
Hvundai
Renault
Renault
Alfa
Lada
Mercedes
Volvo
VW
Volvo
Tavvrija
Renault
Renault
KadetM.6 dj 100 100 2.0 331,3 s Orion 1,8 ghiaD 5 Campus/5v 309 magic Vectra 2,01 Leone 1.8 GL
211,4 Pony1.3LS 21 gtx 2.0 TrafixcT1400D 164 3,0 V6 Samara 1300 Benz 1901,8e
940 gl Golf 1,9 TD 460 gle 1102 Clio RT 1,4/3v
rdeča
črna modra
rdeča met. siva
rdeča
rdeča modra srebrna
bela modra srebrna
rdeča m. siva
bela
črna
rdeač
črna met. rdeča
bela met. rdeča srebrna
1985 1987 1988 1989 1989 1990 1990 1990 1990 1991 1991 1991 1992 1992 1993 1993 1993 1994 1994 1995 1995 1996
4.356 6.750 7.470 4.450 8.350 5.710 5.864 9.540 7.450 8.960 7.003 10.840 11.500 14.990 5.060 23.000 23.200 20.745 20.860 3.468 14.280 21.810
15 % popusta 180 dem na 4 leta
10 % popusta 218 dem na 2 leti 188 dem na 5 let 193 dem na 3 leta
10 % popusta 215 dem na 5 let 165 dem na 5 let 200 dem na 5 let 157 dem na 5 let 245 dem na 5 let 260 dem na 5 let 335 dem na 5 let
8 % popusta 518 dem na 5 let novoletno darilo novoletno darilo novoletno darilo
10 % popusta 320 dem na 5 let novoletno darilo
KREDITI ŽE OD T+ 6,5% DALJE MOŽNOST MENJAVE STARO ZA STARO ODKUP RABLJENIH VOZIL
INTERNET ADRESS HTTP:/AA/WW.ALPETOUR-REMONT.SI/ KRANJ, 05. 01. 1997
Muybach ali spomini na prihodnost
Nemški Daimler-Benz je na nedavnem avtomobilskem salonu v Tokiu obudil spomine na slavnega avtomobilskega konstruktorja VVilhelma Mavbacha (1846 -1929), ki se je proslavil s prestižnimi in luksuznimi avtomobili, njegovo ime pa je bilo povezano tudi s stuttgarts-kim avtomobilskim koncernom.
In zdaj se je zgodovina ponovila, kajti Nemci so v deželi vzhajajočega sonca postavili na ogled študijo luksuzne limuzine, ki nosi enako ime in bo morda kdaj tudi dočakal serijsko proizvodnjo. Mercedes-Benz maybach je izjemno velik avtomobil, saj v dolžino meri celih 5,77 metra, kar je celo več kot zdajšnji mercedes-benz razreda S, o velikosti pa govori tudi 3,54-metrska medosna razdalja, ki je natanko tolikšna kot skupna dolžina Mercedesovega najmanjšega av-tombila razreda A.
Z nekaterimi potezami maybach spominja na sedanje mercedese, sicer pa oblika, ki so jo zrisali v Nemčiji, na Japonskem in v ZDA, ob svoji inovativnosti, diši tudi po starih časih. Med oblikovnimi posebnostmi vsekakor izsto-
TEST: AUDI A4 AVANT 1.6
p a j o ž a r -om,eti, ki so sicer skupek petih svetlobnih teles na vsaki strani, ki so spretno vdelana v sprednjih blatnikih.
Tudi z no-t r a n j o s t j o maybach nakazuje, da je namenjen modrokrvne-žem. Prefinje-na kombinaci-ja svetlega usnja, plemenitega lesa in kovine, je dopolnjena še z barčkom za pijače, posebnima mizicama, zatemnjenimi stekli, ki preprečujejo radovedne poglede v notranjost in stekleno streho za vožnjo pod zvezdnatim nebom.
Nekaj je gotovo: maybach je zvezdniški
avto s trikrako zvezdo namenjen ljudem sicer dokaj ozkemu krogu tistih, ki želijo izstopati tudi med posebneži. Vsem drugim se lahko zgolj cedijo sline, kajti ta mercedes ni za domačo garažo. Nenazadnje tudi zato, ker je predolg. • M.G.
DRUŽINSKO PAKIRANJE
Nekaterim ob razmišljanjih o avtomobilih s kombijevskim zadkom ostajajo samo vprašanja, drugim, se sami po sebi porajajo tudi odgovori. A vse bolj postaja očitno, da je glavno vprašanje pravzaprav to, kako takšen zadek pristaja celotni podobi avtomobila in koliko zmore elegance, če je to primeren izraz za skladnost avtomobilske pločevine.
Nemški Audi sodi v krog avtomobilskih tovarn, ki imajo s kombijevskimi karoserijami dovolj izkušenj in znanja, nenazadnje pa tudi hišno oznako avant, ki je že vrsto let zaščitni znak avtomobilov z znakom štirih krogov in podaljšanim zadkom. In takšna podlaga je bila dovolj dobra, da so s pločevinastim nahrbtnikom opremili tudi model A4, ki je zdaj v takšni podobi star okrogli dve leti.
Audi A4 avant je sodoben in oblikovno privlačen avtomobil, ki je povzel eleganco limu-zinske različice m skladnost ter uporabnost petvratnega kombijevske zasnove. Pri Audiju so imeli takšni avtomobili vedno tudi nekaj športnega
lahek, ima motor zadostno zalogo moči tako za solidna, a ne pretirano športna pospeševanja, kot tudi za povsem zadovoljivo končno hitrost. Žal motor v primerjavi z močnejšimi agregati, ki so na voljo v audiju A4 ni toliko varčnejši, da bi bil prepričljiv tudi zaradi ekonomičnosti.
CENA do registracije: 42.990 DEM (Porsche S/o« venija, Ljubljana)
Audi A4 avant je sodobno oblikovana kombijevska različica elegantne limuzine.
duha, ki je imel celo prednost pred uporabnostjo. To pomeni, da je prtljažnik z osnovnimi 390 litri celo nekoliko manjši kot pri limuzini in da je s podiranjem klopi povečljiv na 1250 litrov, kar bi zmogel tudi kakšen manjši avtomobil. Enako velja za potniški prostor, ki ni nič razkošnejši, zato predvsem zadaj sedeči potniki občutijo pomanjkanje dolžinskih centimetrov.
+++oblika ++podvozje +varnost I—desno bočno ogledalo -stikalo za vključitev luči -serijsko ni strešnih nosilcev prtljažnika
ročice in na račun desnega bočnega ogledal, ki ie (kljub številnim izrečenim kritikam) še vedno manjše od levega, To sicer bistveno ne pokvari notranje ergonomije, poleg tega pa se tudi po uporabljenih materialih vidi, da je Audi iz drugačnega testa, kot ostale koncernske znamke.
Z 1,6 litrskim štirivaljnikom s 101 KM se je audi A4 avant uvrstil tudi med potovalne avtomobile z dna srednjega razreda. Čeprav avtomobil s 1185 kilogrami nikakor ni
Podvozje tega avtomobila je naravnano tako, da prenese dosti več kot nudi motor, zato audi A4 avant suvereno obvlada hitro ovinkarjenje, ne, da bi silil iz načrtovane strani ali kako drugače neprijetno presenečal voznika.
Iz Audijeve kovnice petvrat-nih kombijev z imenom avant je torej prišel še en zelo soliden, predvsem pa družinsko uporaben avtomobil s podaljšanim zadkom. In brez skrbi, štirje krogi na prtljažnih vratih še vedno pomenijo, da v Ingolstadtu vedo zakaj in kako.
Oblika zadka je bolj podrejena skladnosti kot uporabnosti, osnovne mere prtljažnika so celo skromnejše kot pri limuzini.
Tudi vse ostalo je tipično audijevsko: sodobna armaturna plošča z velikimi in preglednimi merilniki, dobro oprijemljiv volanski obroč, natančna ročico menjalnika in pripravna stikali. Pravzaprav si avtomobil zasluži samo drobno zamero na račun stikala za vključitev luči, ki je še vedno v obliki neprikladne obvolanske
Dodelana in ergonomična notranjost, zadaj manjka nekaj dolžinskih centimetrov.
TEHNIČNI PODATKI: kombi, 5 vrat, 5 sedežev. Motor: bencinski, štirivaljni, štiri-taktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1595 cem, 74 kW/101 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4480 mm, š.1730 mm, v. 1420 mm, medosna razdalja 2620 mm, prostornina prtljažnika 390/1250 t. Navišja hitrost: 191 km/h (tovarna), 190 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/ h: 11,9 s. Poraba goriva po EU normativih: 6,1/11,6 I neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km, poraba na testu: 9,9 L
M. GregoriČ
MITCIIRKUI TADK
SERVIS
MITSUBISHI MOTORS
SERVIS IN PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL STARO ZA NOVO
Obrtniška 8, Domžale tel.Ml/716-221 - prodaja tel.06I/7U-666 - servis
MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLi
COLT 1,3 GLi
PAJERO 2,5 GL YOUNG
Cenejši Citroeni
Citroen Slovenija je v skladu z znižanimi carinskimi stopnjami in svojo poslovno politiko znižal cene avtomobilov. Znižanja zajemajo vse modele razen najmanjšega AX. Saxo je po novem cenejši od 100 do 860 mark, xsara od 500 do 2000 mark, xantia od 4000 do 9000 mark, evasion od 400 do 1800 mark, XM od 1160 do 5810 mark, berlingo od 800 do 1620 mark, dostavni-ka jumpy in jumper pa od 80 do 760 oziroma od 590 do 2750 mark. • M.G. *
Nadaljevanje s 25. strani
ZA predlog je glasovalo 19 od 23 svetnikov.
Vsi ostali sklepi in pooblastila za pogajanja so tako županu ostala, le prej omenjeni stavek med sklepi se je spremeni, zato ne vem, kaj je v njem tako spornega. Zakaj se župan brani pokazati pogodbe svetnikom pred podpisom, se je razjasnilo na izredni seji - 18. 12. 97, ko je župan ultimativno zahteval umik sklepa zato, da bi lahko z Meršakom iz Kamnika podpisal pogodbo. Postalo je očitno, da je župan kar sam brez razpisa in Občinskega sveta že izbral in želel to ostalim kasneje samo poslati v vednost. Hvala za tako demokratično odločanje, odgovorni pa bi bili vsi. Župan je predlagal, naj prevzamem
pogajanja, ko pa je prišlo do točke prenosa pooblastil, se je premislil in odpovedal še najino soočenje v medijih.
Zupan v dopisu medijem za neuspeh krivi moj predlog in navidezne zarotnike, samo še svojo kaseto ni omenil. Neupravičeno trdi, da nima pooblastil in zato odstopa od pogajanj, saj tudi Kompas enako mojemu predlogu v osnutku pogodbe zahteva pred podpisom soglasje sveta.
Kako uspešno se je pogajal župan s Kompasom pove podatek, da je četrta po vrsti pogodba z datumom 15. 12. 97 popolnoma enaka tisti iz 3. 12. 97. Kompas je le dodal 7. člen, po katerem občina za Kompas ne sme sprejeti dodatne obremenitve za stavbno zemljišče, kar naj bi bilo po Županovi prvotni zamisli vir za financiranje Zelenice. Ker je Kompasu prehitro razkril svoj namen, je tako odpadlo 15 milijonov SIT, katere Kompas ni pripravljen plačati poleg vsega kar vrne, podari
t. i—"ji-ju n,ui vi lic, ywu
in odda v najem. Kako bi se po trditvah župana v tednu dni do praznikov uredil prepis s Kompasa in vse ostale preknjižbe, obratovalna dovoljenja in izvedel javni razpis z vsemi potrebnimi roki, verjetno ne ve niti župan sam.
Najlaže se je rešiti bremena v stilu užaljenega pogajalca in najti dežurnega krivca za vse drugje. Verjetno se je težko pogajati z nekom, ki tudi v parlamentu za finančne potrebe v občini lahko dobi njegovemu ugledu primernih samo 26 glasov od 90 možnih in takoj nato poslanske kolege na njemu lastnem nivoju že obklada z dinozavri. Javni razpis bi bil tako samo slepilo , saj je bil v zakulisju rezultat že znan. Ker na Na ssodišču župan v zvezi z mojimi članki izgublja tožbe
MALI OGLASI lig 223-444
APARATI STROJI
Prodam pomivalni STROJ CANDY 470 v garanciji zaradi selitve, 20.000 SIT ceneje. ©401-482 __2°
Prodam TRAKTOR UNIVERZAL 445 zadnji pogon. Dolar, Želeška 4, Bled
Prodam PEČ KAMIN Lokaterm ali menjam za novejšo peč na petrolej. ©685-061 24
proti meni, sajsaj tam štejejo samo dejstva in dokazi. Lahko si samo misli, da me bo z javnim izpostavljanjem in sklicevanjem na svojo funkcijo utišal. Tudi sam predobro ve, da sem vedno bil za Zelenico in eden prvih, ki so opozarjali na potrebo po njenem pravočasnem reševanju, vendar pa sepri županu Ruparju stalno izogiba težko uveljaviš načelao, ČISTIH RAČUNOV IN DOBRIH PRIJATE U EV.
KUHELJ JOŽE obč. svetnik podpredsednik SLS
Kje se rojevajo uredbe in uvedbe
Pred kratkim smo dobili drugič nalog za plačilo oz. takso za obremenjevanje voda v občini Gorenja vas - Poljane in to na razkropljenih hribovskih, demografsko ogroženih področjih. Tu niso nikakor strjene vasi, kjer bi bilo le malo mogoče pomisliti na kakšno skupno vaško čistilno napravo. Že v prvi uvedbi te takse smo se prebivalci teh hribovskih vasi spraševali, kdo je bil ta pametnjakovič, da si je to zamislil. Pa zgleda, da je vseeno ta znesek plačala kar precejšnja večina ljudi. Precej pa, kot se je izvedelo od župana naše občine, ki je to komentiral pred kraktim na radiu Sora, jih ta znesek, še dolguje.
Sprašujem se, kako mislijo člani občinskega sveta, če oni sprejmejo tak odlok. Zakaj v eni občini je, v drugi ne, ali je odvisno, kje so še ljudje, ki poznajo sitauacijo hribovskega območja ali in gotovo je tudi to, da so občinski svetniki večina iz ravninskih področij, če pa je med njimi kakšen hribovec, se pa ne upa naglas povedati, kar bi bilo potrebno in za kar so ga izvolili ljudje, ki so upali, da bo zagovarjal njihove interese in probleme reševal, ali vsaj poskušal jih predočiti višjim organom.
Zdrava kmečka pamet nam narekuje, da je ta uvedba plačila takse in uredba čudna. Saj vendar je naša država majhna in res čudna, tak zakon sprejet v eni občini drugi pa ne (zakon?). Tega zakona menda še ni.
Res je tudi po hribovskih področjih se umivamo, peremo perilo itd. Je pa tudi res,
da je 600 m ali 900 in še več nadmorske višine kot so naša področja oz. naselki v občini Gorenja vas - Poljane, to so Žirovski vrh, Lučine; Malens-ki Vrh, Oselica, in še veliko
drugih vasi. Včasih so naši predniki rekli, voda se ščisti če čez tri kamne preteče. Torej ta hribovska področja nikakor ne onesnažujejo talne vode. To je dejstvo, saj smo v sredstvih javnega obveščanja slišali, da v Škofji Loki pijejo bolj čisto vodo, kot so je pred časom. Torej res čudna uredba in odredba v naši občini. V Škofji Loki tega ni. Čeprav voda teče v Loko tudi iz Poljanskih hribov. Ali je to spodbuda, da bi se ljudje odločali za turistično dejavnost na kmetijah in druge ■ dodatne reči, če pa nima upanja, da bi nam občina pozitivno pomagala, ampak se je le bati, da bi spet uvedla kako plačilno uredbo oz. davke bogve na kaj še vse. Če pa dobi nepovratna državna sredstva za čistilne naprave v redu in vse dobro. Le hribovske naselke te raztresene domačije, če jim že ne more pomagati, naj jih vsaj ne bremeni z nespametnimi uvedbami in uredbami.
Torej srečno v novo leto in Bog daj zdravo pamet vsem, ki odločajo o usodi uboge človeške raje, ki se še bori za obstoj na visokih hribovskih področjih in kljubuje kot mogočen hrast v vseh viharjih, ki jih pošiljata država in narava. Torej srečno. C. Š.
naslov v uredništvu
Tetence 4a, Golnik
NOVA TEL. ŠTEVILKA
ATEJA Kranj \^<#P<&0*
DOSTAVA MALIC VSAK DAN od 9. do 16. ure
Nudimo vam veliko izbiro pizz, zrezkov, špageti, kraški rezanci, žabji kraki, postrvi, zelenjavni krožnik, sladice.... VSE TO IN ŠE VEČ VAM PO NAROČILU HITRO IN TOPLO PRIPEUEMO NA DOM VSAK DAN od 8.30 do 22.30 ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 11. do 22. ure. flflM*
_ DRAGI PRIJATELJI ognjišče RADIA OGNJIŠČE!
Ob 3. obletnici RADIA OGNJIŠČE ste vabljeni na GALA KONCERT v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani v nedeljo, 11. januarja 1998, ob 15. in 18.30 uri. Vstopnice so od 1. decembra 1997 na razpolago na sedežu Ljubljanskega studia - v Škofovih zavodih na Štuli 23 v Šentvidu nad Ljubljano, vsak dan od ponedeljka do petka med 7. in 14. uro. Te dni lahko pokličete tudi po telefonu 061 15216 71 in 061 152 11 26 in si rezervirate svoj sedež. Pohitite in si zagotovite sedež v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
V NAKLEM oddamo 37 m2 pisarniških prostorov, v novem poslovnem obiektu, na prometni lokaciji, najem-nina 19 DEM/m2. SVET NEPREMIČ-NINE, 330-112.____,
V okolici Begunj PRODAMO industrijsko halo, 450 m2, cena 200 000 DEM SVET NEPREMIČNINE, 330-112.
HALO
mM
V CENTRU PLANINE
tel.330-133 tel:33b206
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Kranj obvešča, da je s 5. januarjem 1998 začel poslovati ob spremenjenih uradnih urah za stranke, in sicer:
- v ponedeljek, torek in petek od 8. do 12. ure,
- v sredo od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure.
Tako določene uradne veljajo za Urade za delo na Jesenicah, v Kranju, v Radovljici, v Škofji Loki in v Tržiču.
REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE, OBMOČNA ENOTA KRANJ
£ POKLIČITE223-I"
»OBISKALI o VAS BOMO
ROS STEREO
89.8 96.4
LOKALI
V najem oddam gostinski LOKAL 100 m2. Možen odkup inventarja. ©712-164 60
Na HUJAH oddamo 3x60 m2 v novi poslovni stavbi, najemnina 12 DEM/ m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.
TV^VIDIEO-AUDIO-HI-FI
Prodamo KRANJ gostinski lokal za industrijsko pripravo hrane, KRANJ cca 150 m2 pisarniških površin v I. nadstr. poslovne stavbe, KRANJ 60 m2 v pritličju in 60 m2 v I. nadstropju za proizvodno dejavnost na dobri lokaciji, KRANJ CENTER prodamo trgovski lokal z izložbo na dobri lokaciji, 67 m2, KRANJ Center, ugodno prodamo več poslovnih površin za mirno dejavnost v atriju meščanske hiše cca 1000 DEM/m2. KRANJ Center v pritličju meščanske hiše prodamo NOV trgovski lokal, 70 m2. 1550 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123lo
84
KRANJ CENTER 22 m2/l, za mirno dejavnost, 500 m2 DEM/mes, željeno predplačilo, KRANJ Jelenov klanec manjši trgovski lokal, cca 30 m2, 400 DEM/mes., poli. predplačilo, KRANJ Center gostinski lokal s kuhinjo, KRANJ Center manjšo trgovino z živili na dobri lokaciji, KRANJ Center v starejši hiši potrebni obnove cca 200 m2 za razne dejavnosti za 10 let, najemnina po dogovoru, KRANJ Center delavnico 22 m2 ob cesti. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 85
ORENJCEf
RADIO SORA
DAN JE ZAPOLNJEN-Z VAMI SMO TUDI PONOČI
ZASTOPSTVO IN PRODAJA
jflD piongoi 8SherwD©d
NAJUGODNEJŠI DOLBV 8URROUND PRO-LOGIC RECEIVER Z RV-SOSOR
radioJriglav
4270 JESENICE TRG TONETA ČUFARJA 4
telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302^ kontaktni studijski telefon: 064 862! 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 1014 101,5 Mhz
IZOBRAŽEVANJE
Instruiram matematiko, slovenščino za OŠ. ©211-953 42
KUPIM
ČESTITKE
SREČNO NOVO LETO vam želi RIJA - izposojevalnica oblek. ©472-737
Prodam TERMOAKUMULACIJSKO n CBTT K
PEČ AEG. ©212-690 26 GLA3»*ljA
GSM PHILIPS "DIGA" 33.000 neto. Najcenejša ponudba v Sloveniji. ^PARIS", Prešernova 5. Kranj 31
Oddam termoakumulacijsko PEČ 4 KVV. ©312-402 33
Prodam Tajfunovo krožno ŽAGO z nagibom za 50.000 SIT. ©76-400 36
Prodam nov elektro motor moči 1,5 j KW. namizne škarje za pločevino in nov manometer za acetilen. ©57-841 _ 45
Prodam nov HIŠNI ALARM znamke Svstem 9702 EX. cena 18000. ©422-369, Cerklje 67|
"prodam 80 basno HARMONIKO z registri. ©730-121 «
GR. MATERIAL
Prodam PUNTE za gradnjo in Z 101 letnik 1987. ©411-725_44
Ugodno prodam SMREKOV OPAŽ -brušen. Podrobnosti po telefonu na številki 58-743 55
GAULOISES BIONDES
ODKUPUJEMO hlodovino smreke, bora, macesna, bukve, javora, jesena, jelše, češnje, hruške, kostanja, bresta in oreha. ŽAGA ŠVELCSp Veterno 58-825, 58-094, ZAGA ŠVELC Kokrica 245-453, nabava 0609/637-100 Edo _»
Odkupujemo smrekovo in borovo HLODOVINO. ©641-412 28481
* 3x 95VV DIN spredaj
* 2x 30W DIN zadaj
* RDS radijski sprejemnik
* 30 nastavljivih postaj
* Steep timer
* Izhod za aktivni subvvoofer
* Dodatni par zvočnikov
* 6 audio vhodov
* 55 funkcij na dalj. upravijalcu " DAS končna stopnja
* Zatemnitev displaya
* Najnižja cena v Evropi.
PRI NAS JE DENAR, VREDEN, VEDNO VEČ
IZPOSOJA SQNY VIDEO KAMERE
CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055
Najamemo skladiščno-prodaj-
ni prostor do 40 m2 za področno prodajo strelovodne
opreme HERMI. Možna lokacija Kranj - Skofja Loka.
HERMI - RAUTER in ostali d.n.o.
3000 CELJE, TRNOVEUSKA 2, TEL 063/412-150
OBLAČILA
NEVESTE! Obiščite izposojevalnico oblek RIJA v Naklem. Del. čas od 16-19. ure. ©472-737 69
PRIDELKI
Prodam domači ŠPEH. ©312-375
19
KROMPIR prodam. Košenina Adolf, Sp. Senica 9. Medvode, ©061/612-253_ _se
Prodam ugodno ULEŽAN GNOJ. ©327-590 so
»KABELSKA TV
fj/^llj KAMNIK - DOMŽALE
'^/f7V Maistrova 16, Kamnik
telefon: 061/817-313 OGLAŠUJn V. NAŠEM PROGRAMU -ZADOVOLJNI BOSTBl
OSMRTNICA
V 31. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi
DARKO MIRTIČ
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 8. januarja 1998,
ob 15. uri na kranjskem pokopališču.
Žara bo v mrliški vežici jutri, v sredo, 7. januarja 1998.
Mama Marija, brat Jože z družino in ostalo sorodstvo
PIA
NEPREMIČNINE
Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284, 15-22-274
VAM NUDI: sestavo pogodbe, cenitve, stati ko, gradnje, obrtniška
dela in nadzor nad gradnjami
NOVO: TRIDIMENZIONALNO PROJEKTIRANJE VAŠIH NEPREMIČNIN - ARCHICAD
PIA SKOFJA LOKA
©623-117,622-318
1. Prodamo Šk. Loka poslovni prostor - pisarne, trgovino ali skladišče
2. Prodamo Šk. Loka mansardno stanovanje, 90 m2, garaža + klet
3. Prodamo Šk. Loka spodnji del stanovanjske hiše s pripadajočo zemljo (klet + pritličje)
4. Prodamo Skofja Loka 2 s mansardno stan., 70 m2, cena ugodna
5. Prodamo Bohinj večje 1ss 55 m2
6. Prodamo Mengeš, 3. nad., 2 ss, 63m2
7. Prodamo Dovje - Mojstrana viso-kopritlično, podkletno stan. hišo
8. Prodamo skofja Loka -Partizanska cesta, 1 ss
9. Prodamo Jarčja dolina pri Žireh, starelšo kmečko hišo s pripadajočim kmet. zemljiščem 24000 m2
10. Prodamo Hotemaže parcelo 5000 m2, namenjeno za športne dejavnosti
11. Prodamo Frankovo nas. 2,5 sobno stanovanje z atrijem
12. Prodamo Žirovski vrh 3 ha kmet. zemljišče pašnik + gozd
13. Kupimo Šk. Loka - Reteče -Godešič dvostanovanjsko hišo do 240.000 DEM
14. Prodamo Hotavlje stan. hišo, parcela 600 m2, cena ugodna
15. Prodamo Rudno pri Dražgošah starejšo hišo, potrebno popravila, na parceli 2000 m2
16. Oddamo Šk. Loka - Godešič v najem poslovne prostore
17. Prodamo 3 ss 75 m2 Podlubnik -Šk. Loka, cena ugodna
18. Prodamo - Železniki več stan. hiš različnih cenovnih razredov
19. Prodamo Skofja Loka -Podlubnik 2 ss + kabinet
20. Prodamo - Šk. Loka starejšo hišo z lokacijskim dovoljenjem za nadomestno gradnjo
21. Prodamo Rovte nad Žirmi novejšo stan. hišo na parceli 2100 m2, cena 160.000 DEM
PIA KRANJ
S 312-622
1. Prodamo 2SS ob reki Savi, 55 m2 + 25 m2 galerije, 90.000 DEM
2. Prodamo več garsonjer, ugodno
3. Prodamo več 2 SS v šorlijevem nas.
4. Kupimo dvosobna in trisobna stanovanja v Šorlijeve naselju
5. Menjamo 3SS, Golnik, 70 m2, za atrijsko v Kranju
6. Kupimo več garsonjer, (20 - 30 m2), za znane kupce, nujno
7. Prodamo 5 SS v centru Kranja - II. nadstr., 111 m2 stan. pov. + neizdelana podstreha, popolnoma prenovljeno, v pritličju dva poslovna prostora 15 in 18 m2. Cena po dogovoru.
8. Prodamo 3 sobno stanovanje na Zlatem polju. 69 m2, cena 99.000 DEM - NUJNO
9. Prodamo 1,5 SS, 50 m2, Planina III in 2,5 SS, 75 m2, ugodno
10. Prodamo pisarne 140 m2, na atraktivni lokaciji, 800 DEM/m2
11. Oddamo več razi. posl. prostorov, primernih za pisarne, ugodno!
12. Prodamo več stanovanjskih hiš v okolici Kranja
13. Najamemo garsonjero in 2SS v Šorlijevem naselju, NUJNO!
14. Prodamo parcelo Lancovo (2260 m2), 50 dem/m2
15. Oddamo garsonjero in 1SS, 300-450 DEM, predplačila
16. Kupimo več stanovanjskih hiš za gotovino, Stražišče
17. Oddamo trgovino, 6 m2, odkup inventarja 8000 DEM, na odlični lokaciji
18. Prodamo cca 550 m2 novih poslovnih prostorih v poslovnem centru na atraktivni lokaciji!
19. Prodamo v Hrastju 2 x 400 m2 poslovno proizvodnega prostora, 700 DEM/m2
PIA RADOVLJICA
©863-145
1. Najamemo 1 ss na Planini ali okoli avtobusne postaje Kranj
2. Najamemo dvosobno ali trisobno stanovanje v Tržiču
3. Prodamo 3ss na Ravnah. Tržič, 80 m2,95.000 DEM
4. Prodamo 2 sobno stanovanje, Tržič, 81.000 DEM
5. Kupimo starejšo hišo v okolici Tržiča
6. Kupimo 1 ss v Bistrici pri Tržiču
7. Prodajamo in kupujemo več stanovanj
8. Oddamo prostor v najem, 90 m2, za mirno obrtno dejavnost, cena p. d.
Menjava olja, izpušnih cevi, rezervnih delov avtomobilov. ©245-450 34
REJC, s.p. polaganje keramike, prenove kopalnic, hitro in kvalitet-ho.Q324-984 41
Panasonic
ISDN
OD IDEJE DO IZVEDBE http ://www. telef on-trode. si
TELEFONSKE CENTRALE IN REŠITVE ZA PODJETJA
KRANJ d.o.o.
"Ijtelefon trade
ZASTOPSTVO-TRGOVINA-SERVIS
URŠKA
V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah
IVpisuje začetnike in dobi
dob re plesalce
STROJNI TLAKI
liitro i» poceni ^" „M informacije: 4 %JJ
Tel,:061/841.864,Mob.:0609/6a9-51_4
POSESTI
Oddam GARAŽO v Šorlijevem naselju. ©228-435 is
NAKUP IN PRODAJA NEPREMIĆ-NIN, CENITVE, IZDELAVA POGODB, VPISI V ZEMLJIŠKO KNJIG. DOM
NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, ©22-33-00_ 74
SKOFJA LOKA Dolenja vas novo hišo na parceli cca 1200 m2,390.000 DEM, BLED ZASIP dvostanovanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2, KRANJ Struževo 1/2 hiše (pritličje) z vrtom in garažo, 95000 DEM, PREDOSLJE dvostanovanjsko hišo v III gr. fazi z delavnico na parceli 500 m2. VODICE novo dvostanovanjsko hišo + 2 garaži na parceli cca 900 m2, KRANJ S v mirnem okolju manjšo visokopritlič-no hišo z vrtom, 190.000 DEM, KRANJ ČIRČE poslovnos tan. hišo v izgradnji, LJUBNO pri Podbrezju nadomestno gradnjo na parceli cca 500 m2, cena po dogovoru. BITNJE dvodružinsko hišo z vrtom na parceli 650 m2 + 2 garaži. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123
V okolici KRANJA oddamo zgornjo etažo nove hiše, 150 m2, CK, TEL, najemnina 900 DEM/mes. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.
Na VISOKEM pri Kranju prodamo novo visokopritlično stanovanjsko hišo, 465 m2 uporabne površine, parcela 850 m2, CK, za 550.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE. 330-112._
V LESCAH prodamo ali oddamo luksuzno stanovanjsko hišo, tloris 9,20 x 9,60 m, 300 m2 stanovanjske površine, parcela 785 m2, opremlje-no. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.
V PRISTAVI pri TRŽIČU prodamo STARO GRAŠČINO z načrtom za obnovo, tloris 202 m2. parcela 707 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.__
DUPLJE, poslovno stanovanjsko hišo v 3. gradbeni fazi, 570 m2 uporabne površine, parcela 877 m2, prodamo. CENA UGODNA. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.
V KRANJU prodamo 1/2 hiše z vrtom, ločen vhod in ostali priključki, stara 23 let, za 165.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.
DRULOVKA, prodamo konč. vrst. HIŠO, 175 m2, z večjo parcelo, 240.000 DEM, možna zamenjava za 3 SS v Kranju, Šenčurju, Preddvoru ali Cerklje. PREDDVOR - okolica, prodamo stan. HISO v III. gr. fazi, 300 m2, z večjo parcelo, 150.000. KRANJ - prodamo novo visoko priti, hišo, 160 m2, parcela 500 m2, na dobri lokaciji, cena po dogovoru.
AMBRAS, 22 66 39, 041/66 84 70
1
^064/415-000
KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno pacelo na lepi lokaciji, KRANJ in okoloica večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA KUPIMO VEČ MANJŠIH PARCEL ZA ZNANE KUPCE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 82
V POLJČAH PRI BEGUNJAH prodamo obnovljeno, visokopritlično, dvostanovanjsko hišo, 126 m2, parcela 200 m2, možnost nakupa 1/2 hiše, cena 185.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.
KUPIMO pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KRANJ ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM, GORENJSKA STAREJŠO HIŠO Z VRTOM, BLED enostanovanjsko na lepi, mirni lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_80
PRODAMO MAČE nad Preddvorom cca 500 m2, sončna vikend parcela, 50 DEM/m2, HOTEMAŽE več manjših parcel ob zelenem pasu, RADOVLJICA tri parcele z lok. dok., cca 800 m2, 70 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123
81
HIŠO KUPIM na relaciji KRANJ LJUBLJANA ali KRANJ BLED kupim manjšo hišo z vrtom ali nadomestno gradnjo, brez posrednika. ©228-088
POSLOVNI STIKI
DELNICE skladov in podjetij odkupujemo. Gotovina takoj na domu. ©041/676-170,061/575-287 12
DELNICE: Telekom, Color, Merkur, ŽivHa, Gorenjski tisk, Krka, Petrol, Union, odkupujemo. Pridemo na dom, plačilo takoj z gotovino. ©312-385_2282^.
ODKUPUJEMO DELNICE Telekoma, Merkurja, Gorenjskega tiska, Gorenja, Aerodroma, in ostale. ©310-537, 041/68-68-19 23812
Hitro, kvalitetno in po ceni s katero boste zadovoljni VI in mi
INF:Tel.:06l/811-579 ,Mob.:0609/619-815
Verjemite ali ne...
-Ar
RADIO OGNJIŠČE
Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina 104,*   91,2   10?,9 91,2
RAZNO PRODAM
Termoakumulacijsko PEČ za 5000 in JABOLČNI KIS prodam. ©242-331
Prodam TELEVIZOR, štedilnik, opeko NF 500 kosov, kavč, prtljažnik. ©67-237 46
Prodam BUKOVA DRVA z dostavo. ©041/705-177 49
STORITVE
TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH - brezplačna dostava in priklop. ©738-333 ali 0609/628-616
SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. ©242-037 in 041/691-221 3
RAZŽAGUJEM HLODOVINO trdih lesov (listavcev) do debeline 90 cm, lahko so tudi krivine. Lahovče 66, ©421-732_ie
Izoliram cevi centralne kurjave z aluminijasto pločevino Intervolom, cena ugodna. ©326-200 32
STROJNI TLAKI -
ESTRIHI
tcl.:0609 6Z5 474 061 812 60S
Rolete, žaluzije, lemelne zavese, plise zavese, komarniki, karnise PVC ter screen senčila - izdelava, montaža, popravila. ©061/13-22-001,041/676-041 ei
Naj Vas usoda nikoli ne preseneti...
VEDEŽEVANJE
VILI
HOROSKOP
TRETJE OKO s.p.       156 SIT/min
SERVIS, POPRAVILA in PRODAJA rabljenih pralnih strojev. ©332-350, 325-917_92
Z gips ploščami izdelujemo STROPE, PREDELNE STENE in CELOTNE MANSARDE. Šuštar Roman S.P. ©227-050 28310
ČIŠČENJE sedežnih garnitur, talnih oblog z obnovo namazov. LESKET
211-338 ?8883
NEPREMIČNINE
domplan kranj, d.d.
kranj,bleiweisova 14 p.p. 139, tel.064/268-700, fax;064/211-864
upravljanje in vzdrževanje stanovanj
Promet z nepremičninami
Odgovornost in strokovnost
zagotavljata zanesljivost in uspeh
STANOVANJA
V BISTRICI PRI TRŽIČU prodamo trisobno stanovanje, 80 m2, za 97.000 DEM. SVET NEPREMIČ-NINE, 330-112._
V RADOVLJICI prodamo enosobno stanovanje, 50 M2, za 80.000 DEM in 2,5S stanovanje, 61 m2, za 94.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112._
V POLJČAH pri BEGUNJAH prodamo 3-sobno stanovanje v obnovljeni visokopritličnl hiši, 85 m2, CK, SATV, ločen vhod, cena 65.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112._
Na JESENICAH prodamo trisobno, 10 let staro stanovanje v bloku, z vrtom in pokritim parkiriščem, 75 m2, CK, KATV, balkon, telefon, cena 90.000 DEM. SVET NEPREMIĆ-NINE, 330-112._
V PODLUBNIKU prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 52 m2, v prvem nadstropju, za 96.000 DEM, dvosobno stanovanje v 12. nadstropju, 61 m2, za 93.000 DEM in trisobno stanovanje v 2. nadstropju, 75 m2, za 118.000 DEM. SVET NEPREMIČ-NINE, 330-112.__
V FRANKOVEM NASELJU prodamo enosobno stanovanje, pregrajeno v dvosobno, 41 m2, za 77.000 DEM. SVFT NEPREMIČNINE, 330-112.
V STRAŽIŠČU pri Kranju prodamo 1S stanovanje v hiši, 36 m2, kompletno obnovljeno, za 54.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.
KUPIMO več stanovanj različnih velikosti za naše stranke na Gorenjskem. SVET NEPREMIČNINE, 330-11
V DRULOVKI prodamo garsonjero, 33 m2, za 63.000 DEM, dvoetažno mansardno stanovanje, za 124.000 DEM in štirisobno stanovanje v prvem nadstropju, 86 m2, cena 1.600 DEM/m2. SVET NEPREMIČ-NINE, 330-112._
Na ZLATEM POLJU v Kranju prodamo obnovljeno enosobno stanovanje, 39 m2, KATV, telefon, cena 72.000 DEM in dvosobno stanovanje, 50 m2, za 77.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.
V ŠORLIJEVI ULICI v Kranju proda-mo dvosobno stanovanje, 55 m2, za 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. _.
Prodamo štirisobno stanovanje, 94 m2, v ulici GORENJSKEGA ODREDA v Kranju. Cena 145.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE. 330-112.
V VREČKOVI ULICI v Kranju prodamo 2-sobno stanovanje, 58 m2, za 98,000 DEM in 4-sobno stanovanje, 89 m2, za 135.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112._
V GOGALOVI ULICI v Kranju prodamo garsonjero v 2. nadstropju nizkega bloka, brez balkona, delno opremljeno, 26 m2, cena 52.000 DEM in 1-sobno stanovanje z balkonom, 48 m2, delno opremljeno, za 85.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.
Na CESTI PRVEGA MAJA v Kranju prodamo 3-sobno stanovanje v 4. nadstropju, cena 113.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE. 330-112.
Na PLANINI I prodamo več dvosobnih stanovanj različne velikosti, cena od 95.000 DEM. SVET NEPREMIČ-NINE, 330-112._
Na PLANINI II prodamo enosobno stanovanje v pritličju, z atrijem, 42,5 m2, za 80.000 DEM in veliko 1S stanovanje z balkonom, 49,5 m2, za 83.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.
Na PLANINI III prodamo dvosobno stanovanje, 53 m2, za 92.000 DEM, 2.5S stanovanje, 76 m2, za 127.000 DEM in trisobno stanovanje, 75 m2, za 122.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.
SKOFJA LOKA - prodamo 2,5 ss, atrijsko, 66 m2, 108.000 DEM -UGODNO! AMBRAS, 22-66-39, 041/68-84-70 <gi
UGODNO! 1550 DEM/m2
NOVO STANOVANJE 70m2, NOVE PISARNE 70 m2(
DOM 223300,0609/650123
TRŽIČ - prodamo 1 ss, visoko priti., 41 m2 cena po dogovoru. AMBRAS, 22-66-39, 041/66-84-70 52
ŠENČUR- okolica, prodamo 2 ss pritlično stanovanje z vrtom, cena 60.000 DEM. ©226-639 I
KRANJ - STROGI CENTER ugodno oddamo trgovski lokal z izložbo 22m2+45m2/l. DOM 22 33 00, 0609/651-123
PRODAMO KRANJ Planina III, 1 ss obnovljeno, 44,5 m2/!V., 80.000 DEM, KRANJ Planina II, 2 ssA/., 78
m2, 1500 DEM/m2, KRANJ Zlato polje NOVO GARSONJERO, 33 m2/ II., 73000 DEM, SKOFJA LOKA novo 2 ss+27 m2 atrija, 115.000 DEM, KRANJ Planina II ugodno, 3 ss/XH, obnovljeno, 85 m2, 2 balkona, 1450 DEM/m2, KRANJ CENTER meščansko 2 ss/lll. 89 m2, CK, teK 1600 DEM/m2, SORLIJEVO NAS. 2 ss, 60 m2/lll., 95000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 7«
KRANJ Šorlijevo nas. 3 ss obnovljeno, 68,30 m2/lll., 1700 DEM/m2, na 3 obroke, KRANJ Vodovodni stolp 3 sS obnovljeno, CK plin, 74 vn2/\\U 130.000 DEM, KRANJ CENTEK UGODNO 1460 DEM/m2, novo mansardno stanovanje, 70 m2/ll, KRANJ HUJE 3 ss+k, 83 m2/PR., ni CK, cena po dogovoru ali na obroke, BOHINJ St. Fužina prodamo vet apartmajev s pogledom na jezero. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 re
KUPIMO KRANJ Planina kupimo 2 ss ali 3 ss atrijsko stanovanje. DOM NEPREMIČINE, 22-33-00, 0609/650-123_rr
NAJAMEMO KRANJ 2 ss ali 3 ss zf> poslovneža z družino, KRANJ okolica 1 ss ali 2 ss za poslovneža. STANOVANJA ODDAMO KRANJ Zlato polje, novo garsonjero in 3 ss, neopremljeno. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 7«
..........i.......,.....       | ........... |M , , i --
VOZILA DELI
GUME zimske, nove, Good year 165 65 R 14, prodam. ©311-538 #
VOZILO KUPIM
Osebni avto I. 85-90, prvi lastniK, lahko z okvaro motorja, kupim-©311-877 9'
VOZILA
Prodam GOLF III 1.8 GL, I. 92, metalik, dodatna oprema, prvi last-nik. ©211-951__>
ASTRO 2.0 GSI I. 92, črn z vs<> opremo, prodam, možna menjava-©632-465_
Prodam LADO KARAVAN 1500 1 4795, 22500 km. ©66-398 £
Ugodno prodamo LAGUNA 1.8 RT I j 95, R 9 EXLUSIVE 1.4 I. 88, CLIO 1-4 RT, 5 v I. 93, CLIO 1.8 16 V I. 92, možna menjava za cenejše vozilO; TVVINGO PACK I. 96, HYUNDAl PONY 1.3 LS I. 90, FORD FIESTA 1.3 i, 1.92. Za vsa vozila možen kred'1 brez pologa. Vozila so servisirana-RENAULT PREŠA Cerklje, 428-0011' 428-0012 3»
Prodam VISO 11 RE, letnik 1984. prevoženo 84000 km, reg. 11/9»-©325-950_J
Prodam GOLF bencinar, letnik 1990' ©403-293__*
CHRAYSLIER osebni avto, 740$ km, 4 vrata, I. 88, reg. do 7/98, lep" ohranjen, prodam ali menjam-©064/736-686 »*
m BOJIM SE MOKRE CESTE IMAM DOBER
Dušan Jerala s.p., Skofja Loka
J od ponedeljka do petka od 7.30 do 19. ure, od 8. do 12. ure, nedelja in prazniki - ZAPRTO
Prodam GOLF diesel, I. 83. ©241-
^3 _65
ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, e-?rBfAIS' PREVOZ NA NASE STROŠKE. ©064/241-168 89
DOVŽANdoo Podljubelj 272, TRŽIČ tel7fax:064/59-220
Trgovina ?. avtodeli, vulkanizerstvo
VSE ZA VAŠ AVTO
DELI ZA JAPONSKA IN OSTALA VOZILA
Homolo?irani varnostni trikotniki
k°^kuP-prodaja rabljenih vozil -KonKurenčne cene-gotovinsko plači-mono1 Q323-298. mob. 0609/
-  J'*02__27700
ODKUP PRODAJA, PREPIS VOZILA! MOŽNA MENJAVA STARO ZA ^JARO. AVTO AS, Polica 2, Naklo. ®471-340, 312-255_28203
Prodam ZASTAVO 101, letnik 87, 5 Prestav. ©411-725 2Bm
ZAPOSLITVE
JoSoh?^0 ?a ot)casno pomoč v a/4oSi      Bl8da a"
Wu°HAa§?lli,2»KV NATAKARICO in .   KUHARJA. ©620-055 14
tS?.a£a'te sebi in drugim. Ukrepajte laKOj! Cas je denar! ©0609/636-295
Zaposlimo mlajšega delavca v kovinsko-predelovalni delavnici. Izobrazba ni pogoj. KLZ, d.o.o., Žirovnica, ©801-111 62
Sprejmem v službo dva KV MIZARJA ter dva delavca za priučitev v mizarski stroki. ©421-732_17
20.000 SIT tedensko lahko zaslužite s pošiljanjem okrožnic. Za brezplačne informacije pošljite naslovljeno kuverto z znamko na naslov: Marušič Milena, Opatije Selo 10A, 5291 Miren 22
Iščem MESARJA ©247-100
prodajalca.
POSTANITE NAJBOLJŠI MED NAJBOLJŠIMI! PRIDRUŽITE SE USPEŠ-Nl PRODAJNI SKUPINI PRI PRODAJI DODATNEGA ŠOLSKEGA IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA. ZAGOTAVLJAMO VAM TEDENSKA IZPLAČILA TER MOŽNOST REDNE ZAPOSLITVE. ©634-064 ALI 041/ 637-492 72
Zaposlimo RAČUNOVODKINJO. ©312-274 dopoldan 73
Prikupno dekle, redno ali honorarno takoj zaposlim za delo v šanku v pjzzeriji v centru Kranja. ©225-690
Prodam 10 dni starega BIKCA črnobel. ©491-473 8
Prodam KRAVO simentalko po drugem teletu ali zamenjam za bika 350 kg. ©731-316_ie
PAPIGE AGAPRONISE, skobčevke standard, aleksandre, prodam. ©422-415_43
Prodam dve OVCI. Sr. vas 149, Šenčur, ©411-807 48
Prodam KRAVO simentalko brejo 9 mesecev, četrto tele. Ljubno 95, Podnart 50
Prodam KRAVO po izbiri. ©803-056 57_
ENOLETNE KOKOŠI nesnice prodam za nadaljno rejo ali zakol. ©632-622_58
Prodam MESO polovico krave. Na voljo bo od 7.1. ©622-486 59
Prodam 7 dni starega BIKCA. Sr. vas 102, Šenčur 70
Prodam TELIČKO frizijko, stara 8 tednov, A kontrola. Hafner, Žabnica 14, 312-461_■_71
Ugodno prodam 7 tednov stare KRAŠKE OVČARJE. ©245-384 87
ŽIVALI KUPIM
Kupim črnega telička, starega teden dni. ©451-736__4
Kupim visoko brejo mlado KRAVO. ©59-040_6
Kupim BIKCA slmentalca starega do 14 dni. ©491-541_23
Kupim bikca simentalca, starega 10 dni. ©733-041_37
Kupim visoko brejo KRAVO ali telico simentalko. ©421-676_m
Kupim 10 dni starega BIKCA simentalca. ©731-035 64
Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. ©325-538 28723
ŽIVALI
Poceni prodam 6 tednov stare NEMŠKE OVČARJE. ©891-051 7
OPRAVIČILO
Pri zahvali za pokojnim Janezom Tavčarjem je prišlo v besedilu do neljubih napak. Opravičujemo se in objavljamo popravek zahvale.
Gorenjski glas
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš sodelavec
ANTON DOLINAR
samostojni elektromonter v Poslovni enoti Kranj
Od njega se bomo poslovili v sredo, 7. januarja 1998, ob 15. uri iz vežice na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Sodelavci Clektro Gorenjske Kranj Kranj, 5. januarja 1998
Vsem kolegom sporočamo žalostno vest, da se je za vedno poslovil od nas naš kolega in prijatelj, dolgoletni član GZD - SZD, nekajletni sekretar Združenja zdravnikov športne medicine Jugoslavije in aktivni športni delavec
JANEZ PEVC, dr. med.
Od njega so se poslovili v družinskem krogu na silvestrovo 1997 v Škofji Loki. NAJ MU BO LAHKA SLOVENSKA ZEMLJA. Vsem njegovim ob hudi izgubi izrekamo iskreno sožalje! Slava njegovemu imenu!
Za Gorenjsko zdravniško društvo Predsednik mag. Branko Lubej, dr. med.
OSMRTNICA
V 90. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, tašča in teta
FRANČIŠKE AŽMAN
rojena COF
Na zadnjo pot^o bomo pospremili jutri,, v sredo, 7. januarja 1998, ob 15.30 uri ."■■'!IE na pokopališču v Kranju.
SŽara bo v mrliški vežici od torka, 6. januarja 1998.
žalujoči: hči Mojca z možem, sin Sašo z ženo, vnuki Sašo z ženo, Alenka, Aleš, Tomi in pravnuk Miha, sestra Ivica in ostalo sorodstvo V Kranju, 5. januarja 1998
V 64. letu starosti jc umrl
JANEZ ŠTUMBERGER
iz Kranja, Mladinska ulica 2
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v sredo, 7. januarja 1998, ob 14.30 na kranjskem pokopališču. Žara bo v tamkajšnji mrliški vežici danes, v torek, 6. januarja 1998, od 11. ure dalje.
Sin Janez z družino in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila se je z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih,
vseh, ki si jih ljubila nekoč.   Tone Pavček
VESNI ŠETINA
dijakinji 3. letnika turistične usmeritve
V tihem nedeljskem jutru je mnogo prezgodaj za vedno zamrl nasmeh na tvojem obrazu. S svojo vedrino in znanjem si bila zgled nam dijakom, profesorjem pa v ponos.
Dijakinje, dijaki, profesorice, profesorji in ostali zaposleni Srednje ekonomsko-turistične šole Radovljica
ZAHVALA
Ob nenadni žalostni izgubi naše ljube mamice, stare mame in tašče
MARIJE ŠMID
rojene Nastran
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se trudili polepšati in olajšati zadnje dni njenega življenja, in vsem, ki ste se je spomnili, pa tudi vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani, jo pospremili na njeni zadnji poti. Prav tako hvala vsem, ki ste ob tej priložnosti darovali v različne namene.
Hvaležni hčerki z družinama
Ne jokajte na mojem grobu, le mirno k njemu pristopite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob izgubi našega ljubega moža, očeta, sina in brata
JANEZA TAVČARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste delili bolečino in žalost z nami. Posebej se zahvaljujemo za trud in zdravljenje osebju nevrokirurške klinike v Ljubljani g. prof. dr. doc. Dolencu in dr. Preglju. Dolžni smo zahvalo tudi našemu osebnemu zdravniku dr. Janezu Dolencu in viš. med. sestri Ljubici Škulievi za vso skrb in pomoč. Iskreno se zahvaljujemo za pomoč tudi dr. Speli Peterneljevi, dr. Brigiti Peterneljevi ter dr. Mariji Starbekovi. Hvala patronažni službi ZD Skofja Loka, posebej še ga. Martini za pomoč in nego. Zahvaljujemo se fizioterapevtu g. Franciju Jesenovcu za vso pomoč in bodrilne besede. Hvala tudi ga. Kaji za pomoč. Še enkrat hvala vsem, ki ste se trudili, da bi ga čim dlje ohranili med nami. Hvala vsem prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče
in tople besede, za pisna in ustna sožalja. Hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se tovarni LTH-OL Vincarje Skofja Loka za poslovilne besede, članom LONTRG kluba. Loškemu odru ter Knjižnici Ivana Tavčarja. Hvala vsem pevcem za prelepe pesmi in hvala za zaigrano Tišino. Zahvaljujemo se tudi g. župniku, g. kaplanu in g. župniku Marinku za tako lepo slovo. Nazadnje hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovemu grobu.
VSI NJEGOVI Skofja Loka, 22. decembra 1997
ZAHVALA
Kje časi tisti so sedaj, ki polni sreče so bili. Prehitro b'lo je vsemu kraj, vsi dnevi lepi so odšli.
V 20. letu starosti nas je zapustil naš ljubljeni sin, brat, vnuk in nečak
ALEŠ ŠERUGA
iz Strahinja
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v žalostnih dneh stali ob strani, pokojnika pa spremljali na njegovi zadnji poti. Lepa hvala njegovim prijateljem za spremstvo žare in poslovilnega govora.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Strahinj, Ljubljana-Polje
i df*___M__
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in nečaka
JOŽETA KRISTANCA
roj. 1939
se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, denarno pomoč in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre družinama Knific in Boštar za vsestransko pomoč. Iskrena hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen obred In pevcem iz PredoseTi za lepo zapete žalostnike. Hvala tudi pogrebni službi Navček in Komunali Kranj za vse pogrebne storitve. Zahvala gre tudi organizaciji RK Čirče. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
VSI NJEGOVI Kranj, 28. decembra 1997
ZADNJE NOVICE
OD TORKA DO RETKA
bo
dežurni novinar
Uroš Špehar
telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/638-699
pokličite, sporočite, predlagajt«
IS/I I
bomo pisali
Prometni zastoj, da te kap!
Sobotnega potovanja v Avstrijo preko mejnega prehoda Karavanke si bodo zagotovo zapomnili vsi, ki so nekaj dolgih ur čakali na prestop meje. Razlog za zastoje je znan, in sicer avstrijsko spoštovanje evropskih uredb, sicer običajno čakanje pa se ob povečanju prometa seveda razumljivo raztegne. Pločevinasta reka se je od mejnega prehoda vila do bencinskega servisa ob avtocesti in še kakšen kilometer proti Blejski Dobravi.
G.G.
Zelo (nejverjetni vplivi bohinjskega prispevka
V bohinjski občini je bila pred tremi leti smrtnost večja od rodnosti, predlani je bilo to razmerje izenačeno, lani pa je bil otroški jok ie pogostejši od navčka, saj se je do decembra rodilo deset otrok več, kot je v istem obdobju umrlo občanov. Predsednik občinskega sveta Jože Cvetek je ob tem ugotovil, da je na lani spremenjeno razmerje med rojenimi in umrlimi med drugim zelo verjetno vplivala uvedba prispevka za novorojenčka.
No, ja! Če bi skromni prispevek za novorojenca res imel tako neverjetne vplive, bi v Sloveniji in drugod po svetu zelo hitro rešili problem natalitete. Tako pa... Zelo malo je verjetno, da se Bohinjke in Bohinjci odločajo za rojstvo otrok (med drugim) zaradi občinskega prispevka, kije lani znašal 30.000 tolarjev, letos bo zanesljivo 35.000, ob sprejetju Cvetkovega predloga ob rebalansu proračuna pa lahko tudi 40.000 tolarjev.
KERAMIKE
_S AllilVlEX iNT.n4
KRANJ-ZLATO POLJE 3k
223 *8°
Je res dobro vse tisto, kar prinaša denar?
Ginekologinja je zaračunavala
preglede celo nosečnicam
Odkar je v Škofji Loki odprt zasebni dispanzer za žene, morajo žene same plačevati ultrazvočne preglede.
Kranj, 5. januar - Uvajanje zasebne ponudbe v zdravstvo je ljudem prinesla marsikaj dobrega, nekritična privatizacija pa ima tudi slabe plati. Vsepovsod socialne države ščitijo žene v nosečnosti, zdravstveno varstvo zavarovanih žena je zanje brezplačno, saj te storitve pokriva zdravstvena zavarovalnica iz obveznega zavarovanja. Tudi pri nas naj bi bilo tako, a izkušnje zasebnega dispanzerja iz Škofje Loke kažejo drugače.
Iz zdravniških krogov je prišla informacija o nedopustnih razmerah, v katerih Žene plačujejo, zasebnik bogati, odgovorni za vse pa ne storijo ničesar, da bi zaščitili žene. Ceno pregleda in tudi indikacije zanje določa za-sebnica sama. Za pregled žene plačujejo po 3000 tolarjev, kar je menda celo dražje kot v Nemčiji, kjer je cena enostavnega ultrazvočnega pregleda v nosečnosti 20,50
marke. Izračuni in ocene zdravnika, ki se je poglobil v loški primer, kežejo, da zasebni dispanzer z zaračunavanjem teh storitev zasluži povprečno 5000 mark mesečno ali 60 tisoč mark letno.
Želeli smo slišati, kaj ima o tem povedati zasebna ginekologinja v loškem dispanzerju dr. Magda Stražar, vendar nam informacije ni ne ovrgla ne potrdila. Dejala je samo, da nobeni ženi ni
treba koristiti storitev v zasebni ambulanti, če tega ne želi, lahko gre tudi drugam.
Povsem samoumevno je torej, da mora pacient v zasebni ambulanti plačati, čeprav gre za storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in za zakonsko zagotovljeno brezplačno zdravstveno varstvo žena in nosečnic. Pacientke, ki prihajajo v zasebni dispanzer, najbrž prav zaradi tega prepričanja brez ugovora odšte-jejo zahtevano vsoto. Slednjič se zdravniku nihče ne želi zameriti, saj ga bo prej ali slej potreboval. Zato pa bi morala na takšno ravnanje zasebnika reagirati zdravstvena zavarovalnica.
Slednja sklepa tudi pogodbe o financiranju zdravstvenih programov zasebnih ambulant, te pa imajo za svojo dejavnost tudi ustrezne koncesije. Ko smo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Kranju poizvedovali, ali ima omenjeni zasebni dispanzer z njimi sklenjeno pogodbo, smo dobili pritrdilni odgovor. Pohvalijo ga celo, da je doslej dobro delal in o morebitnem dodatnem zaračunavanju pregledov pacientkam še niso bili obveščeni. Na vsak način pa je nedopustno zaračunavati storitve, ki sodijo v obvezni program zdravstvenega zavarovanja in ženam po tej logiki pripadajo brezplačno. • D. Z. Zlebir
ZA USPEŠEN POŠEL
064/223-111
Gorenjska borzno posredniška druiba, dd Koroška 33, Kranj, tel: 064/361-300
Želite kupiti ali prodati delnice?
Niste zadovoljni z obrestmi v bankah?
Bi radi oplemenitili vase prihranke?
Obiščite nas lahko vsak delavnik od 7.30 do 18. ure.
"Varnost, strokovnost, donosnost!"
SPticapjgjdelimo
Poslovna enota Kranj
Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila)
telefon 064 360 800 telefax064 360 810
mobitel
auaveiMHKi dpehatcr nmtt g. ubm
http..'Vwvvw mobitel »i
Poljanska obvoznica je postala Loška oz. Škofjeloška
Skofja Loka - Precej pozornosti ie med svetniki škofjeloškega občinskega sveta vzbudila trditev, da so se priprave na
tradnjo obvoznice mimo kofje Loke v Poljansko dolino končno premaknile. Na vprašanje, kaj naj to pomeni, je župan Igor Draksler pojasnil, da so na občini zaposlili uradnico, ki se ukvarja s tem projektom. Prvič pa je obvoznica preimenovana iz Poljanske v Loško posebej (poleg Blejske) omenjena v državnem proračunu.   • Š.Ž.
Skofja Loka na internet u premalo aktualna
Skofja Loka - Z gradivom" za zadnjo sejo škofjeloškega občinskega sveta so svetniki dobili tudi izpis predstavitvenih strani Škofje Loke na internetu, ki vsebujejo strani z naslednjimi vsebinami: Geografski oris, Gospodarstvo, Zgodovina, Občina, Znamenitosti, Naslovi, Večja naselja, Prireditve, katerih pregled je pripravil Marjan Šavli. I Kakšnih pohval ni bilo slišati: svetniki so ugotavljali, da so nekatera podjetja pomanjkljivo poimenovana, predvsem pa da so te strani premalo aktualne. Mi lahko le dodamo, da so strani toliko aktualne, da podobe niti zapisa o znameniti Vahtnici na Mestnem trgu, ki je bila nedavno barbarsko porušena, na teh straneh ne najdemo več. • Š. Ž. ____________ : " : ^
f Forme 12
Skofja Loka tel. 632-565
TRGOVINA ZA OTROKE
- stalno razstavljenih najmanj 30 različnih otroških vozičkov
- previjalne mize, stajice, avtosedeži, hojice, stoli za hranjenje
- vsa oblačila za starost do 10 let
- otroška kozmetika in igrače
Z ognjem(eti) in z demrjem davkoplačevalcev opolnoči za Srečno 1998 v Ljubljani, Kranju, na Bledu ...
DAJ£ foDEAŽK. fAUtU.0  IfJ 6l£K--TIUKO!!
AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA GLASA
Razveselite svoje bližnje
kupon: KAMERA PRESENEČENJA
Presenetiti želim: Ime in priimek: Naslov:.......................................
Predlagatelj: Ime in priimek:..........................................................
Naslov:............................................................Kontaktni telefon:
Opis presenečenja:.......................................................................
Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GLAS, Zoisov« 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA.
1ADIO
913 F P)
STEREO
™DiO
913 Ffl
STEREO,