J CAOlFUTj
IVAVUI
HAMA,
wmn*
'MA8A,YA
IS.	,v\7
ftooShL	‘5MALA*:'lV
/V] CODJAtf,
iMtM yH>NoU«L
CKQ0Ht'i
OUPOUR!;
•AAIKOO *'
*#,r
!j%A/zo
[DlREDAt
AD9LS-AIAM I ^ i ^'ApO 1*5 HU?E B A,
'90MOOU
'GAHP?}
SAiJABENEH;
aRDOMO-:
CAlA0>
CUMJI
*B*0WElN
ftt^CAfO
GOS3 3,
iCUAUC'
■J ‘tiABtCC
woLuwn>?j“
^lASiTSCk
MOAaif*
DRUŽINSKI TEDNIK
Amicus Plato, sed magis amica veritas. Platon mi je drag, a še dražja mi je resnica.
Aristoteles,
grški modrijan (384.-322. pr. Kr.)
Leto XII.
Ljubljana, 15. avgusta 1940.
štev. 33 (565) :
»DRUŽINSKI TEDHIKc
Uhaja ob četrtkih. Urednlltvo
uprava t Ljubljani, MikloBIčeva 14/111. PoStnl piedal it. 845. Telefon it. 33-32. — Račun poStoe hranilnice v Ljubljani It. 15.393. — BokopUor ne vračamo, aefranklranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor Je treba prlloKitl ta S din znamk.
NAROČNINA
,!i leta to din, Vi leta 40 din, vse leto 80 din. V Italiji oa leto 40 Sir, v Franclji 70 frankov, v Ameriki tllt dolarja. Drugod soraimerno. — Na-roCnlno Je plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrata ali njeo prostor (vjSioa 8 mm In Sirtna 65 mm) 7 din; v oglasnem delu 4’50 din.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice : btstda 2 din. Mali oglasi: beseda I din. Oglisol davek povsod Se posebej Pri večkratnem naročilu popust.
tkmts:
Prodiranje Rusije
S preglednim zemljevidom
(Gl. str. 9)
NAPAD SE JE ZAČEL
Aden, Suez in Gibraltar so glavni cilji ofenzive na britanski imperij, — Francozi iščejo krivce svojega poraza
V Ljubljani, 13. avgusta
Medtem ko se priprave za odločilni spopad med Nemčijo in Italijo ter Veliko Britanijo čedalje bolj stopnjujejo in se že vidijo obrisi te orjaške bitke, razčlenjene v celo vrsto ognjišč, od Londona pa do Indijskega oceana — med tem se vichyjska Francija pripravlja, da obračuna s tistimi, ki so jo po njeni sodbi pognali v katastrofo.
V Riomu, 15 km severno od Cler-tnont-Ferranda, se je prejšnji četrtek sestalo izredno sodišče, da bo sodilo prednike sedanje francoske vlade.
Več ko razumljivo je, da se Francozom silno mudi, poiskati in kaznovati krivce največje katastrofe, kar jih je kdaj doživel francoski narod. Francija je danes politično, gospodarsko in socialno tako na tleh, kakor ni bila niti Nemčija po porazu v prejšnji svetovni vojni. Dežela je z nemško in italijansko zasedbo razklana na dvoje, v dve samostojnega življenja nezmožni polovici: nezasedeni del — tako imenovana vichyjska Francija — pa mora mimo svojega lastnega prebivalstva nastaniti in prehraniti še 6 milijonov beguncev. Nekdaj bogata Francija je danes obubožana in desorganizirana in stoji vrhu vsega še pred strahotnejšo nesrečo, kakor jo je zadela na bojišču: zaradi angleške blokade grozi namreč ljudstvu pod zimo silno pomanjkanje, če ne celo lakota.
V takšnih okoliščinah ni nič čudnega, če začne ljudstvo kričati po maščevanju in kazni za vse tiste, o katerih misli, da so krivi njegovega gorja. Petainova vlada je vedela, kaj bi se zgodilo, če bi ta krik ostal neuslišan; da prepreči revolucijo, je na vrat na nos sestavila posebno sodišče in ga poslala v Riom.
Krivce iščejo danes na Francoskem vsi, od skrajne desnice pa globoko noter do levice. Eni iz konjunkture, drugi — in teh je manj — iz prepričanja.
Vsi pa iščejo krivce poraza samega, ne političnega in vojaškega sistema, ki je nujno moral poraz roditi. Razumljivo; drugače bi moral sedeti na zatožni klopi tudi marsikateri član sedanje vlade, in celo stari maršal Petain bi moral pojasniti to in ono iz dobe, ko je pod njegovim generalnim inšpektoratom (1922.—1931.) in pod njegovim vojnim ministrovanjem (1934.) francoska vojska zanemarila svojo izpopolnitev in prilagoditev k tehničnim zahtevam novega časa.
Med politiki, ki se bodo morali za govarjati v Riomu, jih je največ z
K italijanski ofenzivi v britanski Somaliji: Zemljevid Vzhodne Afrike
HERBERT HOOVER, bivSi predsednik. Združenih držav in organizator ameriške pomoči za prehrano Nemčije po končani svetovni v°jni, se zavzema za to, da bi Arne-rika pomagala prehraniti dežele, ki jih Nemci zasedli, češ da grozi la-"°ta najmanj 18 milijonom ljudi. Vla-“a USA je Hoovrovo pobudo odklonila, Angleži so pa izjavili, da ne bodo blo-ade omilili, češ da nimajo poroštva, ne bodo zasedenim deželam namenjenega živeža Nemci zase porabili.
meščanske in socialistične levice. To ni nerazumljivo, saj so Franciji vsa zadnja leta skoraj tik do vojaške katastrofe vladali meščanski radikali ali pa socialisti. Zagovarjati se bo moral Leon Blum, ker je njegov socialni eksperiment Francijo vojaško tako rekoč razorožil; zagovarjati se bo moral Daladier, češ da je kljub svoji udeležbi na monakovski konferenci v septembru 1938. pognal Francijo v vojno; zagovarjati se bo moral Rey-naud in z njim njegov notranji minister Mandel.
Obtožba proti Reynaudu In Mandelu bo najbolj kočljiva; zakaj, medtem ko lete na druge voditelje predvichyj-ske Francije očitki, da so Francijo premalo pripravljali za vojno, ali pa iz nesposobnosti ali zaslepljenosti celo slabili njeno politično in vojaško moč, se to o Reynaudu in Mandelu ne da reči; saj je znana stvar, da sta bila i Reynaud i Mandel med tistimi redkimi francoskimi parlamentarci, ki so vseh dvajset let po svetovni vojni ostro kritizirali tedanji francoski sistem in zaman zahtevali zlasti upravno in vojaško modernizacijo države.
Georgesu Mandelu, nekdanjemu učencu in pomočniku Georgesa Clemenceauja, notranjemu ministru v Reynaudovi vladi, kolonijskemu ministru pod Daladierjem in poštnemu ministru pod Lavalom, ne more obtožnica očitati ničesar nečastnega ali celo veleizdajalskega. Mož ni imel ne na levici ne na desnici nikakršnih prijateljev; bil je namreč nekazne postave, vse prej ko dober govornik in zraven še Zid. Če je kdaj prišel v vlado, tega uspeha prav gotovo ni dosegel s svojimi strankarskimi zvezami in visokimi priporočili kakor toliko njegovih tovarišev, ki so ga zdaj postavili pred sodišče. Pač pa je bil Mandel odločen zagovornik vojne do konca. Anekdota pripoveduje, da se je v septembru 1938., tik pred mona-kovsko konferenco na nekem sestanku v pravosodnem ministrstvu, ko sta Reynaud in de Ribes kritizirala Bon-neta in Chautempsa. na lepem zaslišal odsekani Mandelov glas: »Govoril sem s Churchillom. Njegovo stališče poznate: Francija in Anglija sta imeli^ izbiro, ali vojno ali nečastnost. Izbrali sta si nečastnost i n vojno.«
Čeprav ta anekdota najbrže ni resnična, drži karakterizacija, ki jo podaja o Mandelu. Ko je bila vojaška usoda Francije že skoraj zapečatena in je zakulisje tedanje bordojske vlade sililo v premirje, je bil Georges Mandel poleg Paula Reynauda tako rekoč edini, ki se je odločno zavzemal za nadaljevanje vojne ob strani Velike Britanije. Toda Paul Reynaud je moral na pritisk zastopnikov 200 družin odstopiti, in Mandel je skupaj z Daladierjem in drugimi eksponira-nimi politiki tretje republike zbežal v Severno Afriko, da bi tam organiziral nadaljnji odpor proti Nemčiji in Italiji. Toda francoski afriški imperij se je pridružil matični državi in Mandel je ostal osamljen. Videč, da je
vse propadlo, se je sam prijavil oblastem. Zdaj čaka v Riomu na obsodbo.
V prejšnji številki smo razmišljali o že tolikokrat napovedanem napadu na Veliko Britanijo in zapisali, da ni -verjetno, da bi se nemško-italijanski naskok' na britanski imperij začel z napadom na britansko otočje samo. Britanski imperij, smo rekli, ima celo vrsto občutljivih točk, a najvažnejše med njimi so Gibraltar, Suez, Aden in Singapur.
Danes je slika že mnogo jasnejša. Medtem so bili namreč Italijani že začeli napad na britansko Somalijo, sosedo Abesinije in italijanske Somalije. Britanska Somalija je puščava in sama po sebi Angležem dosti ne koristi; toliko večji je pa njen strateški pomen: skupaj s trdnjavo Adenom na južnem robu Arabije namreč obvladuje vstop v Rdeče morje in tako posredno kontrolira tudi Suez.
Italijanski napad na britansko Somalijo je torej strateška poteza izrednega pomena. Če Angleži izgube Somalijo, bodo vrata v Rdeče morje le še napol v njihovi oblasti; ena izmed najvažnejših imperijskih točk bo takrat morala v dejanju pokazati, ali so temelji, na katerih sloni britanski imperij, res tako trdni, kakor jih An-
gleži predočujejo sebi in ostalemu svetu. Somalija sama se doslej ni bogzna kako uspešno branila.
Drugi temelj britanskega imperija je Suez. Čeprav prekop ni formalno v angleški posesti, imajo dejansko le Angleži to prevažno točko v rokah. Suez je zemljepisni del Egipta, in na Egipt se pravkar pripravlja, kakor beremo te dni, drugi veliki italijanski naskok pod vodstvom maršala Gra-zianija. Angleži predobro vedo, kaj jim Suez pomeni, zato so zadnje mesece zbrali v Egiptu in v Palestini svoje najboljše dominionsko vojaštvo, Avstralce in Novozelandce. Vprašanje je samo, ali je Churchill v teh kratkih mesecih, odkar vodi usodo imperija, utegnil dovolj popraviti, kar je njegov prednik zamudil.
Tretji glavni temelj britanskega imperija je Gibraltar. Mogočna trdnjava je zemljepisno del Španije, zato je napad nanjo v znatni meri odvisen od zadržanja Španije. Chamberlainova Anglija se je po končani državljanski vojni na Španskem rada hvalila, da je s svojo »nevmeševalno« politiko trdno priklenila Španijo nase. Ne da se reči, da bi razvoj dogodkov dal prav tej trditvi. Čedalje bolj se mno-že glasovi, da misli Španija aktivno poseči v vojno in da čaka samo trenutka, ko pride z višjega mesta ukaz. Vstop Španije v vojno bo pomenil koncentričen napad na Gibraltar, t. j. v gornjem vrstnem redu na tretji temelj britanskega imperija.
Kakšen bo uspeh teh napadov?
Mislimo, da se ne motimo, če zapišemo, da bo najtrši oreh Gibraltar. Zgodovina je pokazala, da se skalnata trdnjava vojaško lahko skoraj večno drži. Toda zgodovina nas tudi uči, da se ne gre nanjo brezpogojno zanašati. Z morja je Gibraltar resda tako rekoč nepremagljiv, toda danes ne igra morje več tiste izključne vloge, kakor jo je Se v svetovni vojni. Z izpopolnitvijo letalstva se je vojna strategija bistveno fzpremenila. Ali so Angleži to dovolj upoštevali?
Vprašanje, na katero pač ne vemo odgovora.
Nastane tudi vprašanje, ali se da trdnjava izstradati. Tudi na to vprašanje bi znali odgovoriti le Angleži sami.
Z razbitjem omenjenih treh temeljev bi se britanski imperij hudo nevarno omajal. Ali bi se razsul? Vprašanje, na katero je po francoski izkušnji na videz lahko odgovoriti. Vendar primera s Francijo docela ne drži.
Angleži so drugačnega značaja kakor Francozi; njihov buldoški temperament ne pozna ,polovičarstva, kadar jim gre za biti ali nebiti. Dokler bodo imeli mornarico, bodo Angleži še zmerom strašen nasprotnik, tudi če se jim trije vogali njihove imperijske stavbe podro.
GEORGES MANDEL, bivši notranji minister v Reynaudovi vladi, je eden izmed glavnih obtožencev, ki jih bo sodilo francosko vrhovno 1 sodišče v Riomu.
Hkrati z italijanskim napadom na britansko Somalijo in pripravljajočima se naskokoma na Suez in na Gibraltar je — kakor vse kaže — dozorel tudi nemški naskok na Anglijo samo. Poročila zadnjih dni govore o čedalje hujših nemških letalskih napadih na britansko otočje. Nemški namen je jasen: najprej je treba streti sovražnikovo letalsko obrambo, s tem je pa že pripravljen teren za izkrcanje in invazijo.
V trenutku ko to pišemo, še nismo brali o kakšnih bistveno drugačnih uspehih teh napadov, kakor jih pQ' znamo iz prejšnjih dni. Toda to iia sme zavesti v napačno sklepanje, če se je res že začel glavni naskok, se bodo nemški napadi od- ure do ure, od dneva do dneva stopnjevali, bret prestanka, brez odpočitka, he gledaj na žrtve in na trenutne uspehe ali neuspehe — stopnjevali vse dotlej, dokler ne bo eden od obeh nasprotnikov omagal.
Bitka za Anglijo se je začela. Čas zanjo je kratko odmerjen: že čez dobre štiri tedne se začno jesenski viharji nad britanskim otočjem in okoli njega, skupaj z zloglasno angleško meglo. Do takrat mora biti glavna faza te bitke končana, če naj se vojna ne raztegne v zimo z vsemi -njenimi nevšečnostmi.
Čez štiri tedne bomo vedeli, ali ja najtemeljitejša revolucija v zgodovini človeštva uspela, ali sta pa angleška žilavost in vreme izsilili njeno odložitev na lepše dni.	Obsarver
AN G LEK I V USODNIH DNEH: Kralj Jurij VI. v pogovoru z britanskim vojakom (na levi). -Anthony Eden odhaja v družbi šefa generalnega štaba Dilla iz ministrstva.
Vojni minister
Bor in Trepča
V naši javnosti se vodi že precej časa debata, če se naj Narodna banka podržavi ali ne. Ne da bi se spuščali iia tem mestu v vprašanje koristnosti ali nekoristnosti pcdržavljenja naše emisijske banke, bi naglasili le eno, dx se tudi s podržavljen jem banke ne bi glede njenega nacionalnega značaja nič spremenilo. Narodna banka je danes naša, čisto naSa, ker so njeni delničarji samo naši ljudje in bo čisto n;ša tudi čs bo podržavljena. ,
Istočr-ino. ko se vodi debata zaradi pcdržavljenja Narodne banke, pa poročalo njši listi, da se vodijo v Parizu, pogajanja, da bi prešli borski rudniki , v last neke nemške skupine. Skoraj nihčs pa ne opozori, da bi bilo edino pravilno, če menjajo borski rudniki svcjaga lastnika, da se sme zgoditi to le na ta način, da postanejo ti rudniki naša last. Kajti čisto nekaj drugega je, če smo mi tudi dejanski lastniki teh bogatih in tudi za našo državno obrambo važnih rudnikov ali pa če so njih lastniki tujci.
Da se ne bo napačno razumelo ali da se ne bi naše besede zlohotno tolmačile, moramo naglasiti, da gre tu •*a načelno stališče, ki ga mora zastopati vsak narod, ki hoče doseči gospodarsko samostojnost. Kadar se menjajo lastniki v tsko važnem in velikem podjetju kakor so borski rudniki, si mora država zagotoviti pogoj, da imajo ona oziroma domači državljani pri spremembi lastništva prvenstveno pravico odkupa. Sele če bi država oziroma njeni državljani na to pravico resigni-rali, šele potem bi smelo to podjetje preiti v roke drugih tujih državljanov. Ista je stvar glede rudnika Trepče.
To edino pravilno stališče pa se sedaj ni varovalo, temveč je izšla le uredba o uvedbi prisilne uprave za obe velepodjetji Bor in Trepča. Ta ukrep nikakor ne more zadovoljiti, ker more biti prisilna uprava le začasen ukrep, ki baš zato tudi ne more dati prave učinkovitosti. Edina pravilna rešitev je sa.mo ena, da postanejo borski rudniki naša popolna last in da država nacionalizira te rudnike s tem, da jih prevzame sama ali pa da organizira potrebno akcijo, da bi naši državljani kupili delnice družbe, če ima država Zenico, če je mogla ustanoviti velepodjetje Jugo-čelik, more postati tudi gospodar borskih rudnikov.
Naglašamo, ne gre tu za prav ni-kako ksenofobijo, temveč le za pravilno nacionalno gospodarsko politiko. Ni zadosti, če so borski rudniki naši, ker so v naši državi, temveč morajo biti tudi formalno naši. Njih donosnost pa je poleg tega tako izredno velika, da se tudi izplača, če so naši. Zakaj bi morali biti samo najbogatejših rudnikov lastniki tujci? Zakaj si od velikih naravnih zakladov naše zemlje ne bi privoščili nekaj tudi mi?
Potrebno pa je, da postanemo lastniki borskih rudnikov še iz drugega razloga, če smo mi lastniki, bomo tudi laže varovali svoje lastne nacionalne in gospodarske interese, kakor pa bodo ti varovani, če so rudniki tuja last. A tudi svoje mednflrcdne obveznosti bomo v tem primeru mnogo laže izvrševali.
Nobene osti proti tujcem ni v tem, če hočemo postati gospodarji rudnikov, ki so na naši zemlji. Povsod drugod po svetu se tako prizadevanje smatra kot samo po sebi umljivo. Prav tako mora biti tudi pri nas, ker bi sicer nam mogli tujci cčitati, da je naša gospodarska politika brez vsake preudarnosti in da nimamo volje za gospodarsko neodvisnost.
* ■. •	i \ •;	c	z
t' ; . f ’ K:r: '
Politični bednik
Na Hrvatskem spet stari pravopis. Hrvatski ban je podpisal uredbo, ki v vsej hrvatski banovini vnovič uvaja ije-kavski pravopis. Dozdaj je bila 10 let v uporabi ekavščina.
Soudeležba Nemcev pri rudniku v Boru. Neka nemška finančna skupina je od francoske družbe Mirabaud odkupila večje število delnic borskih rudnikov. V upravi rudnika je zdaj tudi nemški zastopnik.
Nemška uprava v Alzaciji, Iioreni in Luksemburški. Te dežele so doslej upravljale nemške vojaške oblasti. S Hitlerjevim ukazom so upravo zdaj prenesli na civilne oblasti. Za državnega namestnika v Loreni je bil imenovan BUrckel, dozdaj namestnik v Avstriji. Državni namestnik v Alzaciji je Albert Wagner, na Luksemburškem pa Gustav Simon. Biircklov naslednik na Dunaju je dosedanji vodja na-rodnosocialistične mladine Baldur von Schirach.
Amerika je zasedla Grenlandsko. Združene države so poslale na Grenlandsko večje število tovornih ladij s topovi za obrambo obale in proti letalom. USA namerava na otoku zgra-ditit udi več letalskih oporišč. Zasedba ima namen preprečiti, da bi se otoka polastila kakšna neameriška država.
Svojevrstni manevri v Ameriki. V državi New York so se začeli veliki manevri ameriške redne vojske in narodne garde. Sodeluje 70.000 mož. Pri manevrih ne uporabljajo skoraj nobenega orožja, ker se je oboroževalni spored komaj začel izvajati. Namesto oklepnih avtomobilov uporabljajo kar navadne, namesto topov pa prevažajo na vozičkih železne cevi. Prav tako ne sodelujejo na manevrih bombniki, temveč turistična in izvidniška letala.
OKVIRU
za
SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE.
KLEIN
LJUBLJANA. VVoltova 4
Čudodelno kmečko zdravilo
Muslimanska rodbina že sto let uspešno zdravi raka
Za to zdravilo je že kralj Nikola ponujal visoko odkupnino
Berane, avgusta.
Osem kilometrov severo-zahodno od mesteca Berana ob Limu, nedaleč od albanske meje, leži vasica, znana pod imenom Polica. Tu kmetje nikdar ne trpe pomanjkanja. Zemlja je nenavadno plodna in daje kmetom še takrat, ko je povsod po svetu slaba letina, obilno žetev. Tu je doma naj lepše žito in najboljše grozdje. Na koncu vasi, kjer pelje pot proti Bihoru, imajo svoje naselje muslimani. Naselje je sestavljeno iz petih ali šestih hiš in je bilo nekdaj last rodbine Baira Sefero-viča-čukiča.
Ta rodbina je približno pred sto leti zaslovela zaradi svojega čudodelnega zdravila, s katerim uspešno zdravi raka. Nešteto težkih bolnikov, za katere vsi svetovni zdravniki niso več vedeli pomoči, je že ozdravelo v tej vasici. Danes je ta rodbina znana po Italiji, Turčiji in Albaniji, od koder neprestano hodijo sem številni bolniki in prosijo pomoči.
Nekako pred sto leti je za to zdravilo vedel in ga izdeloval samo stari Baira. Na smrtni postelji je pa postopek za zdravilo zaupal svojemu najljubšemu sinu in mu zapovedal, da tega nikomur ne sme izdati. Sin je pa pozneje kljub očetovi prepovedi postopek za čudodelno zdravilo povedal vsej svoji družini, toda pod pogojem, da nikdar nihče ne bo tega izdal drugim ljudem. Danes imajo to zdravilo štirje bratje, ki hodijo iz vasi v vas in zdravijo, če kdo vpraša enega izmed njih, kje je prašek dobil in kako ga izdeluje, bo skrivnostno odgovoril,
da je njegov stari oče kupil prašek od nekega bosanskega čarovnika. Več ne pove.
V teku preteklega stoletja je ta čudodelen prašek preiskovalo že nešteto zdravnikov. Nekateri so dognali, da je sestavljen v glavnem iz šestih elementov. Dočim se je zdravnikom posrečilo najti pet sestavnih delov tega praška, šestega na noben način ne morejo najti.
Zdravilo čudodelno pomaga pri raku na zunanjem delu telesa, torej pri raku na koži. Za notranjega raka ne pomaga. Postopek zdravljenja s tem zdravilom je sicer enostaven, vendar pa se ga mora bolnik zelo strogo držati, »Zdravnik« rano, ki jo je napravil rak, najprej dobro izpere s toplo vodo. Potem nasuje vanjo svoj zdravilni prašek, nalepi čez njo čist bel papir, potem jo pa dobro zaveže. Povrh tega položi »zdravnik« na rano še neko zdravilno zelišče, ki ga večkrat na dan menja in zdravljenja je konec. Rakovo rano sme posuti s praškom samo enkrat, ker bi sicer dosegli ravno narobe.
V začetku preteklega stoletja so rodbino Baira Seferoviča-čukiča poznali samo v najožji okolici. Ko je pa stari Baira prvič ozdravil nekega »neozdravljivega« bolnika, se je njegov sloves z bliskovito naglico razširil. Ta svoj prvi uspešni poskus zdravljenja je Baira napravil na sinu nekega bogatega kmeta. Tega so starši pošiljali od zdravnika do zdravnika, toda njegova rana se je zmerom bolj večala, tako da so starši izgubili vsako upanje. Ko so
sina poslali na Dunaj in ga tudi tam niso mogli pozdraviti, so ga starši vzeli domov in čakali, kdaj jim bo umrl. Slučajno so takrat izvedeli, da rodbina Bajra-čukiča uspešno zdravi raka. Pripeljali so sina k staremu Bairu in ga prepustili njegovim rokam. Takrat so vsi okoliški kmetje z začudenjem opazili, da se je bolniku zdravje kar vidno obrnilo na bolje. Rana, ki se je prej neprestano večala, se je zdaj že po nekaj dneh zacelila, tako da je od nje ostala samo neznatna praska.
To je eno izmed tisočerih uspešnih ozdravljenj, ki jih je napravil stari Baira. Vest o čudodelnem kmetu se je kmalu razširila po vsej Srbiji in prišla tudi na dvor kralja Nikole. Dvorski zdravniki so seveda takoj dosegli, da je kralj Baira poklical na dvor. Baira je sicer prišel, ko so ga pa na dvoru začeli izpraševati, odkod ima zdravilo in kako ga napravi, jim ni hotel ničesar odkriti. Celo ko so mu ponudili za zdravilo visoko odkupnino, ni hotel o tem ničesar slišati, češ da denarja ne potrebuje. Tudi pozneje, ko je vas Polica prišla v turške roke, stari Bairu pod nobenim pogojem ni hotel prodati Turkom svojega čudodelnega zdravila.
Resnica je, da člani te rodbine še danes od bolnikov, ki jih ozdravijo, ne zahtevajo nikakšnega plačila, če kdo kaj da, da to iz svoje volje.
Zdravniki se še danes zaman trudijo, da bi našli šesti element tega nenavadnega kmetiškega zdravila. Rodbina Baira Seferoviča-čukiča pa skrivnostne sestave tega zdravila noče izdati za nobeno ceno.
Anglija blokira tudi Francijo. Francoska vlada je naročila v Južni Ameriki večje količine žita. Angleško ministrstvo za blokado noče prevoza dovoliti in je izjavilo, da bodo angleške vojne ladje vsako transportno laojo zasegle.
Razpust Trgovske zbornice v Ljubljani. Trgovinski minister dr. Andres je podpisal odlok o razpustu Zbornice za trgovino in industrijo v Ljubljani. Obenem je imenoval za komisarja Avgusta Tostija, generalnega ravnatelja Kreditnega zavoda v Ljubljani. Imenovani komisar je izboren (>oznavaleč našega gospodarstva.
Selitev naše industrije. Znano podjetje Avtomontaža v šiški, ki izdeluje avtomobilske karoserije, se bo preselilo v Beograd. Tvrdka je svojim nameščencem službo že odpovedala. Tudi tekstilna tovarna »Jugobruna« v Kranju se bo preselila na jug. V Jagodini je že kupila zemljišče, na katerem bo v kratkem začela graditi tovarno.
Vojaška dolžnost v Mehiki. Mehiška poslanska zbornica je soglasno sprejela zakonski osnutek o uvedbi splošne vojaške dolžnosti Obenem so ustanovili tudi vrhovni svet za narodno obrambo.
Eksplozija v italijanski tovarna za strelivo. V tovarni za strelivo v Piacenzi je nastala huda eksplozija, ki je tovarniško poslopje popolnoma razdejala. Pri tem je našlo smrt 35 ljudi, ranjenih je bilo 500, izmed teh 140 težje.
Jugoslovanski gospodarstveniki v Rusiji. Iz Beograda poročajo, da bodo naši gospodarstveniki v kratkem obiskali Rusijo, da bodo na licu mesta proučili možnosti zalaganja naše industrije z ruskimi surovinami.
Sporazum med Romunijo in Bolgarijo glede odstopa romunskega ozemlja je bil v načelu že dosežen. Romunska vlada je pripravljena odstopiti južni del Dobrudže, ki je pred balkansko vono pripadal Bolgariji, Zdaj se pogajajo še o podrobnostih.
Italijani prodirajo v angleško Somalijo. Italijanske kolonialne čete so začele s treh strani prodirati v angleško Somalijo. Zasedle so že nekaj krajev, ki jih Angleži niso branili. Cilj italijanskega prodiranja je glavno mesto Berbera. Angleži pravijo, da bodo pro-
diranje v goratih predelih zaustavili. V angleško Somalijo prihajajo ojače-nja iz Azije.
Angleži so umaknili vojaške posadke iz Kitajske. Angleži so Japoncem izjavili, da bodo umaknili svoje vojaške posadke iz Šanghaja, Tiencina in Saigona, ker so jim bolj potrebne drugod. Japonci upajo, da bodo angleškemu zgledu sledile še druge velesile.
Maksimiranje dobička veletrgovcev in uvoznikov. Urad za kontrolo cen je izdal posebna navodila, ki določajo maksimalni kosmati dobiček pri kontroliranem blagu, kakor testeninah, rižu, kavi, čaju, jedilnem olju masti, milu, raznem blagu za oblačila itd. Dovoljeni čisti dobiček sme pri posameznih vrstah znašati največ od 5 do 12";«. Večji zaslužek, ki pa ne sme presegati 3%>, je dovoljen Je pri nekaterih luksuznih vrstah.
gubili 92 letal, Nemci pa 24. Po angleških poročilih znašajo nemške letalske izgube 62 letal. V torek je bilo sestreljenih 69 britanskih letal in 13 nemških. po angleških poročilih pa 57 nemških in 9 angleških. Nemci so tudi že začeli s težkim topništvom obstreljevati angleško obalo.
\'j. Vis. kneginja Olga je pretekli teden ob>skala naše zdravstvene ustanove. Kot predsednica RK ei je s svojim spremstvom ogledala na Ljubljanskem polju skladišče Rdečega križa. Pi ed šotorom je kneginjo pozdravila četa bolničarjev in bolničark z dr. Mi-som in Vladimirom Šenkom na čelu. V šotoru je pa visokega gosta pozdravil ban dr Natlačen. V spremstvu mnogih odličnih osebnosti si je kneginja Olga ogledala skladišče, v ka-
STROJEGRADBA, ELEKTROTEHNIKA Tiskovine brezplačno
Velike letalske bitke med Nemčijo in Anglijo so že nekaj dni na dnevnem redu, Nemci pošiljajo nad Angleško čedalje večje število letal. Ne mine dan, da ne bi priletelo v tropah več sto bombnikov v spremstvu lovskih letal. Angleži napadajo te skupine s svojimi lovci že nad Rokavskim prelivom. V poslednjih dneh je prišlo do hudih letalskih bitk, pri čemer so bile na obeh straneh velike izgube. Nemci poročajo, da so v nedeljo sestrelili 90 angleških letal, sami pa izgubili 21 letal. Angleži nasprotno zatrjujejo, da so sestrelili 60 nemških letal, a sami so izgubili 26 lovskih letal. Pii napadu so Nemci potopili več angleških tovornih in vojnih ladij obalske stražne službe. V ponedeljek in torek so bili spet srditi spopadi v zraku. Sodijo, da se je nemški napad na Anglijo že začel. Po nemških uradnih poročilih so Angleži v ponedeljek iz-
terem je prostora za 40 bolniških postelj in mnogo vzorno pripravljenega sanitetnega materiala. Po lem obisku je kneginja odlikovala štiri zaslužne bolničarke. Od tu se je napotila v žensko bolnišnico in si ogledala vse prostore, še prav natančno pa novo moderno operacijsko dvorano. Obiskala je tudi Splošno bolnišnico, kjer 6e je lahko prepričala o težkih razmerah, ki vladajo po oddelkih naše bolnišnice. Z zanimanjem sa je kneginja Olga ogledala tudi zavod za zdravljenje raka in novolivorb. Odtod se je napotila še v otroško bolnišnico, kjer je obiskala naše najmanjše bolnike. Primarij dr. Derč ji je vse razkazal, poudarjajoč, da je skoro vsak otrok, ki ga mati ne more dojiti, zapisan bolezni.
15. t. m. prideta v promet novi poštni znamki za letalski promet. Novi znanilki sta po 40 in 50 din in sta namenjeni za prekomorski poštni promet in za frankiranje poštnih pošiljk. Na znamki za 40 din je slika Zagreba, na znamki po 50 din pa slika Beograda.
Murski most med Radenci in Petanjci so izročili pretekli teden prometu. Most so pričeli delati leta 1938., in sicer je naredil načrt za most višji tehnični pristav banske uprave inž. Viher. Delo je pa prevzelo stavbno podjetje »Slograd«. Pri delu je bilo zaposlenih okrog 200 delavcev. Most je dolg 104 m in ima tri odprtine z dvema podpornikoma. Podpora stebra stojita na 8 m globokih temeljih in 5 m pod dnom struge na 74 pilotih. Širina mostu je pa 6‘50m. Sporedno z mostom so zgrgUili tudi 1 km in 30 m dolgo cesto na povprečno 3\50 m visokem nasipu. V poplavnem ozemlju v območju te ceste eo pa zgradili še 5 inundacijskih mostov z razpetino 130 m. Ta cesta veže Petanjce preko novega mostu z banovinsko ceaio v Radencih. Vsa premostitev Mure in poplavnega ozemlja je stala nad 6 milijonov din. V četrtek 8. t. m. je bila skromna otvoritev novega mostu, ki so ji prisostvovali različni gostje in tudi zaposleno delavstvo.
Izdelavo gumijaste obutve je prepovedal trgovinski minister. Prepovedal t je pa tudi izdelavo gumijaste obleke in podobnih reči. Trgovinski minister je izdal^ prepoved zato, ker imamo v naši državi premajhne zaloge gumija in zaradi težkoč, ki jih imamo pri nabavi gumija m tnjezem«tva. Prepoved bo veljala tudi za banovino Hr-vatsko.
Veliko tatvino kolkov sta izvršila dva neznanca v znani trafiki sredi mesta. P ret okli četrtek sta zvečer okrog 8. ure stopila v trafiko Dolar-jeve dva elegantno oblečena moška, ki se navidezno nista poznala. Prvi je kupil eigarete, drugi pa neko revijo. Prodajalka mu je dala revijo, prav takrat je pa kupec potegnil iz žepa prašek aspirina in poprosil prodajalko za kozarec vode. Hoteč ustreči kupovalčevi želji, je prodajalka šla v kuhinjo po vodo. Ko se je vrnila, ni bilo nikogar več v trafiki. Z nezna-ima gospodoma je pa izginila tudi mapa s kolki v vrednosti 16.000 tisoč din. Knjiga v kateri so bili kolki je precej debela in ima trde črne platnice.
Obeta se nam slaba vinska letina,
ker je zaradi slabega vremena in toče uničenega veliko grozdja. Največ škode imajo v vzhodnih delih države, ker jim je pozimi zmrznilo mnogo trt. Tudi trtna uš je naredila veliko škode po vinogradih. Ponekod vinogradniki ' niso obdelali vsega vinograda, ker so j se potrebščine, ki jih vinogradniki po-i trebujejo, znatno podražile. Tudi iz ! drugih krajev države prihajajo vesti o ! slabi letini; tako bodo v Banatu pri-! delali samo okrog 10 milijonov litrov vina. Le Dalmaciji se obeta dobra letina, ker je bilo letos veliko dežja.
Tujski promet na Bledu se kljub vsem resnim časom lepo razvija. Bled ima že več ko 1.000 gostov, med njimi je tudi 62 tujezemcev. Največ gostov je iz Beograda, Zagreba in drugih mest. Voda v jezeru ima 24 do 26 stopinj Celzija. Zabavišča so odprta, tako da je poskrbljeno tudi.za družabno življenje.
Osem milijonov dinarjev bo dala
država za pomoč novosadskim po-plavljencem. V glavnem bodo s tein denarjem popravili 714 poškodovanih hiš in pomagali okrog 500 siromašnim prebivalcem, ki jim je voda odnesla vse imetje. Zdaj bodo sestavili delegacijo iz najuglednejših novosadskih meščanov, ki bodo odšli k banu dunavske banovine in ga prosili, da bi država ta znesek prej izplačala, tako da bodo porušene dele mesta lahko popravili že zdaj v lepem vremenu.
Listek ..Družinskega tednika**
KONEC MAGIN0T0VE ČRTE
Piše Hovrard Smith, dopisnik »United Press«
Prvi civilisti, ki so po sklenitvi francosko-neinškega premirja obiskali Maginotovo črto, so bili tuji časnikarji. Hoteli so dognati, zakaj je Ma-ginotova črta tako hitro padla. V treh dneh so preiskali najbolj utrjeni pas med švicarsko mejo in Saar-brucknom Neki nemški častnik jim je kazal pot, po kateri je pred nekaj tedni njegova četa prišla do utrdb, francoski vojaki so jim pa pripovedovali, kako so skušali nemški napad odbiti. Eden izmed časnikarjev je skušal po svojem opazovanju in po poročilih nemških pa tudi francoskih vojakov pokazati, kako se je odigrala bliskovita vojna ob Magino-tovi črti.
V prvem tednu meseca junija je nemško vrhovno poveljstvo iz prestižnih razlogov sklenilo napasti odsek francoskih utrdb ob Reni. V ta namen je nemško topništvo več ted-
nov enakomerno obstreljevalo vse francoske odseke, samo da bi dognalo, kje bo odziv francoskih topov najslabši. Kmalu so dognali, da so Francozi najslabši nasproti gore Kai-serstuhle, severno od Breisacha. Takoj na to je.nemško vrhovno poveljstvo dalo nalog, naj nemško topništvo kar mogoče hitro, toda strogo tajno razpostavi po gričih krog in krog Breisacha težke topove.
15. junija je ležala med obema mogočnima utrdbama gosta jutrnja megla. Nemci so to izrabili in so ob 10. dopoldne začeli načrtno obstreljevati francoske utrdbe. Še preden so si Francozi opomogli od presenečenja, so že bile težke nemške granate protioklepnjaških topov izkopale za pest široke luknje v francoske jeklene obrambne stolpe. 8'8 centimetrski protiletalski nemški topovi so pa s francoskih utrdb krušili beton, kakor da bi žolne kljuvale po telefonskih stebrih. Že 20 minut pozneje, ko so si Francozi komaj opomogli od prvega presenečenja in so oddali prve obrambne strele, so Nemci porušili in zavzeli prve francoske utrdbe. Uničili so francoske topove, večmetrske srednje utrdbe so spremenili v kupe gamoza. Skozi to razdejanje so potem Nemci lahko gledali v notranjost francoskih utrdb. Francoske jeklene kupole so bile videti, ka-
kor da bi jih oglodale in pregrizle divje zveri.
Takoj nato so Nemci svojo pehoto prepeljali z brzimi čolni čez Reno. Ti čolni so 200 metrov široko Reno prevozili v nekaj sekundah in prenesli nemško pehoto na francoski breg. Od tam so Nemci takoj napadli drugo francosko utrdbo. Pri tem napadu je Nemce kril zaporni ogenj njihovih lastnih topov, ki so jim utirali pot v sovražnikove trdnjave. Severno od Breisacha so se Francozi uspešneje držali in so nemški napad odbijali včasih tudi po več ur. Tu je marsikateri nemški čoln s svojo posadko vred izginil v Reni.
Nemci niso imeli na široko razpostavljenih svojih čet. Širina teh je znašala komaj okrog sedem do osem kilometrov. Toda Nemci so v tem prostoru v divjem metežu prebili in zavzeli vse, kar jim je bilo na poti. Tu se je prvič pokazala sila bliskovite vojne. Pehotno in topniško oja-čenje (oklopnih avtomobilov sploh niso uporabili, pehota se pa tudi ni prav nič zanašala na pomoč svojega letalstva), so. Nemci hitro prepeljali čez reko. Nekaj jih je odšlo čez pontonske mostove, druge so pa prepeljali na čolnih. Tako so Nemci nekako v štirih dneh Maginotovo črto tako rekoč prerezali. Med tem, ko so glavne nemške čete prodrle 15 km v
francosko utrjeno ozemlje, so drugi oddelki nemške vojske prodirali proti Strassburgu in ga zavzeli skoro brez strela. Med tem, ko so nemške čete prodirale proti utrdbam, so se od njih odcepili posamezni majhni oddelki in so napadli Maginotovo črto od zadaj. Tako so nekako v osmih dneh zavzeli vse francoske utrdbe.
Časnikar je nekatere naj slabše predele francoskih utrdb videl na svoje oči. Beton, iz katerega so bile zgrajene, bi sicer zadostoval za mostove in javne zgradbe, za obrambo proti bliskoviti vojni je bil pa brez dvoma preslab. Z nekega mostu čez Reno se je prav nazorno videla razlika med nemškimi in francoskimi utrdbami. Od francoskih ni ostalo nič drugega kakor kupi peska, nemške sp bile pa sicer prevrtane s kroglami' vendar je zid še zmerom stal.
Neki nemški inženir je razložil časnikarjem, da so Francozi delali beton za svoje utrdbe iz grobega grfl' moza in redke mešanice cementa, ki bi bila dovolj močna samo za kakšne civilne zgradbe, nikakor pa ne za vojaške utrdbe. Nemci so pa delali beton za svoje utrdbe iz najfinejšeg3 gramoza in iz take mešanice cemen' ta, ki se je že v svetovni vojni zel° dobro obnesla in jo Nemci še danes drže v tajnosti. Poleg tega je bi
Ljubljanski velesejem, ki Je s svojimi vsakoletnimi prireditvami ul ra z kulturnega in gospodarskega izživljanja Slovencev, ima ukoreninjeno tradicijo. Jesenski velesejem bomo imeti Od 31. avgusta do 9. septembra. Obsegal bo poleg industrije in obrti tudi posebne razstave iz kulturnega in gO-»podarekega področja. Te razšla 'e bodo plod dela mnogih pridnih tok, ki so se trudile in ustvarjale Jez poletje. Zlata jesen bo odprla vrata do njih, zato je tudi geolo jesenskih vde-sejemskih prireditev »Ljubljana v jeseni«.
Stekel pes je obgrizel v vasi Drenovcu pri Užički Požegi živino, nekega moškega in otroka. Prebivalci niso temu posvetili nobene pozornosti in niti oblastem niso javili, Bele, ko je bilo zmerom več živine bolne, so poklicali živinozdravnika, ki je takoj odredil, da morajo steklo živino zaklati, ljudi so pa prepeljali v bolnišnico, kjer se zdaj bore s smrtjo,
8,600.000 dinarjev Itn stala gradnja nove mednarodne ceste Beograd— Vršac—državna meja. Det ceste, ki vodi skozi Vršac, bo uredilo mesto samo. Razen tega bo mesto Vršac del posojila državne hipotekarne banke uporabilo za gradnjo moderne klavnice s hladilnimi napravami. S tem bodo zelo pomagali vsem okoliškim vinogradnikom.
Nesreča z jadrnico se je pripetila te dni blizu Omisa. Gregor Jager je s svojo ženo Mileno jadral iz Brača mimo Omiša do Splita. Pihala je^ precej močna burja, ki je jadrnico že ob obali prevrnila. Oba zakonca sta se skušala rešiti s plavanjem. Ženi Milici se je to posrečilo, njen mož je pa omagal in so ga mrtvega ribiči potegnili iz morja.
Dve uri so se borili s kačami delavci, ki so v Huminalt pri Mostarju podirali neko staro hišo. Ko so z dvigalom dvignili nekaj temeljnih kamnov, so v neki razpoki našli ogromno gadjo gnezdo. Delavci so s samokresi in z rovnicami pobijali kače celi dve uri in so jih pobili kar 180. Od teh so bile nekatere težke kar po sedem kilogramov. Ker je veliko kač ušlo, sklepajo, da je bilo v tem nenavadnem gnezdu nekaj sto kač.
15 ha borovega gozda je zgorelo v Blatu na Korčuli. Ogenj je nastal po
francoski beton ojačen s komaj četrt-centimetrskim železom, nemški pa z jeklenimi nosilci in z železniškimi tračnicami.
Francoske utrdbe so imele razen tega še drugo veliko napako. Nazaj niso mogle streljati. Samo nekatere izmed njih so imelo vrtljive stolpe. Dočim so bili glavni in stranski zidovi utrdb debeli tri metre, so bili zadnji zidovi debeli samo 1‘25 m. Zato so Nemci takoj, ko so predrli naj-»labše utrjene predele teh utrdb, lahko druge napadli od zadaj in imeli kaj lahek posel. Francoske utrdbe 80 bile tako zgrajene, da je večkrat Po cel utrjen pas imel samo en vhod in izhod. Zato so Nemci lahko včasih z zavzetjem ene same utrdbe, ki ja imela vhod in izhod, obvladali ves utrjeni pas, ker Francozi niso imeli nobenega izhoda niti vhoda.
Glavni vzrok za padec Maginotove
*rte je bil brez dvoma psihološkega zr>ačaja. Francozi so bili vso vojno v defenzivi in utrdbe so bile simbol defenzive. Nemci so pa gledali na Svoje utrdbe s popolnoma drugačnega stališča. V njih so videli samo Pribežališča, kamor bi se lahko za-'ekli v najskrajnejši sili. Včasih so X njih ostali samo toliko časa, da Fm je njihovo topništvo pripravilo U(?odna tla za napad na sovražne
trdnjave.
noči in se je z veliko naglico razširil, tako da ga niso mogli pogasiti. Za otok, ki ga šele pogozdujejo, je io velika škoda.
Spomenik kralju Aleksandru I. v Ljubljani bodo slovesno odkrili na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II.,
6.	septembra. Spored svečanosti je že določen in bo v kratkem objavljen. Generalna direkcija državnih železnic bo ob tej priložnosti dovolila vsem udeležencem svečanosti četrtinsko voznino po železnici.
O iipremembi brezmesnih dni je izdala banovina Hrvatska nove ukrepe. V banovini Hrvatski bo odslej dovoljena prodaja zaklanih svinj in svinjskega mesa kakor tudi poraba svinjine po restavracijah, gostilnah in javnih kuhinjah samo ob sobotah in nedeljah.
Plast kamenja se je usula v nezaščitenem kamnolomu v vasi Kalniku v križevačkem okraju in zasula tri kmete, ki so lomili kamenje. Kmeta Odoran in Denžič sta obležala na mestu mrtva, Ivana Skočca So pn težko ranjenega prepeljali v bolnišnico, kjer je pa kmalu na to izdihnil.
Vink je zavozil v kmečki voz na progi Bosanska Krupa—Bosanski Novi. Lokomotiva je voz vrgla vstran. Pri tem so bili dva kmeta In neki otrok hudo poškodovani; prepeljali »o jih v bolnišnico.
1, septembra poteče rok za preureditev motorjev na uporabo domačega goriva. To je p« eeveda združeno z velikimi stroški, ki jih bodo imeli lastniki motornih vozil. V teni kratkem času bi bilo pa tudi nemogoče spremeniti motorje na pogon z lesnim plinom in drugimi domačimi sredstvi. V Sekti je akcija, da bi prekratko odmerjeni rok podaljšali, obenem so pa pričeli akcijo, da naj bi pri nas pričeli izkoriščati parafinske škriijevce. Iz teh škriljevcev z lahkoto pridobivajo bencin in nafto. Takšne škriijevce v Nemčiji predelujejo z uspehom Že dolgo časa. Pri nas so pa takšne namene ovirali, ker je bilo to pač v interesu inozemskih petrolejskih družb.
Strašna smrt je doletela staro pre-užitkarieo Julijano Gosakovo na Planini pri Zrečah v Slovenskih goricah. Stara mati je bila sama doma. ko jo je na lepem napadel neznan zločinec, ji s sekiro presekal lobanjo in pokradel denar. Ko ao Gosakovi prišli domov e polja, niso nikjer videli stare matere, ki jim je pripravljala obed. Ko eo prišli v hišo, »0 zapazili, da je vse v neredu. Slutili »o, da »e je moralo nekaj zgoditi. Pogledali so še v klet, kjer »e jim je nudil grozen in pretresljiv prizor. Gosakova mati je ležala s prebilo lobanjo v mlaki krvi. Poleg nje je ležala na tleh okrvavljena sekira. Zločinec je najprej umoril starko in potein iz omare pobral obleko in 15H0 din. Orožniki upajo. da bodo zločinca kmalu izročili sodišču.
Dosedanja občina Sv. Jošt, srez Ljubljana okolica, se je z odlokom notranjega ministra spremenila v Sv. Jošt nad Vrhniko.
Železniške zveze med Slovenijo in Hrvatsko se bodo zboljšale. Na zagrebškem železniškem ravnateljstvu je bila te dni konferenca o novem voznem redu, V mednarodnem prometu ne bo nobenih sprememb. Ker je pa naš lokalni promet prilagoden mednarodnemu, tudi tu ne bo nobenih večjih sprememb. Ravnateljstvo je sklenilo, da bo zboljšalo zvezo g Slo venijo, posebno zvezo Čakovca z drugimi slovenskimi mesti. Skušali bodo uvesti direktne vlake iz Osijeka do Maribora.
Uradniki na Hrvatskem bodo dohiti prav tako draginjske doklade kakor drugi uradniki v državi. Plače jim bedo zvišali že s 1. septembrom, če pa naredba še ne bo uveljavljena pred 1. septembrom, bo pa veljala za nazaj. Vsota, za katero bodo povišali plače, znaša na lelo'G0 milijonov din Te nove izdatke bo krila Hrvatska banovina sama z novimi dohodki, katerih značaj še ni znan.
Poplavljeno va« Vitojevce iz runi-akega sreza bodo zaradi neprestanih poplav preselili. Finančni minister je že odobril poldrugi milijon din zn preselitev vasi. Vitojevci so bili leto za letom poplavljeni In zato je v njih nastalo nevarno kotiiče nalezljivih bolezni. Zdnj bodo vso vas prestavili na zdravo zemljišče, koder bodo zgradili prebivalcem lične higienske hišice in vodnjake.
SSa vse žene in dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10'— zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharica po lastnih dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje in barske pijače ter razne druge domačo in tuje specialitete lahko skuha po tej knjigi okusno vsaka ,|ena in deklel To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila že pol sveta. Kuhajte po teh receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. Nakažite din 10'— na račun Poštne hranilnice St. 14.259 ali pa pošljite v znamkah na spodnji naslov in pošljem vam knjižico poštnine prosto. J. K. knjižna centrala. Ljubljana, DvoČakova 8.
0
Prosimo Vas, poravnajte naročnino!
Nemščina in italijanščina bosta postala glavna tuja Jezika v srednjih šolah. Notranji minister je izdal naredijo, po kateri bostu postala nemščina in italijanščina glavna tuja jeziku v srednjih, učiteljskih in meščanskih šolah. Nemščino bodo pričeli učiti že v prvem razredu, kakor so do zdaj učili francoščino. Francoščino bodo pa pričeli učiti šele v tretji gimnaziji. Pouk nemškega jezika bi se uvedel na klasičnih gimnazijah, realnih gimnazijah, realkah, učiteljskih in meščanskih šolah že z letošnjim šolskim letom. Italijanski jezik bi se uvedel kot Obvezen predmet namesto francoščine. Ker je pa premalo učnih moči, bodo poučevali italijanščino samo eno uro na teden, in sicer na moški in ženski realni gimnaziji v Beogradu in Ljubljani, v Mariboru in Celju, Novem Sadu, Kragujevcu, Skopljti, Sarajevu in Koloru. Prosvetni minister je pn Sklenil, da bodo odprli tečaje italijanskega jezika tudi po drugih mestih. Glede pouka klasičnih jezikov je minister odredil, da se v Beogradu odpre popolna klasična gimnazija, dalje, da se realna gimnazija v Karlovcu postopoma spremeni v klasično gimnazijo. V Skoplju tn Sarajevu bodo pa odprli klasične oddelke.
Tudi Slovenija dobi žitna skladišča, in sicer šest po številu. Delo vodi in finansira »Diporis", Direkcija za proučavanje in organizacijo poljedelstva v evrho prehrane prebivalstva. Izbrani so že kraji, kjer bodo skladišča stala. Tako bo eno skladi-
Folografirajte za »Družinski tednih«!
----------
Kaj na) fotografirate? Kaj boste za to dobili? Kakšni so ostali pogoji?
Odgovor na vsa ta vprašanja dobite na 11. strani .Dtufiflskega tednika*
^ J
šče postavljeno v brežiškem okraju, in sicer v Seivnioi, drugo v Krškem za krški okraj, tretje v Mestinju za šmarski okraj, četrto v Polzeli za celjski okraj, peto v Novem mestu za novomeški okraj in šesto v Velikih Laščah za kočevski okraj. Kraji so tako izbrani, da imajo ugodno lego glede ceste in železniške zveze in bližino mlinov. Skladišča bodo dolga 36 m in široka 11 m, Streha bo navadna sle-menska in krita z opeko. V notranjosti bodo lesene pregrade. V njih bo prostora za 50 vagonov žita. Vsako takšno žitno skladišče bo stalo 300 do 400 tisoč din.
Pojedel je živo ribo in kmalu umrl krojaški pomočnik Hrvoje Baškovič iz Solina. S tovariši je pred dnevi šel levit ribe na reko Jadro. Raškovič je ujel ribo, a ker je bila še živa, se je z njo nekoliko časa igral. Na lepem mu je pa riba skočila v usta in fant jo je iz strahu požrl. Kmalu je začutil v želodcu hude bolečine in prepeljati so ga morali v bolnišnico. Zdravniki mu niso mogli več pomagati in fant je v hudih bolečinah izdihnil.
Ciganke so okradle zn 35.000 din in 30 dukatov kmeta Dušana Devica iz Ih ijeeke pri Karlovcu. Ciganke so prišle v hišo in pričele motiti Devi-čevo ženo. Delo jim je bilo zelo lahko, ker gospodarja ni bilo doma. Ciganke so gospodinjo premolile in so ji iz kart prerokovale. Eni izmed cigank se je posrečilo premotiti ženo, medtem ko »o druge pričele brskati po hiši Odnesle so 35.000 din 30 dukatov. Devlčeva je tatvino takoj prijavila orožnikom, ki so tudi tatinske cignnke prijeli. Pri njih so dobili samo še nekaj dinarjev in še vse dukate. Ena izmed cigank je hotela v zaporu narediti samomor, vendar so Ji to še o pravem času preprečili.
Vajenci nekega beograjskega podjetja so pričeli stavknti, ker Jih je gospodar preveč zlorabljal. V ključavničarski delavnici je bilo 15 vajencev, ki jih gospodar ni hotel oprostita vajenskega dela Ko »o vajenci po poteku učne dobe zahtevali od gospodarja spričevalo, jih je ta odpustil, drugi so morali pa zato veliko več delati, včasih celo po dvajset ur na
dan. Ko jim je bilo že vsega dovolj, so pričeli stavkati, šli so na inšpekcijo dela inžtudi v uredništva vseh beograjskih 11 'tov. Obla«! je uvedla preiskavo in mojstra prijela.
Za beograjski velesejem je veliko zanimanje in pripravlja ee zanj že veliko razstavi jalcev. Na velesejem-skem prostoru grade zmerom nove paviljone. Za letošnjo jesen se je uradno prijavilo 10 tujih držav, ki bodo razstavile svoje izdelke, ki pridejo po Večini v poštev Za njihov izvoz v našo državo. Na jesenskem velesejmu bodo sodelovale Nemčija. Italija, Romunija, Češko-moravski protektorat, Slovaška, Bolgarija, Turčija in Grčija. Velesejem bo odprt od 1. do 16. septembra.
Iz tira je skočilo deset tovornih vagonov na’ Železniški progi Šarajevo-Brod. Blizu postaje Zavidovičev sla trčila dva tovorna vlaka. Iztirilo »e je deset vagonov Pri trčenju sta bila ranjena dva železničarja, škoda je pa ogromna, Zaradi nesreče je bil deloma ustavljen promet, le potniški promet ee vrši, toda e prestopanjem, Vsi vlaki imajo pa tudi velike zamude, Komisija je prišla na kraj nesreče, krivci so pa že odstavljeni.
Bramor se je pojatil v celjski okolici in dela veliko škodo po njivah, zlasti na krompirjevih nasadil!. Kar še ni toča ugonobila po poljih, bo pa pokončal ta nevarni škodljivec, Potrebno bi bilo, da bi kmetijski referenti izdali okrožnico z navodili, kako bi se uničil ta nevarni škodljivec.
Elektrifikacija dalmatinskih otokov lepo napreduje. V Split so -prispeli sedaj inženirji banovinskega električnega podjetja iz Zagreba, ki bodo nadaljevali elektrifikacijo dalmatinskih mest in otokov. Najprej bodo elektrificirali Sinj, Imotski in Makar* sko. Na otoku Visu so pripravljalna dela že končana im bo mesto Vis spojnim s Komižo. V Novem Vino dolu grade veliko električno centralo, ki bo imela 72.000 HP. Iz te centrale bodo napeljali električnt vod napetosti do 100,000 voltov v Zagreb, hkratu bodo pa elektrificirali tudi Železniško progo Bušak-Srpske Moravice.
Zgodovinske izkopanine so pred dnevi našli v Sisku na postaji, kjer so pričeli kopati vodnjak. Ko so delavci izkopali 3 m globoko jamo, so naleteli na plast trdega kamna. Ugotovili so, do je kamen prav za prav zid rimskega mesla Siscija Zid je okrog 1*5 m širok in oprt na številne pilote, ki so pa Že poogljeneli, Kamen je pravilno klesan, vezivo med njim je pa trše od betona.
Morske rilie so se podražile zaradi slabega vremena v zadnjih temnih nočeh. Zaradi tega so se skuše zelo podražile in so jih prodajali po 20 dinarjev kilogram. Sardele eo prodajali na mestu, kjer eo jih nalovili, po 8 din in še celo tovarne so jih na debelo plačale po 8 din,
Celovško Mohorjevo družbo so razpustili, češ da društvo ni več ustreza lo pogojem svojega pravnega obstoja. Društveno delovanje je daleč presegalo okvir dušnopastimke brige koroških Slovencev. Tako ni spadalo med društvena opravila izdajanje, posredovanje in posojanje leposlovnih slovenskih knjig, Ker je pa po zdaj veljavnih nemških zakonih verskim organizacijam prepovedano vsako posvetno delovanje, so celovško Mohorjevo družbo razpustili. Prepovedan je pa tudi vsak poskus, da bi se družba obnovila v drugi obliki, a z istimi ali podobnimi cilji.
Posebno pazite kaj bolnik pijel
Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno,-temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejie od tirane!
Zato plife Vi in Vaš bolnik čim češ če našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi Zdravilna
ono z rdečimi srci
P ospešil in Vsa pilrebna navadila potila gretij in t veseljem
Uprava zdravilnega kopalUfa
SLATINA RAD I H CI
Osebne vesli
Poročili «o se: V Ljubljani:; G. Janez Košir, banovinski uradnik v; Šmarju pri Jelšah, in gdč. Jelka Dor-' nikova, učiteljica pri Sv. Štefanu; inž.; Marjan Koželj in gdč. Marta Bratova; I g. Rajko Seidl ln gdč. Vida Markljeva.;
V Mariboru: g. MavriclJ Zgonik,' profesor, in gdč. Ana Vomerieva, uči-; teljica: g. Avgust Hrastnik, poštni: služltelj, ln gdč. Katarina Hirzeva; g.; Janez Debenak, ključavničar državnih' železnic, in gdč. Marija Zagerjeva. V Varaždinu g. Dragomir Božovlč,: kapetan I. razreda lz Murske Sobote,: ln gdč. Ljudmila Marehova, učiteljica iz Maribora. Bilo srečno!
Umrli so: V L j u b 1 j a n 1: dr. Riko Fux; 801etna Marjeta Jeršetova; Jože Jazbec, stražnik I. reda; Antonija Jak-lova; Alojzij Kosič, stražnik v pokoju; Vladimir Dekleva, računski inšpektor; Ivan Wostner kleparski mojster in posestnik. V Kranju: Ana Rusova. Na Breznu: Ivan Rlžnlk posestnik na Janževem vrhu. V Litiji: 841etna Neža SSurgova; ROletna Avgusta Cvetežarjeva; 4flletna Marija Kristanova; fleletna Jožefa Reboljeva; 821etni Alojzij Ponebšek. V Šoštanju: Avgust Miaker, posestnik, mesarski mojster ln gostilničar. V C mrli pri Sv. Bolfenku : SSletnl doktor Josip Kronvogel, sodni dvorni svetnik v pokoju. V P t u 1 u : Uletni Andrej Vidovič; SOletna Marija Strohlachova, učiteljica v pokoju. V Ivanjkovci h : Katinka Petovarjeva, posestnica in trgovka. V Celju: Jakob Kranjc, zasebnik; 241etni Puniša Zižtč, vlsokošolec iz Miloševiča: 691etni Anton Zelič; SOletni Maks Ocvirk; 341et-ni Aleksander Dragar, krojaški mojster; 841etna Marija Stohlikova; iSlet-nl Jože Pintar; SOletni Anton Skok, posestnik; flOletna Neža Cvetkova, posestnica; Ivan Cvetko, posestnik.
V Dev. Mariji v Polju: Ludvik Rupelj, banovinski kmetijski referent. V Tržiču: Neža Možinova. Naše sožalje!
Za vsak prispevek * te} rubriki plačamo 20 din
Beg s kmetov
Ko sem se pred nekaj dnevi peljala & vlakom Iz Zagreba, je Sedela nasproti mene stara Senica, Ui • je drgetala v pritajenem joku. Vprašala sem jo, zakaj je tako Salostna.
»Od bolečine Se ml trga srce, ko me je zatajil lastni otrok,c mi odgovori. »Najmlajša hčerka se je hotela malo izobraziti v mestu. Zato je šla služit v mesto, in sicer v tujino, (‘rosila sem jo, naj raie ostane doma ali naj si pa poišče službo v bližnjem mestu. A vse zaman. Že. eno leto slu-H in pred tedni je zgubila službo. Domov ni hotela, ker bi si z delom na polju zamazala roke. Rajši je zavrgla svoje poštenje in se pogubila. Zvedela sem od neke osebe, da je zdaj pevaiioa v nekem bara, Pisala sem ji, naj pride domov, a mi ni odgovorila in je ni bilo, Sama sem šla ponjo, jo poiskala, a ona me ni hotela več poznati,« mi je med jokom pripovedovala ženica. M. O.
Psihologija današnjih dni
Zadnjič sem šla po neki predmestni cesti. Ob obcestnem jarku zagledam gručo otrok, ki so vpili kakor obsedeni. Radovedna stopim bliže in zagledam nekega naspol odraslega fanta, trgovskega vajenca, ki je 'mel v roki neko krvavo kepo. Pozanimam se, kaj ima, pa mi takoj neki deček z užitkom pove vso zadevo.
Tisti fant je ujel vrabčka, mu odrezal nogo in zdaj ga misli obesiti za drugo nogo na bližnje drevo. Zgrozila sem se ob tem pripovedovanju. Ko sem jih pa pokarala, so me nahrulili in se mi smejali. Tedaj sem spoznala, kako potrebna je dobra vzgoja otrok, kajti oni so naša bodočnost.
Saj niso vsi tako zlobni, toda treba je dobre in odločne roko, da jih privede čez vse nevarnosti do ustaljenega značaja.	M,
Več sočutja!
Imela sem 500 din mesečne plače. Slaba hrana, mrzla sobica, dosti dela, vse to je pripomoglo, da sem podlegla bolezni, ki sem se je najbolj baia (tuberkulozi). Zdravnik mi je dai bolniški dopust. Šla sem k šefu in mu to povedala. Vprašal me je, kaj mi je. Vsa potrebna tolažbe sem mu vse povedala. Njegov odgovor je bil takšen: »Gotovo zahajate v temne zakajene lokale, drugače si ne morem misliti, kako more dekle z dežele podleči tej bolezni.«
Mene kot pošteno dekle je ta odgovor huje zadel kakor pa dolgotrajna bolezen.	A.	B.
Neverjetno, pa vendar resnično
Ko sem bil v nedeljo na izletu na Gorenjskem, je nastala pred odhodom prvega večernega vlaka močna nevihta. Ker postaja, na kateri sem vstopil na vlak, nima pokritega perona, sem zaradi velikega navala popotnikov moral ostati zunaj pod slabo pokrito lopo že skoraj premočen. Ko je prišel vlak, ki je že itak imel 20 minut zamude, sem v želji, da pridem čim prej pod streho, skočil v prvi vagon, ki je obstal pred menoj. Ko pridem v nabito polni vagon, vidim, da imajo popotniki razpete dežnike. Po pregledu te nenavadne slike sem opazil, da je : bilo to potrebno, ker je strop vagona na več mestih propuščal vodo.
Mislim, da če popotnik pošteno pla-;ča predpisano vozovnico, naj da tudi ; direkcija f T. • iti P.-.- ■■■■. v promet ; takšne vagone, da popotniki ne bodo leelo v vlakih izpostavljeni mokroti, ki I je imamo letos že itak preveč.
;	Izletnik.
Kakor vsako leto so tudi letos, v so-
V nedeljo, 11. tega meseca, so ljubljanski gozdovniki svečano
Otiok sreče
Nenavadna usoda siromašne delavke
Štirikrat je podedovala in dvakrat zadela glavni dobitek
Newyork, avgusta.
če moremo na svetu sploh govoriti o sreči in o njenih otrocih, potem je takšen otrok sreče brez dvoma gospodična Dalsy Farova iz Los Angelesa. Komaj 181etno dekle je v kratkem času kar štirikrat zaporedoma podedovala velike vsote denarja, poleg tega je pa še dvakrat zadela glavni dobitek v loteriji. Tako je v 16 mesecih obogatela in zaradi svoje nenavadne sreče zaslovela po vsej Ameriki.
Gospodična Dalsy Farova je bila še pred nedavnim delavka v neki tovarni in zaslužila komaj štiri dolarje na mesec, živela je pri nekem starem zakonskem paru, ki jo je vzgajaj kot svojo lastno hčer. Svojih staršev menda sploh ni poznala. Nekega dne je čisto nenadno dobila iz Bostona brzojavko, da ji je umrla teta in ji zapustila vse svoje premoženje, okrog 40 tisoč dolarjev (2 milijona dinarjev). Dalsy je takoj odpovedala svojo službo in se odpeljala v Boston. Najzanimivejše pri tem je bilo, da mlado dekle svoje tete sploh poznala ni. Lahko si torej predstavljate njeno veselje, ko je postala njena dedinja.
Medtem ko je bila Dalsy še v Bostonu po opravkih zaradi svoje dediščine, je pa prišlo pismo iz Oregona, da je neki sorodnik njenega očeta umrl brez naslednikov in je njegova edina dedinja Dalsy. Spet je dekle podedovalo pol milijona dolarjev. Ves ta denar je potem varno naložila v denarni zavod in začela uživati svojo srečo. Seveda so zanjo takoj izvedeli poročevalci raznih časopisov; o njej so kmalu krožili po vseh ameriških časopisih najrazličnejši članki, ki so bi-
Zdaj ni pač nobenega dvoma več. Dalsy je odnesla rekord in postala najsrečnejši otrok Amerike. Zdi se pa, da njena sreča s tem še ni zaključena; nekateri namreč trde, da jo je prav te dni večkratni milijonar prosil za roko.
Krožnik za izbirčne otroke
Berlin, avgusta.
Starši imajo navadno s svojimi otroki velike sitnosti, kar se hrane tiče. V ta namen so zdaj iznašli poseben krožnik, s katerega vsak otrok rad je. Ta krožnik ima seveda svoje posebnosti.
Dno tega krožnika je prozorno in tako napravljeno, da pod dno poljubno lahko namestimo kakšno sliko. Otroci so zmerom radovedni, kakšna slika je na dnu krožnika, in iz same radovednosti hitro pojedo vso kašo. Strokovnjaki so ugotovili, da je ta krožnik za izbirčne otroke zelo pripraven; ali je to res, bodo potrdili šele starši.
Shirley Temple se je poslovila od filma
Newyork, avgusta.
Pred nedavnim je neki newyorški list obširno poročal o filmski igralki Shirley Templovi, ki je pri svoji »visoki« starosti 11 let že stopila v pokoj in bo zdaj v miru živela od svojih pri-SiUženih milijonov, Ta list je napisal o Shirley Templovi tole;
»Shirley Templova je imela zelo pisano -življenje in je do svojega 11. leta zaslužila ogromno denarja. Imela je
Tako smo pomagali dijaki iz Ljubljane grabiti in nakladati seno kmeticam iz Osredka julija meseca, ko ni bilo moških doma. Osredek leži za Krimom.
Foto J. Hrovat, Ljubljana
li seveda zelo pretirani. Med tem je pa Dalsy nekega dne izvedela, da je zadela glavni dobitek v loteriji. Srečko je kupila pri enem izmed svojih odvetnikov, ki je imel posla z njeno dediščino. Zadela je kar 100.000 dolarjev (4,500.000 dinarjev).
Spet so prinesli njeno sliko vsi ameriški časopisi. Ze čez nekaj dni je dobila Dalsy nenavadno ponudbo. Neko modno podjetje ji je ponudilo službo z mesečno plačo 10.000 dolarjev. Njena edina dolžnost bi bila sedeti v modnem salonu in s svojo bližino prinašati podjetju srečo. To je bila vse-kako laskava ponudba in Dalsy jo je sprejela. Preden je pa nastopila svojo nenavadno službo, jo je čakalo novo presenečenje. Prijatelj njenega očeta si je v Londonu pridobil precešnje premoženje in se na smrtni postelji spomnil nanjo. Mislil je, da je še zmerom siromašna tovarniška delavka, in ji je zato zapustil 50.000 funtov. Dalsin sloves je še porasel.
Ko je Dalsy čez nekaj dni nastopila svojo novo službo, so ljudje kar drli v modno podjetje. Vsi so hoteli kupovati tam, kjer vodi podjetje otrok sreče. S tem je podjetje neverjetno povečalo svoj promet. Tako so imeli seveda drugi trgovci izgubo in so razpisali natečaj za tistega, ki bi s svojo srečo prekosil malo Dalsy. Nagrada je znašala 100.000 dolarjev. Se preden se je mogel javiti novi srečnik, je Dalsy ponovno zadela v loteriji 1000 dolarjev in s tem pokazala, da ji nihče ne more biti kos. Javil se je sicer nekdo in dokazal, da je dvakrat in nepričakovano podedoval in trikrat zadel v loteriji. Seveda so mu drugi Kodni saloni takoj obljubili visoko nagrado, če bo s svojo srečo privabljal kupce. Dalsyjina sreča pa med tem ni zatonila. Ko je neki star samec bral v časopisih o njeni sreči, je napisal tole oporoko:
»Sam sem na svetu in nihče me ne ljubi. V časopisih sem videl sliko male Dalsy in njena lepota me je tako ganila, da sem sklenil zapustiti ji vse svoje imetje, samo da bi se me po smrti spominjala in prosila pri Bogu same.«
nešteto prijateljskih stikov z najvplivnejšimi osebnostmi, kakršne so Bill Robinson in prezident Roosevelt. Njen vpliv je zajel celo modo. Njen življenjepis so priobčevali v »Saturday Eve-ning Post«, o njenih političnih smernicah pa so govorili celo v parlamentu.
»Zdi se nam, da se bo Shirley Templova le težko znašla v svojem novem življenju. Zdaj se misli namreč popolnoma odreči svojemu prejšnjemu življenju in se posvetiti šoli kakor vsa druga dekleta, ki dopolnijo 11. leto. Tudi učitelj, ki jo bo učil, bo najbrže
velik siromak. Pomislite samo, kako težko bo Shirley Templovo teoretično učiti, ko si je v svojem življenju prisvojila že toliko praktičnega znanja. Dekle, ki je v petih letih zaslužilo 20 milijonov dolarjev, ne bo mogla Napoleona visoko ceniti, pa tudi devica Orleanska, ki jo druga dekleta njenih let tako občudujejo, ne bo Shirley Templovi prav nič ugajala, ker jo je s svojimi praktičnimi izkustvi že davno prerasla.«
5000 let staro tkivo oživljajo
Berlin, avgusta.
Neki nemški medicinski list je pred nedavnim objavil zanimivo medicinsko razpravo o oživljanju tkiva pri mumijah. Profesor Busse-Gravitz se je s tem problemom bavil dvajset let in je dosegel presenetljive uspehe.
Profesor je preizkušal svoja dognanja v Kordovi v Argentiniji na nemški kliniki. Hotel je na vsak način dognati, ali bi se tkivo imuniziranih bitij spet dalo oživiti in je na tem področju delal nešteto poskusov. Končno mu je pa le uspelo dokazati, da se imunizirano tkivo s pomočjo treh raz-ličnh medicinskih postopkov lahko spet oživi, da v njem zrastejo nove celice.
Profesor Busre-Gravitz je dokazal, da tkivu ne morejo škodovati niti naj-hujši strupi; zmerom ostane v njem klica življenja, ki se da tudi po več tisoč letih spet poklicati v življenje. Edino zelo visoka temperatura lahko za zmerom uniči njeno življenje. Posebno pozornost je zbudil ta znanstvenik s svojimi poskusi na nekih indijanskih mumijah, ki so jih našli v severovzhodni Argentini. Na teh mumijah, ki so stare okrog 600 let, je profesor delal poskuse in res se mu je posrečilo stoletja staro tkivo oživiti. Po teh uspelih poskusih je ravnatelj narodnega muzeja v La Plati dovolil profesorju poskuse tudi na egiptovskih mumijah, ki so stare okrog 5000 let.
Tudi ti poskusi so uspeli. Dognanja profesorja Busse-Gravitza so danes velikega pomena. S svojimi poskusi je dokazal, da se da vsako tkivo oživiti. Tkivo je tako zgrajeno, da lahko dalj časa živi kakor organizem sam. Morda se bo prav zaradi tega znanosti v bodočnosti posrečilo povrniti v življenje bitja, ki so umrla, čeprav imajo popolnoma zdravo tkivo in druge za življenje važne organe.
5486 metrov visoko stanujejo ljudje
London, avgusta.
člani neke znanstvene odprave so v himalajskem gorovju odkrili v višini 5486 metrov nad morjem človeško bivališče. Precej prostorna kamnitna hišica stoji neki kotanji, v njej pa stanujejo čuvaji visoke soteske. Člani odprave so si bili takoj v svesti, da so odkrili najvišje človeško bivališče na svetu.
Ker je zrak v teh višavah mnogo redkejši kakor v nižini in je v njem dvakrat manj kisika kakor v zraku ob morski gladini, so bili člani odprave prepričani, da so ti najvišji stanovalci bolni. Kmalu so se pa prepričali, da je ravno narobe. Čuvaji te visoke soteske so že od mladega navajeni na ta zrak in pomanjkanja kisika sploh ne občutijo. Znanstveniki so ugotovili, da so popolnoma zdravi in da učakajo zelo visoko starost.
Dokaz, da redek zrak človeškemu zdravju ni škodljiv, seveda če je človeški organizem nanj navajen že od rojstva. Tudi zdravje benediktinskih menihov, ki žive v 2000 metrov visokih švicarskih hribih, nam to dokazuje.
dom v Iški pri Ljubljani. Njihova koča je bila pred leti razstavljena na ljubljanskem velesejmu kot vzoren primer planšarske koče. Pred kratkim so jo kupili in prepeljali v Iško, kjer so jo še preuredili v lep, skupen dom vseh članov, uporaben pozimi in poleti. Na sliki vidimo gozdovniško delavno četo, zbrano ob svojem totemu, v ozadju pa dokončani novi dom.
Foto H. Kern
Od smeha je umrl
Mandelin, avgusta.
V mestu Mandellinu v državici Kolumbiji je pred nekaj dnevi umrl mestni stražnik Jim Wood, ker je preveč zadrževal smeh.
Stražnik je imel službo v mestu. Bil je izredno dobre volje, ker je prejšnji dan praznoval obletnico svoje poroke. Iz neke ulice je privozil prav pred njega branjevec z različno zelenjavo. Branjevec je bil majhen in kruljev in videti silno smešen. Prav v tem trenutku je po nesreči stopil na bananov olupek, spodrsnilo mu je in padel je IX) tleh. Pri tem je zadel v svoj voziček, ga zavrtel, tako, da se je tudi ta prevrnil in se je na nesrečnega branjevca vsul krompir, čebula in druga zelenjava. Prizor je bil tako smešen, da se je stražnik glasno zasmejal, potem se je pa takoj spomnil svojega dostojanstva in je začel smeh zadrževati, Pri tem je postal temno rdeč v obraz in se je tako silno smejal brez prestanka, da je končno padel na tla in na mestu obležal mrtev na tleh. Zadela ga je srčna kap, ker se je preveč smejal.
Temperatura hrane vpliva na nase zdravje
Newyork, avgusta.
Ameriški zdravniki so v nekem medicinskem listu objavili zanimivo razpravo o vročih in mrzlih jedilih in pijačah in o njihovem vplivu na naše zdravje.
Človeškemu zdravju najbolj škodujejo prevroča ali premrzla jedila. Izvor mnogih bolezni je ravno nepazljivost pri jedi. Ljudje namreč ne vedo, da je najbolj zdrava srednje topla hrana. Zdravniki so glede tega postavili nekakšno toplotno mejo v hrani. Hrana, ki je bolj mrzla ko 10 stopinj Celzija in bolj vroča kakor 40 stopinj Celzija, škoduje našemu zdravju. Sicer
naš želodec neštetokrat prebavi bolj vročo hrano, ne da bi mi to takoj občutili na svojem zdravju, vendar takšna hrana zelo škoduje občutljivim stenam našega želodca. Poleg tega prevroča jedila škodujejo tudi zobni skle-nini, ki razpoka in se kruši in se tako bacili lahko nabirajo na dlesnih. Od
Iz vseh krajev sveta so prišli mladi vojski. Na sliki
možje kot prostovoljci na Angleško, da bi se izučili za častnike v angleški vidimo te prostovoljce v častniški šoli v Sandburstu.
boto 10. t. m. zvečer, izvolili v kavarni »Toplice« na Bledu ,miss Bled* za leto 1940. Na sliki vidite novo lepotno kraljico, gospodično Trudnovo iz Ljubljane, slikano na blejskem kopališču.
Foto C. Močnik
premrzlih jedi pa ljudje dobivajo razne katare v črevju ali v želodcu, pa tudi za grlo mrzla jedila niso dobra.
Najbolje je torej, da jeste srednje topla jedila, ker s tem prihranite prebavnim organom pa tudi sebi mnogo neprijetnosti.
Ženski čevlji iz ribje kože
Kjobenhavn, avgusta.
Pred nedavnim je prišel kapitan B. Helmose, uslužben v ribarskem laboratoriju, na prav zanimivo zamisel, da bi za izdelovanje čevljev uporabljal ribjo kožo. To zamisel mu je vdihnil reki berlinski knjigovez, ki že več let uporablja ribjo kožo za vezavo knjig.
Strokovnjaki so kmalu začeli z ribjo kožo delati poskuse in so sc prepričali, d<* je za izdelavo čevljev prav uporabna. Ze po naravi namreč ne pro-pušča vode, da se poljubno pobarvati, poleg tega je pa mnogo cenejša kakor na primer krokodilja, kuščarjeva ali kačja koža.
Prve čevlje iz ribje kožo je obula danska princesa Ingrida in je s teni seveda zelo dvignila njihov ugled. Na Danskem je kar čez noč zavladala nova moda ribjih čevljev. V mestu Mtir-keju na Danskem so takoj zgradili tovarno za predelovanje ribje kože, ki je tako postala nov danski izvoz«* produkt. Ker je ta koža hkrati zelo trpežna, bodo izdelovali iz nje tudi otroške čevlje. Norveška in švedsk# sta že doslej kupovali na Danskem ribjo kožo. zdaj jo bo pa še Nemčij*
Kratka zakonska idila
V zaporu sta se spoznala, poročila in ločila
Kaj vse je mogoče v Ameriki
ZAHTEVAJTEŽIMO/SAMO Z IflSClTNO PLOMBO fSTERILIZIRANQ>
ZADRUZNA TOVARNA ZIME
NAŠA ŽIMA JE HIGIJENSKO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA Nfl P ARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MASCOBEIN FERMENTOV, PO CENI.
Newyork, avgusta.
Ljudje se cesto pritožujejo nad romanopisci, češ da imajo prebujno fantazijo. To pa nikakor ne drži. Naj-večji romanopisec je življenje, ki najn Posebno v današnjih pestrih časih, Vsak dan prinaša novih iznenadenj in doživetij. Včasih doživimo takšne sa-Pletljaje, kakršnih ne bi našli niti v najbolj fantastičnem romanu.
V ameriškem mestu Bostonu imajo kaznilnico, kjer so zaprti moški in ženske v istem poslopju. Vsak dan se ob določeni uri sprehajajo ženske in moški po dvorišču. Sicer je med njimi visoka ograja, vendar se lahko skoznjo pogovarjajo, čeprav je bilo srečanje med njimi zelo redko in pogovor zelo otežkočen, so vendar nekateri med njimi kmalu našli priložnost, da so se bolj spoznali. V tej kaznilnici sta bila zaprta tudi Mary Turnerjeva in Edvard Sims. Prav tako kakor drugi sta se tudi onadva spoznala v tistih nekaj trenutkih, ko so se smeli kaznjenci sprehajati po dvorišču. Vsak dan sta tiste pičle minute uporabila *a kratek pomenek skozi majhne odprtine visoke mreže na dvorišču. Prav kmalu je med njima vzklila ljubezen.
Ste čez nekaj dni je Edvard priznal Mary svojo ljubezen in dejal, da si brez nje sploh ne more več zamisliti svojega bodočega življenja. Ker je Marj' zaljubljenemu mladeniču ljubezen vračala, se je odločil, da jo prosi za roko. 2e čez nekaj dni je stopil pred ravnatelja kaznilnice in mu povedal, da se želi poročiti z Mary Turnerjevo. Ravnatelj ni mogel verjeti tej nena-yadni prošnji, posebno še zato, ker mu je Edvard povedal, da sta se z Mary spoznala šele v zaporu, šele, ko je čez nekaj dni prišla k njemu še Mary in 8a prosila, da bi smela postati Edvardova žena, se je ravnatelj omehčal in je dovolil poroko. Seveda samo pod Pogojem, da bosta tudi v bodoče ločena in se bosta videla vsak dan samo enkrat in še to skozi pregrajo na dvorišču. Mlada zaljubljenca sta bila s tem zadovoljna in se že čez nekaj dni Poročila.
Mlada poročenca sta tudi po poroki ostala ločena vsak v svojem zaporu in sta potrpežljivo čakala dneva, ko bosta prosti in si bosta lahko Ustanovila ljubek dom, o katerem sta vsak dan,' ko sta se pomenkovala skozi °gt'a'o, sanjala.
Ravnatelj kaznilnice je pa kljub temu nekoliko prekoračil stroge kazenske 'zakone in po svoji razsodnosti dovolil mladima zakoncema, da sta si lahko vsak dan pisala pisma. Ta pisma je potem sam cenzuriral. Tako je teklo mladima zakoncema življenje dalje; oba sta živela v isti hiši, pa se vendar razen nekaj minut po ves dan nista videla. 2e čez nekaj tednov je Pa mladi mož pisal svoji ženici tole Pismo:
»Draga moja, v zadnjem pismu si mi pisala, da v najinem bodočem domu ne boš prav nič delala, ker težkih gospodinjskih del nisi vajena. Praviš, da si moderna emancipirana Američanka. Motiš se. Niti en sam dan ne bor i trpel v svojem domu žene, ki ne bo delala in bo hotela samo razkošno živeti!«
Njegova žena mu seveda ni ostala dolžna odgovora in mu takoj napisala tele pismo:
»Nikar ne misli, dragi moj, da me boš imel za služkinjo ali za lutko. Niti en si,m dan ne bom prenašala tvoje
tiranije, ampak se bom takoj ločila, ko bom to občutila. Zapomni si to!«
Takšna in podobna pisma sta si potem zakonca pisarila še ves mesec. Potem se je pa nekega dne spet Edvard »glasil pri ravnatelju kaznilnice in prosil, naj ga ločijo od njegove žene, ker se duševno ne ujemata. Ko je čez nekaj ur prišla k njemu tudi Martin ga prosila za ločitev, ji ravnatelj te skromne želje ni mogel odbiti. Tako je pred nekaj dnevi sodišče zakonca, ki sta se bila šele pred nekaj meseci spoznala in poročila v zaporu, tudi v zaporu — ločilo.
Pri filmanju je znorel
Buenos Aires, avgusta.
V kakšni nevarnosti so včasih filmski reporterji, nam priča doživljaj ameriškega filmskega reporterja, ki je filmal z majhno odpravo po brazilskih pragozdovih.
William Robertson je s svojo odpravo filmal po pragozdovih divje zveri in divjake. Neko temno noč so jih divjaki napadli. Vsi člani odprave so bili tako presenečeni zaradi nenadnega napada, da so bili popolnoma zmedeni. Sam Robertson je hitro splezal na drevo in se varno skril med njegove veje. Ko je tako čepel, je imel krasno priložnost za filmanje grozotnih slik. Divjaki so namreč ujeli nekaj njegovih tovarišev in jim na mestu odsekali glave. Robertson je sicer napravil nekaj zanimivih posnetkov, kakršni se redko dobe, vendar je pri gledanju grozot živčno tako oslabel, da je omedlel in le po srečnem naključju obvisel na drevesu.
Drugi člani odprave, ki jih niso zajeli divjaki, so se srečno rešili in si šele drugo jutro upali pogledati, kaj se je bilo zgodilo z njihovimi tovariši. Našli so Robertsona na drevesu v globoki nezavesti. Ko so ga končno obudili, je Robertson začel blazneti. V Buenos Airesu so ga pregledali zdravniki in ugotovili, da je bil mož zaradi pretrpljenih grozot zblaznel.
Zakaj nam ropot škoduje?
Berlin, avgusta.
Večkrat si zaželimo v prosto naravo, kjer ni mestnega ropota, če se potem vprašamo, zakaj se tako bojimo ropota, ne vemo odgovora. Na to vprašanje so nam pa odgovorili ameriški zdravniki, ki so to stvar do podrobnosti proučili.
Vsak ve, da gre prav za prav vse naše razpoloženje — skozi želodec, če ta ne deluje v redu, potem se 'tudi sicer slabo počutite. Zdravniki so dognali, da ravno želodec najbolj potrebuje miru. Meščani, ki stalno žive v mestnem vrvežu, si zato zdaj pa zdaj, ne da bi vedeli zakaj, zažele miru tn čistega zraka v naravi. Zdravniki so ugotovili, da želodec človeka, ki bi stalno živel v ropotu, ne bi mogel dobro prebavljati. Ropot namreč želodcu tako škoduje, da začne stavkati. Primanjkuje mu prebavnega soka, ki je za prebavo najvažnejši. Ko torej hrana pride v želodec, nima dovolj prebavnega soka, s katerim bi se pomešala in zato želodec pravilno ne prebavlja. Mi se pa slabo počutimo in si podzavestno želimo ven v naravo, proč od mestnega ropota.
Poleg tega so ameriški zdravniki odkrili še marsikaj zanimivega. Dognali
so, da našemu organizmu vse bolj škodujejo visoki toni kakor nizki. Ce ima avtomobilska troblja nizek glas, jo vse laže poslušamo, kakor če ima visokega. Seveda je to spet odvisno od posameznika. Nekateri želodec preje odpove kakor drugi. Bistveno je, da naš želodec pri ropotu veliko bolj trpi kakor v miru in da je za visoke tone veliko občutljivejši kakor za nizke.
Posojilnica za dežnike
Baltimore, avgusta.
V ameriškem mestu Baltimoru so pred nedavnim ustanovili nenavadno posojilnico. Prebrisani Američani so kmalu spoznali, da so ljudje neštetokrat mokri samo zato, ker so preleni, da bi nosili dežnike s seboj. Navadno is bojazni, da bi ga kje pozabili, zato ga rajši puste doma. .
Zdaj so pa Američani ustanovili posebno posojilnico za dežnike in imajo doslej že več tisoč članov. Poslovanje v tej posojilnici je na moč praktično in enostavno. Vsak član dobi, ko vplača članarino pet dolarjev (275 dinarjev), kovinasto znamko. S to znamko v dežju lahko dobi v vsaki posojilnici dežnik. Ker so pa te posojilnice raztresene po vseh ulicah Baltimora, mu to ne dela nikakšnih težkoč. Ko dež preneha, lahko dežnik odda v najbližji po-lovalnici posojilnice dežnikov, kjer spat dobi znamko, in zadeva je do naslednje plohe končana. Tako promet v teh posojilnicah neprestano kroži in posojilnica ima zmerom dosti dela.
130 leten starec se bo poročil s 25 letnim dekletom
Aleksandrija, avgusta.
Neki egiptovski starec se bo te dni že devetnajstič poročil; za svojo nevesto si je izbral 25 letno dekle, čeprav je sam star že 130 let.
Starec je imel vsega skupaj že 18 žen, ki so mu vse pomrle. Zdaj ima 23 otrok, ki mu na moč branijo, da bi se spet poročil, ker znaša razlika med njim in njegovo nevesto kar 105 let, kar je še za Orient malo preveč. Sta-, rec je pa na takšne in podobne ugovore izjavil, da se kljub svoji starosti prav dobro počuti in se bo takoj poročil, ko bo njegova izvoljenka V to. privolila. Seveda bi vsakdo mislil, da njegova izvoljenka ni zadovoljna s starčevo odločitvijo. Mlado dekle je pa} na začudenje vseh sama povedala,'da se s starcem prav rada poroči, ker ga ima zelo rada in bi napravila samomor, če bi poroko preprečili.
Železnifhrsko mestece
London, avgusta.
Na meji Angleške in škotske leži nenavadno mestece. Imenuje se Rik-taerton; krog in krog ga obdaja železniški tir.
lo mesto 'o ustanovili nekako pred sto leti. Takrat so na tem mestu sezidali neko majhno železniško delavnico. S časom se je pa mestece razširilo, tako da šteje danes že 360 hiš in 2.500 prebivalcev. Vsi prebivalci tega mesteca razen učiteljev, so železničarji. V njem ni niti policije niti občinske hiše niti cerkve. V vsem mestecu je ena sama trgovina, pa še ta je last vseh meščanov. Da bi meščani tega čudnega mesteca kljub temu lahko hodili v cerkev, jim da železniška uprava vsako nedeljo na razpolago poseben vagon, s katerim se potem vozijo k maši v sosednjo vas. če kdo zboli, morajo'oditi po zdravnika z vlakom do sosednjega mesta. Rickerton namreč niti avtomobilskih cest nima, ker se ves promet vrši izključno z železnico.
Krokodil je požrl mošnjo denarja
Kalkuta, avgusta.
Ob reki Bariti na otoku Borneu žive sami muslimani. Ker jih vera uči, da se morajo vsak dan okopati, se umivajo v Bariti, čeprav v njej kar mrgoli krokodilov. Neštetokrat se je že pripetilo, da je krokodil požrl katerega izmed njih. Muslimani pa na to navadno ne polagajo nobene paž-nje, ker so fatalisti in verujejo, da jim je že vse v naprej usojeno.
Te dni so pa kljub tej svoji veri muslimani ob reki Bariti odšli na lov na krokodile. Krokodili so namreč požrli enega izmed njih, ki je imel v žepu mošnjo denarja. To pot je bilo seveda tudi muslimanom dovolj. Odšli so na lov in kaj kmalu ujeli pravega krokodila. Ko so mu preparali trebuh, so bili na moč presenečeni. V trebuhu so namreč našli nedotaknjeno mošnjo denarja, ki jo je bil krokodil požrl. Denar so si med seboj razdelili.
V dveh minutah in pol je pomila sobo
Los Angeles, avgusta.
Preti kratkim so gospodinje iz Los Angelesa priredile tekmo za najhitrejše ■ pomivanje tal. K tej tekmi se je priglasilo okrog 1500 gospodinj,
Ker so bile vse gospodinje v tem poslu zelo izurjene, je bilo težko določiti, katera izmed njih je najboljša. Končno so prvo nagrado prisodili mladi gospodinji in materi treh otrok Doriti Ertwer.;vi, ki je sobo zdrgnila v dveh minutah in pol. Dobila je lepo nagrado.
Krotilec levov se boji svoje žene
Dunaj, avgusta.
Herkul Hadrijan je krotilec levov, pa se kljub svojemu nevarnemu poklicu veliko bolj boji svoje žene kakor vseh divjih zveri na svetu.
Hadrijana so zaradi njegove hrabrosti in izredne krotiteljske spretnosti že večkrat odlikovali. Smešno pri tem je to, da zna ukrotiti vse mogoče divje Živah, samo svoje zakonske žene ne. Njegova žena je namreč silno razdraž-
ljiva in svojega moža že pri najmanjšem povodu napade s kuhinjskimi posodami in lonci.
Njen mož je dolgo prenaSal njeno divjanje, zdaj se je pa slednjič le opogumil in pri sodišču vložil tožbo za ločitev zakona. Povedal je, da ga žena ob vsaki priložnosti napade z lonci, česar on ne more več prenašati. Seveda je to priznanje na sodišču izzvalo velik smeh. Kljub temu so pa hrabremu krotitelju ustregli in ga ločili po ženini krivdi.
Najdaljše ljubezensko pismo
London, avgusta.
Najdaljše ljubezensko pismo imajo' shranjeno v londonskem muzeju. Napisal ga je neki dvorjan kraljice Elizabete; obsega pa več ko 400 tesno pisanih listov.
Ko so prešteli vse besede, ki jih je zaljubljeni dvorjan pisal svoji izvoljenki, so našteli kar 410.000 besed. To edinstveno ljubezensko pismo inia torej več besed kakor vsak povprečen roman. Brez dvoma je to najdaljše ljubezensko pismo na svetu sploh.
Človeška glava raste do 55. leta
Newyork, avgusta.
Zdravniki že dolgo trde, da človeška glava raste in se razvija prav do pozne starosti, čeprav tega mnogi ne verjamejo. človeku ni treba drugega, kakor pomeriti klobuk, ki ga je nosil pred osmimi ali dvanajstimi leti, in takoj se bo prepričal o resničnosti te trditve.
Mnogi ameriški zdravniki so študirali rast glave in so prišli do prav zanimivih dognanj. Ugotovili so, da človeška glava najbolj raste med 20. in 40. letom, najbrže zato, ker v teh letih večina ljudi najbolj duševno dela. Ameriški zdravniki trde, da glava raste prav do 55. leta. Po tem letu sicer še zmerom raste, vendar se ta rast ne more ugotoviti s prostim očesom, temveč samo s posebnimi medicinskimi merilnimi pripravami.
če torej komu glava med 20. in 40. letom posebno hitro raste, mu je to samo v čast, ker je to posledica težkega in vztrajnega duševnega dela.
Novela »Družinskega tednika”
ŠEST SEKUND...
Angleški napisal Bert Cliff
Oibbons, ravnatelj kaznilnice, je gledal z nedvomno simpatijo moža, ki je v neprikladni obleki stal pred njim.
»Vem, kaj mislite, Trevor,« je dejal 8 poudarkom. »Moj poklic me uči spo-*«avati ljudi — in prav lahko razumem vaša čustva. Še več,c okleval je kakšno sekundo, potlej pa onemu po-Bledal v oči, »verujem v vašo nedolžnosti«
Trevorjeva postava, ki jo je bilo zaznamovalo šest let kaznilnice, se je vzravnala.
»Verjamete mi?« je nejeverno jec-*jal. »Toda potlej...«
»Vem.' Oibbons je pomiril razburjenega moža z energično kretnjo. »Toda s|eherno sodišče na svetu bi vas bilo obsodilo zaradi tega uboja, čigar indice so tako neizpodbitno pričale proti
vam...«
Jack Trevor je planil pokonci:
»Te indieije, ki jih je bil Hamping “®siavil nalašč zauie, past, v katero ie »jel ta lopov...« Glas mu je od-I ovednl. Zgrudil se je na stol, ki mu fi J1’.* ravnatelj primaknil čisto pro-obifaju tega prostora.
Vo * * let!« je nadaljeval Jack Tre-r čez nekaj časa s skoraj brezbarv-m. čudno monotonim glasom. »Sest
let. Neskončna doba, ki je vse v meni uničila. Vse, samo nečesa ne: želje po maščevanju 1 Maščevanju nad tem lopovom, ki je razbil moje življenje...«
Poskočil je bil. Žgoča razburjenost se je zrcalila v njegovih bledih potezah. Tudi Gibbons se je bil dvignil in je Trevorju dobrotljivo položil roko na ramo.
»Poglejte, Trevor,« je dejal poudarjeno, »razumem vas. Toda zdaj ste na tem, da v drugo uničite svoj obstanek! Sicer pa celo krdelo policistov preži na Steva liampinga, na najmanjšo ujego-vo nerodnost. Nekoč se bo tudi ou zapletel v mrežo postave in potlej bo ona prevzela vaše maščevanje. Počakajte, TrevorU
Jack Trevor mu je pogledal v oči.
ulivala vam,« je dejal tiho in v njegovem pogledu je bita zapisana neomajna volja. »Toda čakal sem šest neskončnih let...«
Z železno močjo se je Jack Trevor prisilil k miru. Majhni brki, nekaj spretnih prijemov in — šest let trpljenja ga je bilo tako spremenilo, da ga je nezaupui Steve Hamping brez slehernega oklevanja sprejel v službo kot šoterja.
In zdaj je Jack Trevor krčevito sti-
skal svoje vročične roke okrog krmila težkega odprtega avtomobila, ki je z njim in z njegovim sovražnikom dirjal l>o cestah, ki so jih bičale dežne kaplje.
Ura plačila je bila prišla. Nagel pogled v hrbtno zrcalo ga je prepričal, da je bil brutalni obraz Steva Ham-pinga, ki je skoraj leže dremal v zadnjem delu avtomobila, popolnoma brez slutnje. Potlej je odločno potegnil za zavore.
»Ali ste znoreli, Joe?« je zaslišal vprašati zoprni glas svojega sovražnika, potlej je pa s pripravljeno jekleno šibo dobro nameril v sence svoje žrtve. Steve Hamping se je zrušil s pridušenim ječanjem.
Ne da bi okleval niti za sekundo, se je Trevor pripravil, da bi dovršil svoje dejanje, kakor si ga je bil naslikal stokrat do poslednjih podrobnosti. Z nekaj spretnimi prijemi je spremenil nezavestnega v nemočno, z vrvmi zvezano kepo, ki jo je spet vrgel v ozadje avtomobila. Že je spet sedel ob krmilu in pognal težki motor. Nekaj minut nato je avto zapustil veliko cesto in si je s težavo utiral pot do majhne vzpetine, katere nasprotno pobočje se je končevalo v kamnitnem, skoraj sto metrov globokem prepadu. Avtomobil je bil le še nekaj korakov oddaljen od režečega prepada, ko je Trevor v drugo zavrl in utrnil luči.
Nehalo je bilo deževati. Jack Trevor je stopil iz avtomobila in prižgal cigareto, katere dim je vsesaval z dolgimi, užitka poluimi požirki. Odstrauil si je brke in lasuljo. Potlej je stopil
nekaj korakov vstran in zdelo se je, da preizkuša trdnost osamljenega, v bližini stoječega drevesa. Stopil je k njemu in si dal opravka z vrvjo, potlej je pa spet nepremično slonel v temi. Naučil se je bil čakati...
Niti deset minut ni bilo minilo, ko se je začela povezana postava v avtomobilu premikati. Ogorčeno in brez razumevanja je buljil Steve Hamping v Jackov obraz, potlej se je pa, kakor da bi ga spreletela nenadna groza ob pogledu na prikazen, zdrznil:	»Tre-
vor!« je zastokal. »Trevor!«
Jack Trevor se je grdo zarežal.
»Da, Hamping, jaz sem!« je dejal. Iz njegovega glasu je zvenelo neskončno zadoščenje.
Zvezani mož ni mogel odtrgati pogleda od njegovih mrzlih, sivih oči.
»Kaj... kaj nameravate storiti z menoj?« je jecljal trepetaje.
Trevor se je vzravnal.
»Lopov!« mu je dejal. »Nesramni lopov! Moje življenje si uuičil, ker sem ti bil ua poti. Danes — si bom vzel jaz tvojega! Že poprej bi te bil lahko ubil, toda umreti moraš počasneje, mučneje! Za šest let trpljenja, ki sem jih moral prebiti, boš trpel šest sekund!«
Predirno se je zakrohotal. »Tri korake pred teboj je prepad. Zdaj bom spustil zavoro, avtomobil se bo začel pomikati proti prepadu... »Njegov glas je bil krut in porogljiv. »Sest sekund boš občutil vse muke groze, preden se boš razletel v prepadu!«
»Ne, ne! Ne smeš...« Glas Steva
Hampiuga je bil hripav od neizrekljive groze. »Ne smeš!«
S trdim mirom je stopil Trevor korak naprej in z zanesljivo kretnjo sprožil zavoro.
Počasi se je začel avtomobil premikati in drseti proti prepadu. Že so so bila prednja kolesa približala robu. Sekundo se je zdelo, da je težki stroj obstal, potlej se je pa počasi nagnil naprej. Prediren, blazen krik groze je odjeknil, se pomešal z ropotom drobečega se stroja...
Obraz Jacka Trevorja je bil trd ko kamen, ko je stopil vstran in zgrabil za napeto vrv, ki se je pela od osamljenega drevesa do strmega pobočja. S počasnimi, metodičnimi gibi je je kakšen meter potegnil k sebi, dokler se ni prikazala na robu prepada čudno zavita kepa. Jack Trevor se je nagnil nad nezavestnega in odvezal vrvi, ki jih je na skritem mestu vrgel v globel. Ne da bi privoščil pogled žrtvi svojega maščevanja, je odkorakal z dolgimi, zanesljivimi koraki proti glavni cesti. Njegova visoka postava je izginila v temi.
%
»Našli smo ga v popolnem brezupnem stanju,« je javil eden izmed asistentov vodji državne blaznice. »Zdi se, da je zaradi, kakega groznega pretresa živcev izgubil razum. Listine se glase na ime nekega Steva Hampin-ga. Ko bi le vedel, kaj meni z dvema besedicama, ki jih zdaj pa zdaj jeclja,« je pristavil po kratkem premišljevanju, »namreč .šest sekund*...«
stvo.
stare
ljenje bolnikov, p ženske lepote.
Mazilna olja s nostjo, ki so jih pi drevesa z ozkimi igrala nekod izred da tudi cvetlice s<
Progaste »neke so menda prav zato tako praktične in priljubljene, ker nikoli niso nemoderne. Kajpak je najbolj važno, ia proge položimo tako, da store postavo vitkejšo. Gornja obleka je prav posrečen primer modeme progaste obleke, okrašene s pa* hovko, pasom in robčkom v barvi prog.
pir v kosila
Polpeti,
Safalade kumare ■
|f Krivično, toda resnično je,
■....... m.......	W	mJ*	malone	sleherna	mati	ob	rojst\
letih nero
KRIŽANKA
23456789
da se rojstvu bolj
razveseli sinčka kakor hčerkice. Ko pa ljubljenčki dorastejo do pubertet-j ne dobe, ki jo je narod preprosto in j jedrnato krstil za ,Ieta nerodna', si X spet vsaka mati od srca želi, da bi t se ji bila pred petnajstimi ali trinaj-X stimi leti rodila deklica in ne deček. X ,teta nerodna‘ so tista nevarna leta, 2 ko se iz pobiča oblikuje mladenič. Pri S dekletih opažamo v teh letih sanja-t vost, muhavost, celo melanholijo, pri t tantih pa jezljivost, nagnjenost k vi-
♦ hravosti, zaničevanje vsega sveta ra-
♦ zen tistih ljudi, ki so njim enaki.
♦ Mater krstijo v tisti dobi za .staro',
♦ očeta za .starega', sestro pa za .irkljo'
♦ ali še kaj hujšega. Vse, kar se godi
♦ doma, za takšnega fantiča nima no-| beric vrednosti. Nihče nima niti poj-
♦ ma, kakšno je ,pravo' življenje. To je _	Z	doba, ko otrok tako rad zaide na
Pomen besed:	|	stranpot.
Vodoravno: 1. kemijski znak za| Naloga in dolžnost matere je, da molibden; Mohamedova hči (610 dot fantiču v teh letih postriže peroti, ko-632). 2. števnik; mesto na Grškem. | Ukor se le da. Najprej je treba kaj-3. zgodaj; reka na Romunskem. 4.ipak poskusiti z dobio besedo. Hkrati azijski polotok. 5. predlog; žensko tnaj skuša mati mlademu razboritežu ime; zaimek. 6. planinar, 7. veznik; J dokazali, da le nima vselej prav. To italijanski otok. 8. drevo; pritok Re- J mu bo posebno hitro dokazala, če mu na. 9. slovenski pisatelj; ime števil- 2bo omenila kakšno njegovo napako, nih rek keltskih in germanskih de-1 kakšen nedostatek. zel.	Z	Ce se na primer doma pogovarjajo
Navpično:	1. slovanska boginja; jo kakšnem slavnem možu in fantič
kratica za honoris causa. 2. jed; na- J nima pojma o njem, naj oče ali mati plačilo. 3. žensko ime; načrt. 4. vi- ♦ mirno reče: »Ti tega ne veš, ti, ki sok kamniten steber piramidne oblike.»znaš na pamet imena vseh nogomet-5. kratica za ad acta; žensko ime; J nih trenerjev v Evropi!« zaimek. 6. vas v Črnem grabnu. 7. ši- J	«—
valna potrebščina; oblika glagola iti.
8. beseda (francosko); šolska potrebščina. 9. igralna karta; morska alga. ♦
Tudi očetje bi morali poskrbeti, da bi njih mladim ljubljencem preveč ne zrasel greben. Nočem reči, naj bi bili vsi iantje ,vzorni' sinčki, toda zaradi svojih muh ne smejo zanemariti šole in najosnovnejših pravil vljudnosti. Prav v tej dobi v šoli iantje najbolj popuščajo; vse jih bolj zanima kakor učenje, posebno pa šport in politika. V tisti zanesenjaški starosti so, ko ne znajo razvedrilu posvečati samo odmerjenega časa, temveč se s strastno zaverovanostjo zalete v to ali ono zabavo in pri tem zanemarjajo šolo.
Mati bo sina le težko z lepo besedo pripravila k učenju, zato ne sme biti preveč prizanesljiva. Če prinese otrok ob polletju domov slab red, mora za to pretrpeti kakšno kazen. Če se rad smuča, tisti božič ne sme v planine ali kaj podobnega. Starši morajo biti pa tisti čas še posebno v tesni zvezi s šolo in vzgojitelji, da ne bodo ob koncu leta presenečeni, češ saj med letom je zmerom dobro delal, zdaj je pa padel.
Kakor dekleta tako tudi iantje odrastejo tej dobi v nekaj letih in se spametujejo. Zato prestroge kazni razen v izjemnih primerih niso na mestu. Toliko pa lahko trdim iz opazovanja in izkušenj: če se v teh letih fant izkorenini, odtegne družini, pozabi na starše in šolo, potlej ga le težko ali pa nikoli več ne morejo starši spraviti na pot, ki se jim zdi zanj edino prava.
Saška
*
POSETNICA
DANE MIRIŠ
Pekre
Kaj je ta oseba?
•fc
ENAČBA
(a—b) + (c—d) + (e—f) = x
a = dolžinska mera b = veznik
c = je njemu morje hrana, d = vozniška potrebščina e = pekovska potrebščina f = število
x = priprava za merjenje ■
ČAROBNI LIK
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Jedilnik za skromnejše razmere ^ četrtek; Fižolova juha, kumarčna
♦ omaka krompirjev pire. Zvečer: j Stročji fižol v solati, kava.
♦ Petek: Prežganka, rozinovi štruklji.
♦ Zvečer: Kruhki z jetrno pašteto, J mrzel čaj.
♦ Sobota: Goveja juha z vlivanci, pražen krompir s paradižnikovo omako, solata. Zvečer: Polpeti, solata.
Nedelja: Golaževa juha, goveji zrez-kruhovi cmoki, pesa. Zvečer: v omaki.
Ponedeljek: Goveja juha z rezanci, prepečena govedina, kolerabice. Zvečer: Vampi s krompirjem.
Torek; Goveja juha, ohrovt, krom-kosih. Zvečer: Govedina od v solati, kava.
Sreda:	Zelenjavna juha, zabeljeni
makaroni, solata. Zvečer: Praženec, kompot.
Jedilnik za premožnejše četrtek; Zelenjavna juha, češpljevi cmoki, kompot. Zvečer: Grška paradižnikova solata,1 prekajena rebrca.
Petek: Juha iz stročjega fižola, jabolčni zavitek, vaniljeva krema, črna kava. Zvečer : Palačinke, kompot.
Sobota: Goveja juha, bučna potica,2 dunajski zrezki, solata. Zvečer: stročji fižol.
Nedelja: Kruhova juha, piščanec na cincarski način,'1 pečen krompir, mešana solata, čokoladna torta, kompot. Zvečer:	Možgani	z jajci, pražen
riž, solata.
Ponedeljek: Goveji zrezki v omaki, svaljki, solata. Zvečer: v omaki, pražen krompir, v solati.
Torek: Kostna juha, svinjska pečenka, tirolski cmoki, solata. Z v e -e r : Rižota, solata.
Sreda:	Korenčkova juha, žepki s
sadnim nadevom,* hruškova krema.5 Zvečer : Ocvrte buče, hrenovke, so-
Po jasnilo:
Grška paradižnikova	solata: Na
♦ osminki litra olja dušite	pol kile i__
j rezine narezane čebulo,	pomešane z
Besede	premikaj	tako,	da	dobiš • osminko kile na Koščke	narezanega
navpično	tri	nove	besede,	katere	po- ♦ korenja. Ko se je čebula naspol omeh-
menijo pecivo, kemično prvino injčala, dodajte 5 do 6 zrezanih, semena kamniško tovarno ključavničarskih 2 očiščenih paprik. Nekoliko zarumene-
Pomen besed, navpično in vodo ravno: 1. ptica severnih morij, 2 Obri, 3. orodje, 4. odločilni čas, 5 žensko ime.
*
PREM1KALNICA B A K E L I T O T I L I J A KLATITI OPATIJA ČAJANKA
izdelkov.
*
ENAČBA (a—b) -f (c—d) + (e—f) = a = planota nad Bohinjem b = predlog c = moško ime d --- tekstilna rastlina e = orodje f = zaimek x = kraj na Visu
Rešitve ugank iz prejšnje številke
REŠITEV KRIŽANKE
Voiloiavno, r o vrwtt: 1. km, musalft.
5. rnž, demon. s. osem, nož. 4. kopitar, p.
6. ar, lat, ta b. r. mimohod, 7 noj, riko. S. pokoj, pav, 9. oranje, ra.
netite« čarobnega lika: 1. Kog. 2. kopra, 3. kopriva 4 Griže. 5. ave.
Raiitsv premikalnlce: demon, sirar, legut.! Roti lev čarobnega kvadrata: 1 pirat, 2. Iva-na, 3. Radom. 4 anoda, 5. Tamar.
Rešitev enačbe: a ~ Zlarin, b rln, e ~ tisa, d — Sa. e — Borneo, t ~ neo, * = Zlati bor.
Rešitev stopnic: 1. B, 2. bo, 3, bog, š. goba. 4. blago, ti. Bolgar.
;lo osolite, opoprajte in dodajte kilo ; olupljenih, narezanih paradižnikov In »enega do dva zelena paradižnika, zrezana na koščke, ki ste ju že poprej ;osolili in odcedili. Nekoliko pozneje »dodajte tudi žličko sesekljanega :
»nega peteršilja. Posodo potegnite stran, »naspol pokrijte in pustite dušiti dve ;uri, dokler ne nastane precej gosta »masa. Ce namesto olja vzamete mast [ali če hitro dušite, ne bo imelo tako 1 dobrega okusa.
Bučna polica: Z nožem ostrgajte i mlade in nekoliko večje buče, narežite »jih podolgem v tanke rezine. Ne da bi
> jih očistile peška, jih osolite in pustite, j da se odcede; to traja približno pol ;ure. Potlej rezine povaljajte v moki, [raztepenem jajcu in spet v moki in [ocvrite na vreil masti, da na obeh [straneh porumeni. Pripravite nadev: [zmlite meso, mešanico govedine, tele-
► tine in svinjine ali pa samo eno vrsto. »Na kilo buč računajte pol kile mesa. [Prepražite ga na vreli masti, na ka-»teri ste zarumenili glavico nasekljane »čebule. Ko je meso nekoliko omehča-»no, vzemite z ognja, ohladite, osolite, [opoprajte, primešajte eno jajce in pol [žličke sesekljanega zelenega peterši-[lja. V pomaščeno kozo nadevajte vrsto 'buč, vrsto mesa, spet buč in mesa, na
vrh naj pridejo buče. Vsako vrsto po možnosti zalijte z nekaj žlicami smetane, raztepene z dvema do tremi jajci ali vsaj z mlekom. Povrh polijte z ostankom smetane, raztepene z jajcem ali juho. Dušite poldrugo uro.
3 Piščanec na cincarski način: Za to uporab)te piščanca ali mlado kokoš, Zrežite jo na kose, umijte, čez pol ure osolite in skuhajte do mehkega, toda ne pustite, da razpade. Se preden je meso popolnoma mehko napravite omako: 2 žlici moke zžvrk-ljajte s štirimi jajci do gladkega testa, primešajte pol litra mleka, dobro premešajte in vlijte na žlico segrete, a
koli i
r
i i
i
i
Na belo, preprosto krojeno obleko za z velikimi gumbi in všitimi žepi, pa
pesemo oblečemo popoldne bel paletot imamo eleganten popoldanski komplet.
i pa-Prog.
ne pregrete masti, premešajte, dolijte kokošje juhe, najprej malo, potlej, ko se začne gostiti pa nekoliko več, tako da dobite srednje gosto omako. Po okusu dodajte omaki tudi nekoliko sesekljane čebule. S to omako polito meso zložite v skledo in pokapajte z nekoliko v masti razpuščeno rdečo papriko. Omako napravite četrt ure prej, preden jo daste na mizo.
* Žepki s sadnim nadevom: Iz enega jajca, pol litra moke, presnega masla ali masti napravite testo. Najprej jajce razmetajte z dvema decilitroma osoljene hladne vode in iz tega zamesite. Testo naj se da mehko gnesti na deski kakor testo za zavitek. Ko je zgneteno, napravite iz testa dolgo klobaso, zrežite to na majhne dele in iz vsakega izmed njih oblikujte štirioglato krpico. Nadevajte jih s sadnim ali mesnim nadevom. — Sadni nadev: 4 deke na masti ali presnem maslu zarumenelih krušnih drobtinic, 10 do 12 sočnih, a ne prezrelih, neolupljenih, zrezanih hrušk ali pa 6 do 8 narezanih olupljenih jabolk srednje velikosti. Po okusu dodajte sladkorja in cimeta. Ce uporabite jabolka, lahko dodaste nekoliko rozin. — Mesni nadev: Opraženo, zmleto ali nasekljano mastno svinjsko meso, nekoliko drobtinic, en rumenjak, nekoliko soli in popra zmešaj in s tem nadevaj krpice.
5 Hruškova krema: 2 veliki hruški razpolovite in v četrt litra vode skuhajte do mehkega. Potlej zmešajte četrt litra mleka, 6 dek sladkorja, to skuhajte, dodajte dva rumenjaka in sneg teh dveh jajc. Potlej kremo zlijte v skledo, vanjo pa položite kose hrušk, ki ste jih namazali z marelično ali kakšno drugo marmelado.
Cvetoča lepotiia
Prva cvetlica, po kateri seže majhna otroška ročica, da jo vriskaje uniči, in poslednji cvetovi, po katerih sežemo s tresočimi se rokami — to pomeni začetek in konec našega življenja!
Zenske in cvetlice spadaja skupaj. Po bistvu so si namreč tako blizu, da se nam zdi skoraj sleherna primera odveč, ker bi še preslabo označila, v prav za prav obstaja to sorod-Morebiti so zato vedele samo modrijanke, ki niso poznale ni-
  dragega razen zakona narave.
Kakor danes pomagajo krvodajalci š sočloveku s svojo krvjo, tako v starih dobrih časih jemali cvetli-t in drugim rastlinam njihove so-h uporabljali za zdrav-’, pa tudi za reševanje
-j zdravil -„ iz oljčnega srebrnimi listi, so 1 3 važno vlogo. To-j so igrale veliko vlogo, ker so bile uporabne zaradi svojega vonja ali cvetnega medu kot pripomoček za nego ženske lepote. Iz olj, pomešanih s cvetnim medom in voskom, so nastale maže, ki si jih danes po različnih kemičnih izboljšanjih, ne moremo drugačnih predstavljati. Dišeče vode, ki so že takrat služile v iste namene kakor danes, so lepotice uporabljale za vsakdanje umivanje; takrat so navadno vodo le malo uporabljale. Prijetne vonjave cvetlic so spremenile v dišeče esence in z njimi udušile močan telesni duh; učile so se, da je snaga telesa na prvem mestu.
Nam vsem se zdi že popolnoma samo po sebi razumljivo, da čisto preprosto in brez truda, ne da bi si s tem glavo belile, stopimo v trgovino in si kupimo vse te lepe in koristne produkte, ki služijo naši lepoti. Pri tem smo že skoraj čisto pozabile, kakšnega izvora so in da bi ta cvetoča čudesa mogla uspevati v naši bližini.
Tako na primer naša draga stara sivka. Naše babice so jo dobro poznale. Na svojih vrtovih so sadile sivko, ki jim je njen vonj nad vse ugajal. Posušeno so dajale med perilo in si se-šile majhne vrečice, jih napolnile s suho sivko in jih prišile pod obleko. Bidermajerska doba in sivka sta neločljivi. Današnja Angležinja še danes nad vse ceni sivko in z njenim vonjem odišavi vsa važnejša lepotiia. Sivkine cvetove so za odišavljanje perila posušile naše babice na soncu. Potlej so jih zvezale v šopke in zašile v vrečke. Sivkove cvetove namočite v sedemdesetodstotni alkohol, zaprite v brezzračno zaprto posodo in pustite šest dni v temnem prostoru, precedite in dodajte rožne vode. Dobili boste izvrstno vodo za umivanje.
Nič manj znana dišava kakor sivka so v šopek povezane perunika, vrtnica, jasmin, vanilja in nageljčki. Korenike perunike, cvetne liste vrtnice in jasmina, in gomoljike nageljčkov in vanilje posušite na soncu, zdrobite ali stol-cite v prah in presejte. Tako dobljeni prašek stresite na košček vate in šele potem všijte v vrečko. Iz tega cvetnega praška dobite tudi izvrstno parno kopel za mastno polt. Rastline izbirajte prav tako skrbno kakor kremo za obraz! Učinek parne kopeli ni samo v tem, da se pri tem vse znojnice odpro, temveč tudi v tem, da je učinek zeliščnih sokov zelo zdravilen. Kamilična kopel na primer pomiri, alpske rastline pa, kakor koprič, rožmarin, melisa, meta in krčevec (roža sv. Janeza) poživljajo.
Dobro naravno zdravilo za oči, če so izmučene od sonca in vetra, da so veke otekle in se vidijo rdeče žilice, naredimo iz deževnice, v katero smo namočili peteršilja. To zdravilo je prikladno zlasti izven doma, ko ne morete dobiti dragega zdravila. Deževnico prevrite, potlej pa vanjo vrzite pest dobro umitega svežega peteršilja, in ko je še topla, s tekočino izmijte oči.
V neki stari knjigi o zdravilnih zeliščih smo našli tale stari recept proti sončnim pegam, ki zlasti mladim ljudem pogosto povzročajo hude preglavice:
Sok nezrelega ribezlja in žveplov cvet zmešajte. Zvečer natrite pegasta mesta z mastno kremo, potlej pa s to mešanico. Zjutraj izmijte z rožnim ali šmarničnim oetom. Kot osnovo za dobre maže proti sončnim pegam so naše babice uporabljale koprič (Fen-chel). V prah zdrobljen koprič zmešajte z belim vinom in medom v kašo in si z njo namažite pegasta mesta.
Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro Izvrši
Natek & Nikeš
LJUBLJANA. Frančiškanska ulica nasproti Uniona
Vezenje perila, predtisk ženakib ročnih del
osolimo ali zabelimo, jo za otroka vzamemo v posebno posodo in jo tudi zanj primerno osolimo in zabelimo.
Ko ima otrok že pol leta, mu zvečer namesto mlečnega obroka skuhamo kašo na mleku. Zmerom moramo vzeti pol mleka in pol vode. V to zakuhamo zdrob, navadno pšenični ali pa tudi ovsen zdrob. Zelo dobri so tudi ovseni kosmiči. Razen tega moramo dati otroku tudi sadni ali zelenjavni sok. A dober je tudi grozdni sok. Ko smo otroka že navadili na dva obroka, ga po treh mesecih navadimo še na tretjega: zajtrk. Kruh namažemo s presnim maslom in ga zrežemo na prav majhne koščke. Tako se bo otrok naučil žvečiti tudi krepkejšo hrano, če le ima en sam zobek, bo dobro prežvečil hrano. Kruh lahko namažemo tudi z marmelado, ki ji dodamo malo soka ali pa nastrganega korenja.
Tako se bo otrok počasi navadil hrane za odrasle. V četrtem trimesečju dajemo otroku že štiri obroke krepkejše hrane. Prvi jutmji obrok ostane mlečni, med 10. in 11. uro dobi juži-no brez mleka, med 13. in 14. uro zelenjavo, okrog 18. ure pa kakšno mlečno kašo. Med temi obroki ne bi bilo otroku treba dajati nobene hrane. Toda zato mu po vsakem rednem obroku pripravimo malo presenečenje in mu specimo na primer biskvit s sadjem, ki ga imajo otroci tako radi.
Darmol, sredstvo za odvajanje se iesto pofvarja. Radi fega pazite pri nakupu, da nosi vsa* Wj jPBjfj ka tableta besedo Darmol in SjMgjra' zarezo v obliki črkeT.Zahfe-vajte samo originalni Darmol
Darmol dobite v vsaki lekarni!
----------------------BJ1...I1,,	1.J
Problem št. 63
Sestavil W. A. Shinkman (1D02.)
Ali znate okna umivati?
Umivanje oken se nam zdi zelo lahko in enostavno, vendar pa zahteva veliko potrpežljivosti in truda. Koliko jih bilo laže umiti, če bi ležali Pred nami! Toda oni stoje pokonci, zato je tudi umivanje težavnejše.
Kolikor večje je steklo, toliko laže ga očistimo. Po oglih se nabira največ prahu in prav od tam ga najteže odstranimo. Na oknih se nabira prah s ceste. Zato ga moramo najprej očistiti z mehko ščetko in s krpo zbrisati vse lesene okvire. Potem vse °kvire umijemo z vodo in milom. Če js okvir zelo zamazan, ga zdrgnemo 2 vimom ali pa s kakšnim podobnim Prahom.
Ko smo vse okvire umili, pridejo sele na vrsto šipe. V vodo denemo malo salmijaka, soli in alkohola. Potem jih še enkrat umijemo s čisto vodo in jih obrišemo s čisto krpo. S časopisnim papirjem bomo pa okna 2elo lepo zdrgnili.
Madeže od muh odpravimo še pred Umivanjem z alkoholom ali pa s kisom. Tudi madeže od apna lahko odpravimo prav hitro s kisom, pa tudi z alkoholom. Madeže od oljnate barve Moramo najprej zdrgniti s srebrnim kovancem. Če bomo to pazljivo naredili, nam ne bo nikjer ostala kakšna Praska na ogledalu ali šipi.
Vsaka gospodinja pa menda dobro ve, da ne sme oken nikdar pomivati, kadar sije sonce.
Tudi rebrače (ruloje) moramo oprati, in sicer prej, preden pričnemo čistiti okna. To je sicer odvratno delo, toda neobhodno, kajti od umazanih rebrač se okno zelo rado in hitro zamaže. Peremo jih tako kakor lesene okvire, z mlačno vodo in milom.
Se nekajI Zelo važno je tudi čiščenje in pranje posode in krp, s katerimi čistimo okna. Po vsakem umivanju oken moramo vse krpe dobro oprati in prekuhati. Najbolj moramo Pa paziti na to, da v krpi ne ostane niti najmanjšega koščka mila.
Mat v 3 potezah
Problem št. 64
Sestavil Konrad Bayer (1881)
odpravili že z eno ordinacijo, če jih le; ni preveč.	J
Dlačice z raznimi kremami ne J odpravite za zmerom, kajti kmalu J prično spet poganjati, še debelejše in; temnejše, če so tenke in kratke, jih; lahko obelimo s 5"/« vodikovim preki-; som; paziti moramo pa, da ne pride: prekis v oči, ker jim zelo škoduje. Za-: nesljivo pa odpravimo dlačice le z elektriko, brez prehudih bolečin in s: približno istimi stroški kakor črna znamenja.
Na splošno je za ljudi, ki imajo nečisto polt, važno, da imajo redno prebavo. če so zaprti, morajo použivati I kakšna odvajala, odvajalne čaje ali karlovarsko sol. Dobro je ravnati po dieti, jesti mnogo sadja in zelenjave pa malo mesa in mastnih jedi razen presnega masla. Naravno domače zdravilo proti mozoljem je kvas; zato velja najprej z njim poskusiti, ker je z njim najmanj stroškov. Trikrat na dan pred jedjo použijemo eno kavno žličko kvasa, bodisi na mleku ali samega. Dobro de polti, če smo mnogo na soncu in svežem zraku.
Spoštovana gospa, najbolje bi bilo, če bi pri priložnosti svojo hčerko peljali k zdravnici za kožne bolezni, le ona vam bo znala pravilno svetovati, kako naj se ravna, da bi dobila lepo polt. Zdravila tudi niso tako zelo draga kakor se bojite. Hčerki pa dopo- ; vejte, da je še mlada in lahko ima; vse upanje, da se bodo te napake po-; pravile in celo same od sebe izginile. Koliko drugih, res hudih in težkih bo-; lezni morajo pretrpeti drugi ljud;e, ko-; liko mladih siromakov leži po bolniš-'; nicah, in vendar tudi ti upajo, da bo- ; do ozdraveli. Vesela naj bo, če je dru-; gače zdrava, in naj zdaj poskusi to,: kar sem ji svetovala. V nekaj tednih,; če se bo točno ravnala po teh nasve- ; tih, se mora pokazati uspeh! S. ;
Mat v 4 potezah
Podcenjevan napad kmetov
;	Španska	partija
;	(London	1836.)
; Beli:	črni:
; H. E. Bird	Steinitz
;	1.	e4	e5
;	2.	Sf3	Sc6
;	3.	Lb5	Sf6
;	4.	d4	exd4
:	5.	eS	Se4
6. SXd4	Le7
7. 0—0	SXd4
8. DXd4	Sc5
:	9.	f4	b6
;	10.	f5	Sb3
;	11.	De4	SXal
I	12.	f6	Lc5šah
I	13.	Khl	Tb8
I	14.	e6	Tg8
;	15.	DXh7	Tf8
:	16.	eXf7šah	TXf7
:	17.	Tel šah	Le7
:	18.	Dg8 šah	,	Tf8
I	19. 17 mat.
Črni je bil hitrejši
Iz partije Knoch—Rubinstein
(Semmering 1926.)
;;	37...... Te3—f3šah!!
■ • Beli se	je	udal,	ker ne more	pre-
♦ prečiti mata.	38. gXf De3 šah, 39.	Kg3
:: (ako 39. Kfl, potlej DXf3šah, 40.Tf2 'Ddl mat) DXf3šah, 40. Kh2 DXhl < .mat; ali	38.	Kgl	Del šah, 39.	Kh2
! i Dg3 mat,	40.	Kgl	Tel šah, 41.	Lfl
■ • TXf 1 mat.
Rešitev problema št. 61
1. Kd2—c3	La6Xb5
2. De4—d5	kar koli
3. Dd5—a8(a2) mat.
 1..................... Ka5Xb5
2. De4—c4 šah	Kb5—a5
3. Dc4—b4mat.
1. ....	IJa6—c8
2. Sb6—c7	kar koli
3. Dc4—b4 mat.
Rešitev problema St. 62
1. Ke8—d7	Sbl—d2
2. Sel—e2 šah	Kd4—d3
3. Sa2—b4 mat.
 2.... Kd4—c5
3. De6—c6 mat.
1..... Sbl—c3
2. Sel—b3 Sah	Kd4—dS
3- Sa2 —b4 mat. A
Za počitnice si ne morete misliti prak-; tičnejše obleke kakor tole, ki jo vidite; na naši sliki. Čeprav pustite vse lepe \ obleke doma v omari, ste v njej še; zmerom elegantno in praktično oble-; čeni. Oblekica je narejena iz priljubljenega Jeraeya paradižnikove barve in je športno ukrojena % ovratnikom; in žepi. Pred vsem je pa pripravna zato, ker ima hlačno krilo.
16. nadaljevanje
In vendar je bil blaznež, čeprav tega ne bo nikoli verjela.
Morala je pokojnika ljubiti kakor malika. Majhno in šibko se mu je zdelo proti temu to, kar je sam imenoval ljubezen.
Majhno in šibko?
Ne in tisočkrat ne. Tudi njegova ljubezen je bila nekoč velika in je še, kajti Sabine ni mogel pozabiti.
Bolestno je hrepenel po njej, trpel je zaradi nje. Nesrečna in raztrgana je bila njegova duša, odkar je zapustil rodno mestece. Toda Sabina ga tudi še zdaleč ni tako ljubila, kakor je svetlolasa žena ljubila blaznega Mefista. Sicer se ne bi bilo zgodilo tisto, kar ju je ločilo za zmerom.
Toda čeprav je bil prostovoljno zapustil domovino, ker Sabine ni hotel nič več srečati, je vendar njena slika živela v njegovem srcu. Njena sladka svetlolasa milina se mu je bila preveč vtisnila v dušo.
Počasi je izgovoril zahtevano obljubo.
»Pri najljubšem, kar imam na svetu, obljubim, da bom molčal!«
Pri tem je mislil na Sabino.
»Dobro, verjamem vam,« je prostodušno odgovorila. Potlej je pa nadaljevala čisto stvarno, skoraj suhoparno:
»Pristali bomo v pristanišču Ali-canti in pristaniški policiji javili, kaj se je zgodilo. Ko bomo potlej vožnjo nadaljevali, se boste peljali z nami do Barcelone, kakor smo se dogovorili. Vsekako bi se zdelo osupljivo, če bi v Alicanti zapustili jahto. Določila vam bom kajpak kabino, ker menim, da se v svoji nič več dobro ne počutite, odkar sta dva mrtveca ležala v njej.«
Molče je prikimal. Naposled je bilo najboljše, da se v vsem pokori ukazom Espadine vdove.
XVI.
Provinca Alicanta je bivše kraljestvo Valencija in od Boga posebno blagoslovljen del španske. Tu uspevajo čudoviti sadeži, žlahtna vinska trta je tu doma in žito je bohotno in posebno odlično.
Glavno mesto istega imena se slikovito širi po vzpetini, ki se strmo spušča v sinje Sredozemsko morje. Od tam resno, skoraj preteče pozdravlja trdnjava Santa Barbara.
Jahta »Lobo« je zaplula v pristanišče; tu je svetlolasa žena prosila pristaniško policijo, naj pride na palubo.
Kapitan je poročal o vsem, kar se je bilo zgodilo med potjo. Nihče ni smel jahte zapustiti.
Egonu Sternu se je težko posrečilo premagati se, da ne bi izkričal, kar mu je ležalo na vesti, toda zbral se je in ni pozabil niti za sekundo, kaj je bil obljubil.
Uradno ni vedel ničesar drugega, kakor da se je bil iz neznanega vzroka med gospodarjem jahte in kitajskim slugo vnel prepir in da je med prepirom Kitajec na lepem potegnil samokres in ustrelil. Sam je takoj nato, ko je videl doktorja Espado pasti, stekel ven, da bi priklical pomoč. Toda še preden je mogel spregovoriti eno samo besedo z doktorjevo ženo, ki mu je, prestrašena zaradi strela, na stopnicah pritekla naproti, se je razlegel drug strel, s katerim si je Kitajec vzel življenje. Povedal je še, da so bili kapitan in vsa posadka jahte takoj na mestu.
Svetlolasa žena je tolmačila Sternovo izpoved, kajti pristaniška policija niti tolmača ni poklicala, ker so se vse izpovedi tako ujemale, da gospodje na policiji sploh niso podvomili o resničnosti izjav.
Nihče ni iskal za to tragedijo na morju več kakor dejanje upornega kitajskega sluge, še tisti dan so dovolili pokop obeh trupel.
Kitajca so tiho pokopali v osamljen grob v Alicanti; vdovi so pa dovolili, da sme moževo truplo v krsti vzeti s seboj v Barcelono, kjer ga je nameravala položiti k večnemu počitku.
Tiho je zaplula jahta s svojim mrtvim gospodarjem iz alicant-skega pristanišča.
In v svoji novi kabini je sedel Egon S tem in premišLjeval, ali ni morebiti to slabo znamenje, da je v tako temnih okoliščinah prvič pristal na španskih tleh. V Alicanti je po zasliševanju na policiji za pičlo uro stopil na kopno. Svetlolasa žena mu tega ni branila. Zanesljivo je vedela, da se bo vrnil.
Saj izbire tudi imel ni. Kaj naj počne tukaj? S tisto neznatno vsoto, ki mu je bila še ostala, bi v večjem mestu bolje prebil. Niti možnosti zaposlitve ni bilo v pristanišču.
Toda urica, ki jo je bil preživel v Alicanti, je bila kar zanimiva. Hodil je po krasnih palmovih drevoredih; prvič Je pokukal v deželo, v kateri se bo najbrž naposled zasidral.
Premišljeval je, da bi najbrže nikoli ne bil odpotoval na špansko, če mu svetlolasa žena v Hamburgu ne bi bila vcepila te zamisli.
Pogosto je bil slišal, da je Španija posebno lepa. Morebiti je to
LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA
NAPISALA AN NY PANHUYSOVA PREVEDLA K. N.
tudi držalo. Kar je spoznal v Alicanti, je govorilo za to.
Po cele ure je tako zapravljal s takšnim razmišljanjem; zdaj pa zdaj je stopil na krov in z upanjem, a s težkim srcem zrl v daljavo.
Upal je, da bo dobil v tuji deželi delo; toda njegovo hrepenenje ga je vleklo domov, v domovino in k ljubljenemu dekletu, ki ga je še zmerom ljubil, še zmerom neizmerno ljubil.
V svoji kabini je ždela svetlolasa žena poleg krste ljubljenega moža in ji nič drugega na svetu ni bilo mar. Le z veliko težavo jo je kapitan zdaj pa zdaj pripravil do tega, da je použila nekaj grižljajev.
Egon Štern je obedoval sam. Zmerom je bil sam.
Lepega dopoldneva so zapluli v barcelonsko pristanišče.
Trdnjava visoko zgoraj na skalah Montjuicha se je kopala v sončnih žarkih. Njegovim očem se je odprl krasen razgled in ob prevzemajoči lepoti tega prvega pogleda na mesto je mislil: ali bom tu našel mir, pozabljenje in drobec sreče? Ali ga bo veliko tuje mesto dobrohotno sprejelo ali pa že zdaj, ko še na njegova tla ni stopil, sovražno zre nanj?
Svetlolasa žena si je bila v Alicanti oskrbela žalno obleko; tudi ona je stala na krovu, ko so zapluli v barcelonsko pristanišče.
Stopila je k Egonu Sternu.
»Danes se očitno poslednjič vidiva,« je začela s trudno zvenečim glasom. »Zato se vam ob tej priložnosti zahvaljujem, da ste svojo obljubo izpolnili. Svojega ljubljenega moža bom dala zagrebsti tamle gori.«
Pokazala je proti pogorju Mont-juichu in pojasnila:
»Nekje na sredi gorske višine, vstran od najinega pogleda, se dviga najlepše barcelonsko pokopališče. Od ondod se vidi košček morja.« Njen glas je oživel. »Predstavljam si, da bo ob toplih poletnih nočeh, ki sva jih Ricardo in jaz na odprtem morju tako zelo ljubila, stopil iz groba in vdihaval morski zrak, gledal pristaniške luči in luč iz svetilnika, ki kakor nebeški sij drsi po morski gladini. Jaz pa se bom peljala, ko ga bom tu, v njegovem rodnem mestu položila k počitku, nazaj na morje in tam bo neprestano pri meni. Njegov visoki, ponosni duh in njegova vroča, iskrena ljubezen.«
Ponudila mu je ozko roko.
»Zdaj žal ne morem skrbeti zato, da bi našli službo, toda razmislila bom o tem, ker sem vendar kriva, da ste prispeli semkaj.«
Odklonil je.
»Dovolj imate opravka s svojo žalostjo!«
'
Rahlo je zmajala z glavo in njena črna tenčica, ki se je tesno prilegala njenim lasem, se je pri tem v gubah rahlo zamajala.
»V moji žalosti je še zmerom nekaj sreče,« je dejala. »Najina ljubezen je bila tako veličastna in močna, da pripadava drug drugemu tudi preko groba.«
Dvignila je pogled.
»Javite se čimprej na nemškem konzulatu. Prvič je to potrebno zaradi reda, drugič pa tam lahko dobim vaš naslov. Imela vam bom, čeprav vam ne morem ravno poiskati službe, v kratkem nekaj važnega sporočiti. Zbogom!«
2e je odšla in takoj nato stala pri kapitanu.
Pol ure pozneje se je Egon Štern s svojim kovčegom peljal z izvošč-kom v hotel Peninsular, ki mu ga je bila priporočila svetlolasa žena.
Dobil je čedno sobico v drugem nadstropju z razgledom na ulico San Pablo. Ropot z ulice je bilo slišati kakor brbranje zmerom zadovoljnega, zgovornega človeka.
V 24 URAH
barva, piisira in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
Ulica San Pablo je bila ena naj-živahnejših prehodnih cest, držečih od glavne barcelonske prometne žile.
Egon Štern, ki si je bil tako vročično želel, da bi že smel zapustiti jahto, na kateri je bil preživel toliko strašnega, se je zdaj z obžalovanjem spominjal tišine svoje male kabine.
Zdelo se mu je, kakor da bi se mu ozka, glasne ulica objestno posmehovala in ga zasramovala: Siromak, ko boš teh nekaj stotakov, ki jih še stiskaš, pospravil, lahko izgineš v eni izmed zakotnih uličic, ki se cepijo od mene in kakor po-lipove lovke mole v srce velemesta. Potlej boš kmalu postal prav takšen potepuh kakor mož z vrvjo. Pomisli na svoj greh!
Težko je zavzdihnil; mučila ga je vest. Bil je priložnost, da reši človeku življenje, opustil. Vožnja z jahto je bila njegova pokora, očitki vesti bodo pa njegova večna kazen.
Naslednji dan se je javil na konzulatu in se pozanimal za službo. Odpravili so ga z odgovorom, da je
tudi tukaj cela množica nezaposlenih. Toda dali so mu nekaj naslovov. Mogoče je, da tako najde službo.
Toda vse poizvedovanje je bilo zaman, štirinajst dni je tekal od Poncija do Pilata — brez slehernega uspeha.
Stopil je v sleherno podjetje, čigar ime je bilo nemško ali se je zdelo, da je nemškega izvora. Vse zaman.
Nekega dne pa — na srečo je bil prav zjutraj plačal hotelski račun — mu je nekdo v gneči blizu stolnice izmaknil listnico s poslednjimi pet in sedemdesetimi pezetami.
Od strahu je bil čisto zmeden. Nekaj pezet je imel še v telovniko-vem žepu, in razen potnega lista ničesar drugega. Zdaj je bila njegova bodočnost še temnejša kakor poprej.
S poslednjimi pet in sedemdesetimi pezetami se je hotel še tisti dan preseliti v cenejše stanovanje. Obupan je dirjal po ulicah in se naposled znašel v baru take zunanjosti, da ni vzbujal preveč zaupanja.
Naročil je kavo; njegovi živci so potrebovali pomirjenja.
Od sosednje mize je skušalo našminkano dekle zbuditi njegovo pozornost. Imela je zelo lepe črne oči, toda le p eozek obraz je le preočitno pričal o pomanjkanju. Nekaj drugih topoglavih deklet je sedelo z mornarji; pile so in se zdaj pa zdaj preglasno, surovo zasmejale.
Egon Štern je moral pomisliti na neko pesem, ki jo je bil bral v neki reviji na jahti in na katero ga je svetlolasa žena še posebej opozorila.
To so bili verzi o Španiji in bar bi lahko bil prizorišče te pesmi.
Pogledal je dekle z lepimi očmi in našminkanim obrazom in skozi možgane so mu šinili prebrani verzi.
Dekle z lepimi očmi je napačno razumelo njegov pogled. Začela se je živahneje spogledovati, skušala mu je izvabiti smehljaj.
Egon Štern se je hlastno dvignil in plačal.
Ne, tako daleč še ni bil, da bi se bratil s pristaniškimi deklinami. Čeprav je bil samo velik revež z nekaj poslednjimi pezetami v žepu.
V takšno'beznico, kakršna je ta, se ne bi smel nikoli zateči; ni spadal tja.
Stopil je k vratom.
Toda dekle je priteklo za njim, mu zašepetalo:
»Ljubim te!«
Mornarji so začeli prepevati neko črnsko popevko in čutil se je tako strahovito osamljenega v tuji deželi, da bi bil skoraj vesel, če bi smel preživeti nekaj ur v družbi tega dekleta. Samo zdaj ne ostati
Tega še ne ve
»Vaš prijatelj pa res ni lepo storil, da je pobegnil z vašo ženo. Zmerotn sem mislil, da je vaš najboljši prijatelj.«
»Saj tudi je, toda tega še ne ve...«
Med prijateljicami
»Ali že veš, da se namerava Milica poročiti s svojo prvo ljubeznijo?«
»Neverjetno, kakšen spomin ima ta ženska...«
Usodni želodčni katar
Ko je stari zdravnik odšel na dopust, je pustil paciente svojemu sinu, ki so ga bili šele pred kratkim promovirali. Po očetovi vrnitvi se je sin pohvalil, da je ozdravil neko staro pacientko, ki je več let bolehala za želodčnim katarjem. Stari zdravnik je globoko vzdihnil.
»Kot zdravnik ti čestitam, kot oče ti moram pa povedati, da si napravil veliko neumnost. Ta kronični katar je prav za prav omogočil ves tvoj študij...«
Prisebnost
Nekemu znanemu pisatelju se je nekoč zgodilo, da se je peljal v vlaku skupaj z dvema zgovornima damama, ki sta ga na njegovo veliko žalost spoznali s fotografij. Takoj sta ga napadli in tako hiteli hvaliti njegove knjige, da mu je bilo naposled že preveč.
Vlak je zavozil v dolg predor, vse okrog njih je bilo temno ko v rogu. Takrat je pisatelj zelo šumno poljubil svojo lastno roko. Kmalu se je spet posvetilo in pisatelj je videl, kako sta se obe prijateljici literature grdo spogledal!. živahno je dejal:
»Oh, dragi dami, vse življenje se bom kesal, da ne vem, katera izmed vaju me Je poljubila!«
rrrmrn
ANEKDOTE
Odtlej je svojo vožnjo v miru nadaljeval.
Zdravnikov nasvet
»Premalo se gibljete, gospodična!«
»Gibljem, gospod doktor? Saj grem skoraj vsak večer na ples!«
»No vidite, to je ravno napačno: preveč sedenja vam škoduje!«
Siromak
»Kaj je s teboj, prijatelj? Strašno slab si videti.«
»Kaj hočem? Moja žena hoče sodelovati na neki kuharski tekmi.«
»In?«
»In zdaj se vežba!«
Strah zveri
»Kdo je tista kričeče oblečena dama?«
»Bivša krotiteljica levov.«
»Zakaj je pa zapustila cirkus?«
»Zaradi posredovanja Društva za varstvo živali!«
Car prirode
Gospod Brglez ves navdušen hvali planine.
»Obožujem planine!« pravi svojemu znancu.
»Toda vi vendar nikoli niste bili planinec!«
»Jaz ne, ampak moja žena.«
Namesto ječe — pohvala
Za vlade Jurija H. na Angleškem je neki angleški novinar stenografiral
prestolni govor, ki ga je kralj govoril parlamentu. Cez dva dni je kralj izvedel, da so tega časnikarja zaprli.
»Zakaj so ga zaprli?« se je pozanimal zanj kralj.
»Ker je listom poslal čisto drugačen govor, kakor ga je govorilo Vaše Veličanstvo.«
»Prinesite mi časopise!«
Kralj je prebral prestolni govor v listih in poklical ministra notranjih del. Dejal mu je:
»Takoj izpustite tega človeka. Primerjal sem njegovor govor s svojim in spoznal, da je njegov mnogo boljši.«
Prepozen odgovor
Slavni nemški učenjak, profesor na medicinski fakulteti v Berlinu dr. Rudolf Virchow, je bil znan po svoji strogosti pri izpitih. Bil je strah in trepet poslušalcev medicinske fakultete. Nekoč je dr. Virchow vprašal nekega kandidata, kakšno zdravilo bi zapisal pacientu za neko hudo bolezen, študent je točno in pravilno odgovoril in tudi ni posabil pripomniti, da je to zdravilo hud strup.
»Lepo,« je dejal profesor, »zdaj mi pa povejte, kakšno dozo bi mu zapisali?«
»Eno kavno žličko po vsaki jedi,« je hitro odgovoril kandidat.
Izpitna komisija je odšla v drugo sobo na posvet, tisti čas se je pa študent spomnil, da je bil dejal preveliko dozo. Ves zmeden je skočil v sobo, kjer so bili člani komisije, in zaklical:
»Gospod profesor, pravkar sem se bil zmotil. Zapisal bi samo nekaj kaplje tega zdravila...«
»Prepozni ste, dragi prijatelj. Vaš pacient je med tem časom že umrl zaradi prevelike doze strupenega zdravila...«
In raztreseni študent je moral počakati z izpitom do drugega termina.
sam s strahom pred jutrišnjim dnem, brez dela, brez zavetja.
»Ljubim te!« je v drugič zašepetalo na uho.
Trdo ji je odgovoril v domačem jeziku — pozabil je, da ni doma: »Morebiti sem siromašne j ši od tebe, dekle; poišči si bogatejšega!«
Šele takrat se je spomnil, da ga ni mogla razumeti. Z molkom ji je dal edino pravi odgovor. Pospešil je korak.
Toda ostala je ob njegovi strani in mu odvrnila v čisto razumljivi nemščini:
»Na sebi imaš elegantno novo obleko, in kdor ima še kaj takšnega, ni reven.«
Začel je počasneje stopati in dekle strme opazovati. Nasmehnila se mu je.
»Tri leta sem bila nevesta nekega Nemca, pri njem sem se naučila nemščine. Obljubil mi je, da se bo poročil z menoj, toda na lepem je odpotoval, na skrivaj, in se je najbrže že davno oženil z drugo.« Vzdihnila je:
»On je kriv, da se potikam P® takšnih barih! Doma, pri šivanju svilenih senčnikov, me včasih obide takšen obup, da moram zbežati-Potlej nagovorim katerega koli moškega, ki je vsaj nekoliko podobe« njemu, dokler ne sprevidim, da postaja moje življenje zmerom bed-nejše, ker ga tako preživljam.«
Na lepem se mu je zasmilila i« pomislil je: Kakšne uboge pare se potikajo po svetu, in bil je sam eden izmed njih!
Domače besede so mu pa nehote dobro dele. Zdaj je mogel, če je le hotel, z nekom govoriti o tem, kar mu je stiskalo srce.
Niti opazil ni, kako slabo in poceni je bila oblečena njegova spremljevalka. Občutil je, ko je tako korakal poleg nje, skoraj neko veselje in postal zgovornejši.
Pripovedoval ji je, da nima doma, da je popolnoma sam na vsem božjem svetu in je po žalostnem doživljaju prispel na špansko. Pripomnil je, da se že dva tedna dan za dnem trudi, da bi si našel službo, toda žal brez uspeha. Končal je. Premagal ga je obup:
»Danes so mi ukradli poslednji denar. Ni bilo dosti, toda nekaj časa bi z njim še bil vzdržal na površju.«
Razumevajoče mu je prikimala-»Tako kakor tebi se godi mnogim, ki pridejo semkaj, meneč, da bodo v Španiji našli delo hitreje kakor doma. Nepridipravi, ki ubogemu revežu vzamejo še zadnje, se tudi zmerom najdejo. Toda ti mi ugajaš. Menim, da bi te bilo škoda, če bi moral zaradi pomanjkanja postati eden izmed mnogih, ki se potikajo po nočnih zavetiščih. Poslušaj predlog. Moja gospodinja — dobra ženska je — ima prosto poceni sobico. Najemi jo; vsaj lasten kotiček za bivanje in prenočevanje boš imel. Ona in jaz izdelujeva senčnike za neko trgovino na debelo. Tako imenovano delo «a domu. Pri tem se ne rediva, stradava pa tudi ne. Pojdi z menoj, pri gospodinji bom jamčila zate.«
Izzvenelo je pomagljivo in dobrosrčno.
Kljub temu j,e bil ogorčen, hotel je jezen odkloniti pomoč, ko je zatipal v žepu poslednji novec za dve pezeti.
Takrat ni več okleval, temveč je spremil dekle.
Morala sta mimo hotela Penin-sularja, in ker je bil šele tisto jutro poravnal račun, mu niso delali težkoč, ko je stopil po svoj kovčeg-Dekle ga je pričakovala na oga-lu. Nasmehnila se mu je in ga povedla v temni labirint ulic, ki so se cepile od ulice San Pablo.
V eni izmed najožjih ulic je obstala pred umazano hišo in dejala:
»Tu stanujem!«
Bilo mu je neprijetno pri duši> pomislil je: Ali se ne bi rajši vrnil-Toda kdo ga bo sprejel brez denarja? Nihče!
šel je torej za njo in si obupa« dejal: Ali je to že začetek konca-Ali je bilo to ubogo, od pomanjkanja zaznamovano bitje, ki je stopa' lo pred njun po naspol temni« stopnicah navzgor, sreča tuje de' žele, ki jo je upal doseči?
Ali ne bi bilo bolje prenočevati ’ kakšnem zavetišču, ali pa na klop1 na prostem kakor v sobi, za katere najemnino je jamčilo to siromašno dekle?
Toda groza ga je bilo prenočevati v oskrbovališču.
V njegovem kovčegu je bilo f nekaj spodobnih oblačil, ki jih ie mogel zastaviti. To mu bo pomagalo dalje
Neka zelo bleda ženska srednjo starosti je odprla vrata na hodnik« drugega nadstropja, na katera 1~ bila potrkala njegova spremljevalka. Kratko sta se gospodinja ™ dekle pogovorili v katalonščdni. P°' tlej je smel stopiti v sobico z konom. Bila je čedna, toda skor»J brez pohištva.	,e
Ko je gospodinja odšla, je dek menilo:
»Jutri premisliva, kaj ti je s«? riti, da najdeš zaposlitev.« P°n«« la mu je roko. »Zelo si podobe njemu, ki ga ne morem pozabi- • Ljubim te!«
Kralj Juri] na mrtvaškem odra
;ga kralja Jurija V. lik postane vvaleški vojvoda Windsorski)
. Nemška armada do-
<.o je svoje d na
Nemšfee čete korakajo v Porenje
cela nepričakovano zasede Porenje Italijani vkorakajo v Adis Abebc abesinski cesar pa zbeži v London Mussolini slovesno proglasi kralji Viktorja Emanuela za abesinskega ce sarja._______
tem pripravljal in je skrbno to obalo ob Rola sovražnik se čete so se dol-je začela krha-zrok, da se mu
vec
septembru
samo dva” :lični civi-!l
ada; Anglija prizna neodvisnost Egipta; na prestol stopi mladi kralj Faruk. Kralj Edvard bi se rad oženil z
ostala^' v?iljem^
hitro
mrs. Simpsonovo, a mora zaradi nasprotovanja vlade in parlamenta odstopiti v korist svojega brata princa Alberta, ki se zdaj kot kralj imenuje
kro-
nova
mesi
Neki dogodek iz prejšnje vojne jasno dokazuje, kako malo pomaga zatemnitev mest, če meščani ne izvajajo zatemnitve dosledno in če niso mesta popolnoma zatemnjena.
Neko oktobrsko noč leta 1918. so zavezniška letala letela nad zahodno Nemčijo, in sicer so iskala mesto Diis-: seldorf. Noč je bila pa tako temna, da mesta nikakor niso mogla najti. Ze so se pripravljala, da bi se vrnila na svoja oporišča, kar je zapazil neki pilot žarek svetlobe, ki je pa takoj spet
Kralj Jurij VI. In kraljica Elizabeta
‘ARKTICIiHHOCLA M
1AD05K0.
VI SORO,
JEZERO
HAfSGO
SLOVAM<A
/ n-* y
300 Km
Ob novem izpreminianju evropskega zemljevida |
DOBRUDŽA,
dežela vseh mogočih narodov
® severni Dobrudži so Romuni v večini, v južni pa Bolgari
2 izgubo Besarabije in južne Dobrudže »oKomuniji ostalo od prejšnjih 400km morske obale le še pičlih 180 km
Dobrudžo bodo spet dobili Bolgari, fo časopisnih vesteh sta se Romunija ta Bolgarska že sporazumeli. Poslednje sporne točke, ki so še obstajale, Je menda odstranil sestanek poglavarjev obeh držav, kralja Karola in kralja Borisa.
Dobrudža je obsežna, enolična planota, ki se vanjo od vseh strani zaganjajo vetrovi. Na severu neji ob Ustje Donave, na vzhodu ob Črno Morje, na jugu ob Bolgarsko, i.a s.a-hodu pa ob Donavo. Površine ima
23.000 kvadratnih kilometrov 'n je torej za polovico večja kakor Slovenija (15.800 km2). Obljudena je pa redkeje kakor Slovenija, ker iroa le
750.000 prebivalcev.
Dobrudža je dežela step; divji nomadski narodi so jo ob vsascem preseljevanju uporabljali kot piehodno ozemlje. Sledovi o tem so ostali do današnjih dni.
V Dobrudži so taborili Tatari, Turki so imeli tam svoje posadke in kolonije. Romunski pastirji, ki so zapustili pobočja Karpatov, so jeseni tja Prignali svoje črede; semkaj so se Priselili tudi ruski ribiči, največ Li-povani (verska sekta, ki so jo iz Rusije izgnali), ki jih je privabilo ribje bogastvo Donave, da so se naselili na obrežju. V 18. stoletju so se v Dobrudži naselili tudi Bolgari, ko so se vračali iz Rusije. Sto let pozneje so se jim pridružili še Bolgari iz Besarabije, ki jih je domotožje prisililo, da so se vrnili v domače kraje.
Tako je Dobrudža postala mešanica vseh mogočih narodov in vsakovrstnih veroizpovedi, mešanica, kakršne ne srečamo v nobeni drugi pokrajini.
Zgodovina nam pove, da je bila Dobrudža dolgo časa grška provinca, in sicer od 4. do 7. stoletja. L. 677. so jo zasedli Bolgari. Leta 1118. je prešla v bizantinske roke, 1186. leta pa spet v bolgarske. V letu 1390. je Prišla pod gospostvo valaškega vo-jevode (predigra za poznejšo pripadnost k Romuniji). Zatem so jo na svojem pohodu zasedli Turki; v njihovi posesti je ostala od 15. do srede 19. stoletja Zaradi Dobrudže so si bili Turki dolgo v laseh z Rusi, o čemer pričajo vojne v letih 1806., 1812., 1829. in 1854.
Sele berlinski kongres je 1. 1878. določil, komu naj pripada Dobrudža. Ker je Rusija anektirala Besarabijo, je Romunija v zameno dobila severno Dobrudžo. V bukareškem miru (1913.) je Romunija dobila še ozemlje, s katerim meji zdaj ob Bolgarijo. Med svetovno vojno sta Romunijo zasedli Nemčija in Avstro-Ogrska, Dobrudžo sta pa prepustili po mirovni pogodbi z dne 7. maja 1918. Bolgariji, Toda Bolgarija se ni dolgo veselila nove pokrajine. Zavezniki so zmagali in v mirovni pogodbi v Neu-illyju (27. novembra 1919.) je Dobrudža vnovič postala del Romunije.
Narodnostni zemljevidi kažejo, da prevladuje romunski živelj na vsem severnem ozemlju vzdolž Donave do morja. Povsod ob morski obali so v večini Turki in Tatari, pomešani z Bolgari in Rusi. Pred začetkom svetovne vojne je bilo v severni Dobrudži 46% Romunov, 54°/o pa močno Pomešanih manjšin, a med njimi so Bolgari predstavljali največ 16°/o. Glede severne Dobrudže se torej Bolgarija ne more sklicevali na narodnostno načelo.
Povsem drugačen je pa položaj v južni Dobrudži ali tako imenovanem »četverokotniku Dobrudže«, kakor so dali v bukareškem miru ime pokrajini, ki se razteza od današnje bol-Rarsko-romunske meje vzdolž Donave do Silistrije in odtod približno v favni črti do Mangalije ob Črnem morju. V sredini prebivajo povsod Turki in Tatari, v predelih, ki meje ®b Donavo in morje, pa prevladujejo Bolgari. V začetku leta 1914. so v tem četverokotniku našteli 47-6°/o Bolgarov in 52'4(!/o raznih narodnostih manjšin, med njimi le 2‘2°/o Romunov.
Iz gonjega sledi, da imajo Romuni v severni Dobrudži relativno večino; *° opravičuje njihovo trditev, da ta uel vsekako pripada Romuniji.
Nekaj drugega je v južni Dobrudži.
^ tako imenovanem »četverokotniku«.
u je v večini bolgarski živelj in so *ato bolgarske zahteve upravičene. Komisija, ki je proučila narodnostno ^Prašan.je v južni Dobrudži, je že na konferenci bukareškega miru poroda, da je med 267.000 prebivalci eEa ozemlja naštela le 6090 Rofrm-°v. In ko je potlej po bukareškem "llru to ozemlje pripadlo Romuniji,
že tedaj govorili, da bo iužna Do-rudža ostala kamen spotike med °'garijo in Romunijo.
PRODIRANJE RUSOV
.LENINGRAD.
OMirtSK
••
•	•	•	•	• • •
•	•	•	.	o kijev«
*	•	•	•	• • •
s RO MUMIJ A
1 — Estonska; 2 “ Letonska; 3 — Litva; 4 — poljski del Bele Rusije; 5 = poljski (1**1 Ukrajine in Bukovine; 6 in 7 — Besarabija; 8 — Dobrudža. — I. (pikčasto ozemlje) ::\ Sovjetska Rusija do avgusta 1939.; II (frno ozemlje) “ teritorialne pridobitve Sovjetske Rusije po septembru 1939.; III = zahodna meja Sovjetske Rusije avgusta 1940.; IV = meje držav članic Sovjetske Rusije.
S priključitvijo treh baltiških držav, Besarabije in severne Bukovine se je končala tretja etapa povečanja sovjetske Rusije po začetku sedanje vo.;ne. Prvi dve etapi sta bili priključitev vzhodne (ukrajinsko-beloruske) Poljske in odstopitev finskega ozemlja v Kareliji. V celoti se je Sovjetska zveza v zadnjih 12 mesecih povečala za
457.000 kvadratnih kilometrov in za
21.200.000 prebivalcev, tako da ima danes 21,633.000 km3 in več ko 200 milijonov prebivalcev.
V upravnem pogledu so severno Bukovino in nekatere okraje Besarabije priključili severni ukrajinski republiki, Besarabijo pa samostojni moldavski • republiki, iz katere je nastala zvezna moldavska republika (na zemljevidu označena s številko 6). Končno so p/iključili še Litvo, Letonsko in Estonsko kot nove zvezne republiko
SSSR. Po teh priključitvah šteje danes Sovjetska zveza 16 zveznih republik: Rusijo, Ukrajino, Belo Rusijo, Aserbejdžan, Georgijo, Armenijo, Turkmenijo, Uzbekistan, Tadžikistan, Ka-zakstan. Kirgizijo, Finsko Karelijo, Moldavijo, Litvo, Letonsko in Estonsko.
SSSR se je od jeseni 1939. takole povečala:
Dežele	km!	Prebival-
		cev
Poljska	194.600	11,508.000
Finska z Ladoškim		
jezerom	41.000	2.000
Romunija	48.900	3,650.000
Litva	59.300	2,879.000
Letonska	65.800	1.995.000
Estonski*	47.500	1,126.000
Zgodovinska reminiscenca
Kako |e Anglija
pred 900 leti poslednjič doživela sovražnikov vpad
MED DVEMA VOJNAMA
ali:
25 let svetovne zgodovine
CGl. štev. 19. in naslednje)
Tedanji Anglosasi so bili presiti, da bi bili kos asketskim Normanom
Ze v 10. stoletju so bila divja nor-manska plemena, ki so prodrla iz severnih pokrajin, strah in trepet polovice Evrope. Ko so nekatera izmed njih napadla severno Francosko, jim je kralj te dežele, Karel Preprosti, odstopil rodovitno pokrajino, današnjo Normandijo. V stalnih stikih z Romani so se Normani preosnpvali in prelili v nov narod, ki je imel na severnem Francoskem lastno mogočno državo. V njih je pa še zmerom vrela pustolovska kri. To se je najbolj pokazalo, ko je državi vladal Viljem; vse življenje se je namreč samo vojskoval. Ko sta se angleški kralj Edvard in pretendent za angleški pre-«; stol, Goldvvinov sin Harold, prepirala; za kraljevsko krono, je Viljem vmes; posegel in kar odkrito povedal, da; hrepeni po angleški kroni,	;
Harold ga je v njegovi želji pod-' piral in mu celo prisegel vazalsko! zvestobo. Ko je pa Edvard umrl, se' je Harold dal po westminstrskem^ nadškofu okronati za kralja. Ko Viljem to izvedel, je sklical barone in se odločil za Angleško.
Normanom so se pridružili številni pustolovci in vojaki s Francoskega, iz Flandrije, Akvitanije, Burgundije, Apulije in Sicilije. Papež Aleksander II. je vojsko blagoslovil. Sredi poletja 1066. je Viljem zbral svoje čete na kraju, kjer se reka ves izliva v Rokavski preliv (severovzhodno od Caena). Njegovo bro-dovje je že razpelo jadra, vendar ga nasprotni vetrovi zanesli daleč proti vzhodu k Sv. Valeriji ob Somme, kjer je moral čakati . ugodnejši trenutek. Sedem tednov je čakal.
Harold se je med na odločno obrambo in nadzoroval vso položno obalo kavskem prelivu. Toda ni prikazal. Njegove čete so gočasile, disciplina se je začela ti To je bilo tudi vzrok, da se je uprl eden izmed njegovih bratov. Harold je zato sklenil, da ne bo branil morske obale. Z vso se je odpravil proti severu, uprl novi nevarnosti.
Ravno tedaj — bfto je v 1066. leta — je ugoden južni nosil normansko brodcvje čez Rokavski preliv Vojska se je izkrcala pri Pevenseyu, ne da bi bila na odpor. Harold je bil med tem svojega brata popolnoma porazil, nato pa hitel proti obali, da bi Normane zaustavil, V okolici Hastingsa, nekaj kilometrov od obale, se je vnela bitka, ki je odločila usodo Tu si nista stala nasproti naroda, ampak tudi dve lizaciji.
Sedmim tisočem Normanom je stalo nasproti prav toliko Normani so se pripravljali na bitko postom, molitvijo in obhajilom, Anglosasi so pa vso noč prečuli in se mastili ter pijančevali, da je bilo ve-' selje. Khub temu niso bili zjutraj nič' manj odločni izpolniti svojo nalogo.
Bitka se je začela. Dolgo je neodločena. Nenadno je pa zapovedal umik. Toda bila je zgolj ukana. Anglosasi so zapustili svoje utrdbe. Viljem je samo na to čakal. Na čelu svoje konjenice se je z vso silo vrgel na presenečenega nasprotnika in ga pomandral.
Zmaga je bila popolna. Bilo je to 14. oktobra 1066. Naslednji dan je Viljem preuredil svojo vojsko in rakal proti Londonu. Mesto se je sicer skušalo upirati, a se je udalo.
Dva meseca po bitki je Viljem, ga zgodovina imenuje Osvajalca, Westminstru sprejel kraljevsko no. Za Anglijo se je začela doba.
Pomen zatemnitve
Neki dogodek iz prejšnje vojne
Neko veznlška Nemčijo, in seldorf. Noč je mesta nikakor niso mogla so se pripravljala, da bi se svoja oporišča, kar je zapazil lot žarek svetlobe, ki je pa takoj izginil. Neki meščan je bil za odprl vrata. To je bilo za letalce volj. Prva bomba je osvetlila teren, ostale so pa razrušile železniško po-
(Parade. London)
1914-1939
v vvestminstrskl opatiji
Smrt angleškega kralja Njegov naslednik postani princ (poznejši kot Edvard VIII.
nepričakovano zasede Porenje, vkorakajo v Adis Abebo, cesar pa zbeži v London, slovesno proglasi kralja Emanuela za abesinskega ce-
amazonKd
Na Španskem poči državljanska vojna. Smrt egiptovskega kralja Fu-
VValeški princ ln mrs. Simpsonova
Jurij VI. Nemčija, Japonska in Italija sklenejo tako imenovani protikomin-ternski pakt.	Da;;e	pri/!0tfn;l«
Skrivnost japonskega vohuna
h. c. andersen: O grdi rački
to posrečilo, da je postal naturaliziran državljan kakšne druge države. Ne-: kaj je Angležev, Francozov, Ameri-I čanov; drugi so Turki, Italijani, Nem-! cl, Poljaki itd. Večino tujih družbi zastopajo Židje; toliko jih je, da ste, 1 če vidite tujezemsko zastavo na pro-1 čelju kakšnega poslopja, lahko pre-1 pričani, da se v njem skriva kakšen Zid, Seveda, napadati jih ne moremo naravnost in javno, zlasti ne onih, ki pripadajo narodom z eksteri- • tonalnimi pravicami. Toda viseli jim! bomo na vratu, ne da bi oni vedeli za to, Ce zaradi eksteritorialnosti ne moremo do živega njim, moremo vsaj vsem tistim, s katerimi imajo oprav-ka. Vsak Rus ali Kitajec,'ki ga za- j sačimo pri kupčijah s tujezemskimi tvrdkami, bo aretiran, pod to ali ono pretvezo, dokler ne bo odnehal. In to ne bo dolgo trajalo. Rusi in Kitajci bodo kmalu izvohali, da je nevarno ’ imeti opravka s tujimi lirmami. : >
»Instrukcije, ki vam jih dajem, sem J dal tudi vsem drugim voditeljem ja- ’ ponske tajne službe v severni Man- • ’ džuriji. Jaz sem edini, ki vam lahko ’ dajem ukaze, in vi ne smete poro- j čati nikomur razen meni. Nobeden j vaših podrejenih ne sme nikoli izve-;; deti ali samo zaslutiti, da delate za-;; me, da sem jaz vaš šef. In vi ne;; boste nikoli zvedeli, od koga spre-;; jemam ukaze jaz. Isto velja tudi za;; vaše šefe — pomočnike. Nikoli ne; smejo povedati svojim agentom, kdo ; je njihov šef in od koga sprejemajo;; ukaze. Naša tajna služba ne sme biti;; v ničemer podobna verigi. En člen;; ne sme voditi do drugega. To mora;; biti neprekinjeno zaporedje točk, ki;; delajo v soglasju med seboj, a niso;; nikjer v neposrednem stiku. Ce to-;; rej pade kdo sovražniku v roke, ne;; sme to ostalih spraviti v nevarnost. ;
»Vidim, da ste si delali beležke.;; To ni dobra navada. Beležnico kaj;; lahko izgubite ali vam jo ukradejo.;; Mnogo bolje je zaupati svojemu spo-;; minu. Slišal sem, da imate dober ; spomin. To je ena izmed vaših dobrih ; lastnosti. Zdaj lahko greste. Jutri pa ; na delo.«
»Oprostite,« sem rekel, »omenili I ste mi nekakšne agente, moje šefe — '■ pomočnike. Kdo in kaj so ti ljudje?« i'
»To naj vas ne skrbi. Vse boste;; izvedeli o pravem času. Kar zdajle;; vam ne morem povedati, kdaj in;; katere. Za zdaj mi pripravite poro-;; čilo o ruskih emigrantskih organizaci-;; jah.« Nato mi je dal roko in odšel.;;
Na poti domov mi je bilo, kakor II da sanjam. Bil sem omamljen in gro- '■' za me je bilo spričo tega, kar sem'' slišal. Vse se je zdelo tako neznan-:: sko neverjetno, a najbolj neverjetno ■> je bilo, da mi je toliko govoril. Zdaj > sem vedel, da so vse zgodbe, ki sem " jih slišal o japonskih okrutnostih na:: Koreji in ki jim nisem nikoli verjel, ■ resnične in prav tako pripovedovanje o terorju, ki vlada zadnje me-" sece v Mandžuriji. Jaz, ki sem imel:: Japonce za viteški narod, za krasne, j plemenite ljudi, sem spoznal, da je'' vse to laž, utvara, ki se mi je ne-;' nadoma razblinila v nič. Zagledal sem'' se pred strahotno resnico. Volk je;; slekel svoj ovčji kožuh. Maska je'; padla in pokazala Japonce takšne,;; kakršni so v resnici; divji, kruti in;; biezčutni. Narod brez nobene mo-" rale, peklensko neobčutljivi za trplje-" nje bližnjih; narod, ki se je brez;; trohice vesti spravil na uničevanje;; in iztrebljanje milijonov in miii-;; jonov človeških bitij, barbarska svo-;; jat, ki ji je svet pomagal do orožja.;; In ta neverjetna nesramnost, da se;; imenujejo »sinove bogov«!
Tako, zdaj sem prisiljen kakor ti-;; soči Kitajcev, da bom moral delati;; zanje in sodelovati pri njihovem niz-;; kotnem početju. Vihar upora je div-;; jal v meni. Gnalo me je, da bi se;; pridružil krdelom nesrečnih Kitajcev,;; ki so se odločili, da se spuste v boj;; kljub slabemu orožju in borni opre-;; mi. Toda misel na ženo in otroke: i me je ohladila in me spametovala.;; Kaj bo z mojo družino, če podležem: I svojim čustvom? Z ženo, hčerko, si-; 1 nom in ostarelo taščo? Kakšna usoda;; bi jih čakala v rokah teh strašnih' vandalov? Ne, potrpežljivo moram" igrati svojo vlogo in čakati ugoden" trenutek, ki bo gotovo prišel neke*" ga dne. Nekega dne... upal sem, da" kmalu. Ko bi mi kdo takrat povedal," kako daleč je še moj dan rešitve, bi" se bil bržčas odločil drugače. Toda > usoda, ki je čakala mene in moje," mi je bila neznana. Skoraj pet let" sem prežal na priložnost, da bi lahko ’ zapustil Mandžurijo. Upal sem v svo-" bodo in to mi je tudi dajalo moč,;' da sem mogel prenašati vse strahote;; okrog sebe, ki sem jim bil priča,;; vsa nasilja, ki čakajo vsakogar, kdor;' se noče uklonili nevednim, nesram-" nim in fanatičnim japonskim obla- ’ stem.	::
Nadaljevanje na 12. strani. ;;
»Menda je najbolje, da odidem v širni svet!« je potlej spet povzelo race.
»Da, da, kar pot pod noge!« je zasmehljivo menila putka.
In rače je odšlo, plavalo je po ribnikih in mlakah, se podurjalo, toda sleherna žival ga je zaradi nekaznosti prezirala.
Jesen je prišla. Listje je porumenelo, veter ga je trgal z vej, da se je vrtinčilo po zraku. Zgoraj pod nebom je pa bilo na moč hladno in oblaki so bili težki od toče in snega.
8.	POGLAVJE ŠEFOVA NAVODILA
Ko mi je šel tajne službe v Mandžuriji razkladal glavne »mesnice japonske politike v Mandžuriji, sem si najvažnejše misli zapisoval v svojo zapisnico.
»Ko bodo ruske organizacije na tak način reformirane in bo vsaka imela na čelu moža po naši Izbiri, poskrbimo za to, da razpredemo njihovo mrežo po vsej severni Mandžuriji. V vsakem oddelku, bo imel glavno nadzorstvo v rokah ruski govoreč Japonec; to bo glavni »svetovalec«, ki brez njegovega dovoljenja ne bo mogoče ničesar ukreniti. Naše reformirane organizacije nam bodo pomagale v borbi proti sovjetom, posebno tiste, ki delujejo blizu železniških območij.
»Ne sme miniti dan, ne da bi izzvali incidenta s tem ali onim sovjetskim državljanom. Drugo okrožje japonske vojaške misije nas bo zalagalo z vsem materialom, ki ga potrebujemo pri izzivanju in aretacijah sovjetskih državljanov. Komunist ali ne, to ni važno. Potrebovali bomo vse mogoče dokumente in ljudi, ki ne poznajo predsodkov. Nikoli ne smete pozabiti, da boljševiki niso ljudje in da je treba temu primerno tudi z njimi ravnati.
»Zapomnite si, da se jaz nikoli ne pokažem na prizorišču. Jaz stojim vedno skrit zadaj, razen v docela zaupnih japonskih zadevah. Vaša glavna naloga je biti moj posrednik. Ukazoval vam bom samo jaz in nihče drugi. Pri ukazih, ki bodo namenjeni drugim, boste posredovali vi. Noben Rus ali Evropec ne sme stopiti v moj urad ali govoriti neposredno z menoj. Izvzeti so samo trije, ki jih poznam že dolgo let in ki jim lahko zaupam. Vi ste pa edini, ki mu dovoljujem, da pride naravnost k meni, ne da bi moral prositi za dovoljenje in ne da bi bil najavljen. Te pravice vam ne dajem zato, ker bi vam zaupal, temveč samo zato, ker ste naturaliziran Kitajec in vas kot kitajskega državljana lahko vsak čas ustrelim. Razen tega ste nam že s svojo družino porok, da boste svoje dolžnosti opravljali zvesto in pošteno.«
Ves čas sem poslušal s primerno pozornostjo in si zdaj pa zdaj zabeležil, kar sem hotel ohraniti v spominu. Naj je šef japonske tajne službe v Mandžuriji govoril kar koli ali kakor koli, ves čas sera ohranil neprizadet videz, ki se spodobi asistentu takega moža. Toda čim bolj sem spoznaval značaj svojih bodočih dolžnosti in ogabnega dela, ki ga bom moral opravljati, tem bolj je vstajala v meni nepremagljiva želja, da bi ga zadavil. Medtem ko mi je govoril tako odkritosrčno, sem spoznal, kako trdno je prepričan, da se odslej ne bom mogel nikoli več otresti njegove oblasti. Hladno in odtočno je snoval nesrečo in gorje tisočem nedolžnih ljudi. Vendar sem se globoko zavedal, da bi bil sleherni odpor jalov, razen če bi se odločil, tvegati sebe in svojo družino. Velikanski japonski valjar bi prav tako nrandral naprej. Ostal sem miren in nepremično poslušal do konca.
Sef je nadaljeval:
»Se_ poslednje navodilo. Tu v Har-binu živi precej tujcev, Američanov, Angležev, Francozov. Italijanov, ki še vedno uživajo pravice eksteritorialnosti. Nikoli jih ne smemo izgubiti izpred oči. Med njimi je mnogo sovjetskih vohunov, drugi vohunijo za Ameriko in Anglijo, Te Američane in Angleže je treba skrbno nadzorovati. Prepričani so namreč, da imajo njihove države posebne pravice na Daljnem vzhodu. Naj posku-
Na štoru je sedel vran ln krakal: »Kra, kra!« Tako ga je zeblo. In še tebe bi zeblo do kosti, če bi preveč na mraz mislil! Ubogemu račetu prav zares ni bilo prijetno.
Nekega večera, ko je sonce bleščeče zahajalo za goro, je priplula cela Jata prekrasnih velikih ptic — in naše ubogo rače še lepših nikoli ni bilo videlo. Ptice so bile snežnobele, dolgih, vitkih vratov... Bili so labodi.
Prav čudno so vreščali, širili so svoje velike prekrasne perutnice in odleteli iz te mrzle pokrajine v toplejše dežele, proti širnim morjem. Na moč visoko so leteli in nekaznemu, ubogemu račetu je bilo čudno pri duši. Kakor kolo se je obračalo po vodi, stezalo vrat kvišku in tako čudno vreščalo, da se je lastnega glasu zbalo.
v«--;C
■ In naj se je še tolikanj trudilo, prelepih in presrečnih belih ptic naše rače ni meglo pozabiti. In ko ni bilo nobene svetle ptice nikjer več, se je rače od žalosti potopilo prav do dna ribnika. Ko se je spet prikazalo na površino, je bilo do dna duše obupano. Vedelo ni, ne kako je tem prelestnim pticam ime, ne kam so odletele — in vendar je bilo prepričano, da jim je dobro na svetu kakor nikomur drugemu. Saj jim revče ni zavidalo, ko je bilo tako skromno in pohlevno. O, srečno, presrečno bi že bilo, da je smelo vsaj ostati blizu teh lepih račk, teh snežnokrilih ponosnih ptic. Nebogljenče nebogljeno se je prav zares razjokalo.
Zima je postajala čedalje hladnejša. Ves dolgi dan je moralo naše rače plavati in plavati v krogu, da bi ne zamrznila voda krog njega. Toda ponoči, ko je včasih utrujeno zadremalo, se je luknja krog njega ožila in ožila. Kamor je premaknilo svoji plavutasti nožiči, povsod je škripal in praščal led.
In ko je bilo revče že tako trudno od neprestanega premikanja premrlih nožič, je naposled trdno zaspalo in zamrznilo v ledu.
In navsezgodaj drugo jutro je prišel neki ribič. Opazil je ubogo stvarco in se s previdnim korakom, preizkuševaie trdnost ledu z dolg«* palico, približal zamrzlemu račetu	d	»11 * d n s o a ■> J' *
RADENSKO KOPALIŠČE
po naravni ogljikovi 'iislin' najmočnejše BmajSflfejii? v Jugoslaviji inedino kopališče te vrste v Sloveniji zdravi z uspehom
bolezni srca, ledvic, živcev, jeter, žolča, želodca, notranjih žlez in spolne motnje
Moderni komfort. tekoča voda, godba, dancing, kavarna, fon-kino) tenis itd. — Obširne prospekte dobite na zahtevo pri PUTNIKU ali naravnost od uprave kopališča
SLATINA RADENCI
Direktni vagon iz Ljubljane, Beograda in Zagreba do samega kopališča 1
ifVr s
24. nadaljevanje
Lassiter je razjahal, prijel mulo za povodec in poklical psa k sebi. In začelo se je polžje romanje med temnimi skalnatimi gmotami, skozi gosto grmičevje ob levi steni globoke doline. Dolgo je Lassiter prisluškoval in oprezal, preden je tvegal pot mimo vhoda stranskega canona. Naposled je obstal, privezal mulo, svareče dvignil desnico in izginil v spremstvu plazečih se psov v labirint skalnatih velikanov. Čakanje nanj se Jani ni zdelo ne dolgo ne kratko.
' Ko se je spet vrnil k nji, so bila njegova lica bleda, ustnice okame-nele v negibno brezkrvno črto, v sivih očeh mu je pa trepetal hladan svit. Ukazal ji je, naj razjaše, potlej je pa privezal muli v skritem kotičku za vitko cedro.
»Jane, staknil sem drhal, ki jo že dolgo iščem — in zdaj moram ©bračuniti z njimi.«
' »Zakaj?« je vprašala.
»Ne utegnem vam več pojasniti.«
»Ali bi ne mogla smukniti mimo, ne da bi naju opazili?«
»Skoraj gotovo. Toda to ni po mojem okusu. To bi pa še rad vedel — za primer, da se ne vrnem več — kaj boste brez mene počeli?«
»Kaj naj počnem?«
»Lahko bi se vrnili k Tullu, lahko bi ostali v tej dolini, lahko bi se pa dali tudi tem lopovom ugrabiti.«
»Ne morem razmisliti. Ničesar nočem vedeti. Naj me ugrabijo — prava reč.«
Lassiter je sedel, skril glavo v dlani — in zazdelo se je, da se je zatopil v globoko grenko razmišljanje. Ko je spet dvignil pogled, je bil njegov obraz upadel, naguban in hladan ko klesan marmor. Brez besede je planil pokonci, meril Jano s temačnimi pogledi, obotavljal se in potlej brez besede oprezujoč odšel med skale. Ring in Whitie sta ostala pri Jani, ker ju Lassiter ni bil povabil s seboj.
Jano je obšla globoka utrujenost, toda zdelo se ji je, da ta utrujenost ni telesna. Sedla je v senco in skušala zbrati svoje vihrajoče hiišli. Opazila je gašča-Jico, kako je smuknila mimo, za-g.edala še je v kaktiusov cvet, ogledovala si je muli s pobešenima glavama, počivajoča psa in naposled še orla, plavajočega visoko nau orumenelimi skalnatimi zobci. Pfcj jo je že neznatna cvetka, drobcen hrošč, nežen barvni odtenek, celo brenčanje žuželke na-vdplo z iskrenim veseljem. Lassiter je bil odšel ves uklet v nenasitno krvoželjnost — in bržčas ;e nesel sam svojo kožo naprodaj; obžalovala ga je, toda to obžalovanje je bilo medlo, brez občutka, hladno...
Zdajci je odjeknil ob vhodu v cahon, tik pred njo, oster, zvonek strel. Nešteti odmevi so se usuli z vseh strani. Potlej je bilo čuti rezek, vreščeč krik, ki je zdajci odsekano zamrl. Spet so odjeknili odmevi ko v zasmeh. Votli revol-verski streli, hripavi kriki, peke-tanje kopit, vreščavo rezgetanje konj, zmešnjava odmevov — in — grobna tišina... Lassiter, si je mislila Jane, mora imeti polne roke dela; in niti za hip je ni spreletela mrzlica.
Da, meja je krvava dežela! Toda življenje je že od pamtiveka krvavo. Ljudi zmerom žeja, da prelivajo kri. Stoletja svetovne zgodovine so zdrknila mimo njenih oči. Grške to rimske vo jne, temni srednji vek, zločini, spočeti v imenu vere. Na kopnem in na morju, povsod, povsod ljudje v neizprosni borbi!
Ležala je pod cedrami, zrla skozi nežno, čipkasto listje v sinje ne-
steenovo je prešinila nova sila, nov življenjski pogum.
»Zdaj menda sprevidite, da sem moral iti v ta neenaki boj — da rešim Fayo,« je spregovoril Lassiter, medtem ko je pokleknil, da bi hladil s studenčnico vročična Fayina lica. »Tako težko se nisem še nikoli v življenju odločil. Pri tejle roparski skupini je bil tudi naspol hrom fant; menda ga ima Venters na vesti. Ni dvoma, da so prav zaradi njega morali v tej globeli počivati. Ko sem uzrl to počivajočo skupino, sem opazil tu-_di Fayo — in reči vam moram, {težko je bilo pogoditi pravo pot
bo in premišljala o stvareh in re-'t
“spe?iododjekniU ltfeUunv ~pr1 »VSEM LJUBITELJEM FOTO G RAFIJ E} kako bi prišel do nje. Marsikaj svarilen krik, poziv na oprez, spet *JSt O V 12 GT t © O CTJ *Pa je. eden izmed teh razbojnikov
SPISAL ZANE GREY • PREVEDEL Z. P.
pet*
zvonek, oster strel, spet 'krik, krik* smrti... Potlej je zamrla salva re-volverskih strelov v pokanju puške. Krogle so žvižgale nad Janino glavo; ena izmed njih je zadela ob kamen in se cvileče odbila v zrak. Potlej so padali nekaj časa osamljeni streli, dokler niso obnemeli spričo dolgotrajnega ognja težkega orožja
„ {pograbil Fayo, skočil na konj,
»Družinskega lednika ?in, hajd-. Ko sem ga s krogi© zbii
"	v	{s	konja,	je	padla	seveda	tudi	Faya
Slika je danes postala sestavni delina zemljo. Omamljena je in ra-časopisa. Če prelistavate stare časo-*njena; na glavo je bila padla. Ta-pise iz predvojnega časa in jih pri-Jho! Zdaj pa, Jane, zberite se, saj ■merjate s časopisi naših dni, vidite,*™ndar vidite, da ne more biti kdo da je slika dobivala od leta do leta, ■, ve^kaj hudega!«
Fayine dolge trepalnice so trznile; odprla je oči. Sprva je bil njen pogled nekam steklen. Posledica prestanega strahu in prelistane bolečine. Zdajci ji je oko oživelo; zalesketal se je žarek razumevanja. Spet se je zmedla, ko je spoznala Lassitra in Jano. V
Jane!« je zašepe-
oci »Mamica tala.
»O, moja mala Fay, draga, draga Fay!« je vzkliknila Jane, dvig-
od mesca do mesca	čedalje boljše	in
 ______________ uglednejše mesto v	časopisu. To	ni
Čez nekaj	casa	— Jane ni	mogla | nič čudnega, kajti	ena sama slika
izmeriti,	koliko	časa	je čakala  } lahko pove več kakor tisoč besed.
je začula topot konjskih kopit nat -»Družinski tednik« se je že od ne-kamnitnih tleh in šunder je pri-{kdaj zavedal, da mora biti slika med hajal čedalje bliže. Potlej je vse*tistimi odločujočimi činitelji, ki se-
obmolknilo, dokler ni naposled nastavljajo vsebino lista. Tudi mi smo ^dežnem1'vesehu'ro seU razširile javil lagodni, žvenketajoči korak? od leta do leta dajali kar največ m{c^€znem veselJU 80 se ^ la2Sinle Lassitrove vrnitve. Prerinil se jety.se več prostora in besede aktualnim, skozi	goščavo — in Jane je	vi-? zanimivim slikam in tako kar se da
dela,	da je ves	oblit s	krvjo.	{ nazorno seznanjali naše bralce z vse-
»All right,	Jane!« je dejal. »Spet»mi perečimi dogodki v tujini.
sem pii vas	in nikar si ne belite ^ »Družinski tednik« stopa zdaj ko-:;nila	dekletce	v naročje in	jo	pri-
TVfivaie i - f	,	.	.	trak dalje. Naša želja je, da pridruži-, ;žela na prsi.
ir r! ,	čutare vooo, si je umu* mo zanimivim slikam o tujini prav|| »Hoj treba se bo podvizati!« je
kri z lica m rok	t tako zanimive slike iz naših krajev,1 -	-	 -
»Brz, Jane. Pretrgajte mojotiz Ljubljane, iz Slovenije, iz vse Jugo-ovratno ruto na dvoje m mi zave- {slavije. Ko smo to sklenili, je veljala
waža prva misel vsem na-šim prijate- -	m	muuijuuu
malce	nei o dna,	hujša	kakor	rana} ijem <jo&re, sodobne, zanimive foto- lijem je Jane uzrla	krdelo jezde
nad usesom.	Imenitno. Prav H11®'}grofije. Obračamo se torej do	vseh,Ilcev,	jahajoče	iz tesni;	na	čelu je
nitno znate,	mti malce niste zivc-*/,^ hodijo po svetu z odprtimi	očmi,?->*-*-’ >—i—	n-= ——	--	—
ni rJV. m .° vam ne drgetajo»peš, na kolesu ali v avtomobilu, in roke. Zdi se mi, da nisem prav ce-{ znaj0 tisto, kar zanimivega vidijo, ml vašega poguma. In prav zdaj lUtdi ujeti na film_ sem na moc zadovoljen in pono-{ Kaj je za nas zanimivo?
Za nas je na primer zanimivo, če pes in mačka jesta skupaj iz iste posode, če živita v prijateljstvu, kajti znano je, da se pes in mačka po navadi postrani gledata, če ne še kaj hujšega. Zanimivi so dalje vsi kulturni, socialni ali gospodarski do-
sen, da ste tako hrabri... Treba bo še korajže! Veste, prejle sem se bil prav dobro skril, toda ti nepridipravi so neprestano pošiljali svinčene orehe v smer mojega skrivališča. Ko sem pa naposled - potrošil vse svoje naboje za puško, sem se spravil nadnje. Saj ste menda slišali trušč. No — in takrat Sem skupil te rane. Postreljal sem vso svojo revolversko municijo. Nič bolje se ni godilo njim, če se nisem zmotil. Sami. lopovi in mormoni, Jane! Zdaj imam kar pet lukenj v svojem grešnem truplu, naboja pa nobenega več. Le brž, le brž!«
Odpel je sedelne torbe, razsedlal mule in jih izpustil, poklical pse
menil Lassiter s pustim in hladnim glasom. »Jane, poglejte nizdol po sedlu!«
Za skalami in kaduljnim grmič-
dirjal belec... Pri priči ga je spoznala, čeprav je bil še dobro miljo daleč.
j; »Tuli!« Skoraj kriknila je.
»Dejal bi, da je res. Toda adut je še zmerom v najinih rokah. Njihovi konji so utrujeni. Venters jih je bil gotovo pošteno utrudil v borbi. Ne verjamem, da bi bil to opustil. Najina konja sta pa spočita in iskra, da je kaj.«
.	........ Brž je osedlal konja, privezal se-
godki v našem javnem življenju,* delne torbe, preskusil vezi, jerme-n. pr. odkrit je kakšnega spomenika, t nje in stremena, potlej je pa Sko-prihod kakšne ugledne osebnosti, rfo-jčil v sedlo.
Ije razni športni dogodki, rekordi,* »Dajte mi Fayo,« je ukazal. razne tekme, nesreče — skratlca vse* s tresočimi se rokami je Jane večje in zuačilnejše novice s katerega * ubogala.
koli področja, razen vojaških zadev.j »Nikar ne izgubite poguma! Zdaj Kakšna mora biti slika, da je pri *gre za življenje ali smrt! Pomnite! merna za objavo?	* Le brž v sedlo! Vseh pet čutov
Slika mora biti ostra, ujeta kar set morate imeti na vajetih. Jezdite in	stopal	pred	Jano	med	skalami« d« od blizu, t. j. iz daljave enega,* tik za menoj. Pazite na pot in
na	jaso	med	cedrami,	kjer	sta	že? treh ali petih metrov. Najbolje šo,} izpod badajte konja, kolikor bo šlo!«
čakala dva iskra konjiča.	*če	si	boste ogledali slike v našem U-* Jani se je posrečilo, da je urno
T ... Tfl »• l J. ..	.7,.	 -	.	&	člz rvr* i 1 o vr	cnron	\	tt/-*	r»l
»Ali ste še pri moči, Jane?« je«s<w. Videli boste, da so vse fotografi-*skočila v sedlo; sama ni vedela, .prašal.	trane od blizu, kolikor se pač da. K* kje je našla toliko moči, da je na-
»Sem. Prav nič nisem utrujena,« »sliki nam prosimo priložite kratek, at Pda vajeti, da je zasadila ostroge jc odvrnila Jane.	? jedrnat in natančen popis dogodka,* konju v boke, da se je obdržala v
»Nisem tako mislil. Ali ste toli-} ki ste ga fotografirali. Skušajte opi-} sedlu in jezdila. V njeni duši je kani močni, da boste nekaj vre-»sati dogodek tako, da boste v tem po-} vstajal strašen, moreč in bojazljiv
_____________’	*	...	7	7	■	7	•	.7	....	,	7-	 J	Strah T.acoitov- 7
nesli?«
»Mislim, da sem zdaj vsemu; kos.«
»Malce prestrašeni in zdelani se mi zdite. Zato in samo zato bi vas hotel pripraviti...«
»Na kaj?«
»Nisem vam še bil povedal, zakaj sem se spoprijel s temi nepri-
pisu dobili odgovor na tale vpraša-t strah. Lassiter je divjal po širni nja: kdo, kaj, kje, s čim, zakaj, kako »ravni, čez posušene vode, jarke, čez in kdaj	I kaduljno grmovje v ozek canon,
Priložite tudi film, ker ga bomo\naglo peketanje konjskih morebiti potrebovali zaradi povečave,dmevalo od navpič-
po uporZbi ga bomo takoj	SketoSe^se^čeS^LSe
Sprejemali in objavljali bomo pred-1	lesKetajoce	se	cen	so	sviaaic.
vsem slike o dogodkih, ki niso bile£ traVa se še nikjer drugje objavljene. Slike bo-t*. °dmlkala P°d	njenega
dipravi. Nisem vam mogel pove- {mo honorirali po vrednosti, ki jo ?>«-?	f	v	-
dati. Pri priči bi vas menda za-L0 imele za list. Za vsako sliko,	”
dela kap. Zdaj, zdaj pa morate iz-{javijeno v našem tedniku, boste
v deti... če ste res še toliko sreni.« 30, 50 ali 100 dinarjev, kolikorlf® ° a3yaJf ^	št trte
»Le dalje, dalje, prijatelj!« \j0 bomo pač ocenili. S tem odkupomVjLTnrt ie nnrt »Malo Fayo sem bil staknil! Pri-1pride slika z vsemi avtorskimi praviri ^1„ in zSekala koniu attro-znati moram, da je hudo ranjena	v izključno last »Družinskegas®dla ln zaseKala konju astro
—- umrla, ne! umrla pa ne bo!« t tednika«. p0d vsako sliko bomo tudii°ey ,	'	x	,
Omrtvičeni Janini čuti so zdajciinapisali avtorjevo ime. Vse filme, kit konja sta dnjala v uidem, oživeli od nenadejane bolečine. Xjih bomo objavili, pa tudi tiste ki^besnem galopu, kmalu sta P^c-»Poglejte jo, tukaj le leži!« je ijih bomo zavrnili, bomo vrnili /;firts^očila v dolgokoracen, vihrav dir. šepnil Lassiter in pokazal na Fa-|najhitreje.	IJane se svoj ziv dan m nikoli tako
yo, ležečo brez zavesti	v	visoki t Torej na delo! Vsakdo ima zda jin3^l°	jezdila; vsa obupana se je
travi.	i priložnost, da ujame na film dogo- ? lovila	in	se skušala prilagoditi rit-
Jani je zadignilo grlo, noge so jijrfefc, ki bi utegnil zanimati sleherne-♦ mu ježe, da bi konja ne ovirala, klecnile in omahnila je	na	kole- tf/a braica Družinskega tednika. Film,* Vmes	je	skitbno ogledovala pokra-
na. Po dolgih, prelepih zlatih ko- Z sliko in kratek opis dogodka pošliile* jino	ih	izbirala najprimernejšo
drih je spoznala ljubljeno Fayo t,ul naslov: Uredništvo .Družinskega»Pot..Toda vse kar se ji je res po-Toda dekličina živa milina je bila {tednika*, oddelek za slike, Ljubljana,*srecilo, je bilo to, da se je obdrza-i zginila. Njen obrazek je bil upa-1 poštni predal 345	tla v sedlu in neprestano spod-
del in se je zdel postaran za leta.} ..	..	.	zbadala konja z ostrogama. Včasih
Toda mrtva ni bila — njeno srče- {Uredništvo »Družinskega tednika«.} je morala za hip zapreti oči, ker ce je utripalo — in Jano wit.her-»tttt)( mogla prenesti pogleda na vi-
... kot avtomobilist.
hrajoče zlate Fayine kodre. Ni mogla ne moliti ne preklinjati; nič ji ni bilo več mar lastne usode. Vsi upi in želje so -; csredotočili zgolj na Lassitrovo ježo in na malo Fayo, ki jo je pogumni mož držal v naročju. Morda bi bila pritegnila vajeti in obrnila konja, da bi se izrodila na milost in nemilost brezsrčnemu in temačnemu Tullu. Toda predobro je vedela, da bi se tedaj obrnil tudi Lassiter... Zato je dirjala dalje, dalje, zmerom dalje...
Jane ni mogla presoditi, ali je trajala ta ježa le nekaj sekund ali že nekaj ur. Oba konja sta drvela čedalje hitreje, do skrajnih meja zmogljivosti. Včasih sta si smela s počasnejšim tekom malo odpočiti, da bi ne omagala, toda koj spet sta morala v še hujši dir, peneča se in potna...
»O, Lassiter, hiteti mou,.a... hiteti!«
Ozrl se je in ni črhnil niti besede. Veter mu je bil zrahljal obvezo na "lavi in kri mu je curljala r azu. Bolečina od ran, napor „ oreme v njegovem naročju, vse to mu je kradlo moči. In vendar — kako hladan je bil njegov ostri pogled, mračen in neustrašen !
Konja sta stopala v korak, tekla v skok in v dir in se spet vračala v kljus. Ure so bežale; morda so se pa tudi vlekle! Čas je bil trenutek — morda večnost. Jano Wit-hersteenovo je obhajal občutek, da ji je sam peklenšček za petami — in ni se upala ozreti iz bojazni, da bi ne telebnila s konja.
»O, Lassiter! Ali so nama že za petami?«
Mrki jezdec je pogledal čez ramo nazaj, toda rekel ni besede. Fajoni zlati kodri so vihrali v vetru. Sonce je žgalo, skalnate stene so se bleščale, kadulja je gorela v škrlatu. In potlej se je zdelo, ko da bi sonce zatonilo, ko da bi se skalnate stene ogrnile s sencami, ko da bi zbledel škrlat kadulje. Konja sta stopala v korak, tekla v skok in v dir in sta se spet vračala v kljus. Sence so se kopičile pod zbodenimi čermi. Canon je zavil, postal je svetlejši in se naposled odprl v dolgo, prostrano, « čermi obkroženo planoto.
Spet je pordečilo zahajajoče sonce kaduljno grmičevje. Spredaj, v komaj sluteni daljavi, se je zdelo, da zapira sedlo oblasto raztrgano skalovje.
»Kvišku glavo, Jane!« je vzkliknil Lassiter »Za naju je igra dobljena, če ne omagate!«
»Lassiter! Sami jezdite dalje... sami, da rešite nebogljeno Fayo!«
»Brez vas niti koraka več!«
»Lassiter, bojazljivka sem — izgubljena sem! O, Lassiter, ozrite se, ozrite se! Ali že prihaja? Ali je že blizu? Ne, ne, saj ne bom zdržala!«
»Varčujte s sapo, Jane!« Nikar ne jezdite ne zase ne zame, jezdite zgolj za najino Fayo!«
Poslednja vratolomna ježa vprek po kadulji je zadala Lassitrovemu koniu hud udarec. Prešel je v spotit !"či se kljus.
-■Doslužil je!« je vzkliknil Lassiter.
»Ne, ne!« je zastokala Jane.
Dalje prihodnjič
Gospod S ubito...
£ ŠPORTNI TEDHIK =■
Bil je prav obilen spored
V plavalni ligi sta blU od našega zadnjega tedenskega pregleda še dve tekmi, ena v Ljubljani, druga v Splitu. V obeh mestih je gostoval Jug >i obakrat zmagal. V Ljubljani s teeno razliko ene same točke, v Splitu s 3K točkami. Stanje tekmovanja se ni ispre-
menilo. Ilirija še zmerom vodi po po vprečku, ki znaša 62.50 točk, sledi Jug z 61.33, Viktorija 55, Jadran 47, ZPK
44.20.
Za ljubljansko srečanje je vladalo izredno zanimanje. Kopališče Ilirije je bilo nabito polno, prireditev sama od začetka do kraja napeta. Zaradi, bolezni najboljše tekmovalke Ilirije, Draguše Pinčeve, je zmaga pripadla Jugu. V hrbtni panogi so požrtvovalni Draguši odpovedale moči in je zasedla samo drugo mesto, kar je bilo odločilnega pomena za končni izid. Jug je zmagal s 55:54 točkam.
Največje presenečenje .prireditve je bil mladi Pelhan (Ilirija). V hrbtni
Sanogi je nepričakovano premagal Lu-o Ciganovica in dosegel letošnji najboljši rezultat 1:13.7. Odlikoval se je tudi v crawlu. Tudi tu je plaval svoj dozdaj najboljši rezultat 1:03.4, pri čemer je šele v finišu podlegel odličnemu Žižku. Letošnji naboljši rezultat je dosegel tudi Cerer. Znamka 2:50.5 za 200 m prsno je za težko vodo v bazenu Ilirije več ko odlična, tembolj, ker se je sezona komaj začela.
Pri Jugu je treba pohvaliti predvsem Žižka, izvrstni Poziakovo in Bartuli-čevo, presenetil je pa tudi Miloslavič.
V waterpolu je Jug zmagal dosti visoko z 8:2, vendar ni pokazal one igre, kakršne smo bili pred leti od njega vajeni.
Zmagovalci v posameznih točkah so bili: moški: 400 m prosto Žižek (J) 5:19, 100 m hrbtno Pelhan (I), 1:13.7, 100 m prosto Žižek 1:02.8, 200 m prsno Cerer (I) 2:50.5, 4 X 200 m prosto Jug 9:54; ženske: 100m prosto Pinc D. (I) 1:17.3, 200m prsno Pozniak (J) 3:25.6, 100 m hrbtno Bartulovič (J)	1:30.6,
4X100 m prosto Ilirija 5:42.
Obenem z Jugom je imela Ilirija še dvoboj z Gradjanskim iz Karlovca. Drugo moštvo Ljubljančanov je zasluženo zmagalo s 26:18 točkam.
Jug je končal turnejo z nastopom v Splitu proti Jadranu. Domačim je zaradi bolezni manjkala odlična plavalka Beara, kar je Jugu omogočilo prvi dve mesti na 100 m hrbtno. Le tako je Jug beležil dosti visoko zmago s 66:43 točkam drugače bi bil izid 63:46.
V posameznih točkah so zmagali: pri moških: 400 m prosto Žižek (Jug) 5:07.7, 100 m hrbtno Ciganovič (Jug) 1:13.6, 100 m prosto Miloslavič (Jug) 1:02.6!, 200 m prsno Barbieri (Jug) 2:55.7. 4X200m prosto Ju« 9:59.9; pri ženskah: 100 m prosto Jazbec (Jug) 1:20.4, 200 m prsno Pozniak (Jug) 3:22.5, 100 m hrbtno Brbora (Jug) 1:39.1. 4X100 m prosto Jadran 5:44. Tekma v watepolu se ni končala. Pri stanju 2:1 za Jug je nekdo izmed gledalcev sunil zagrebškega sodnika dr. dela V morje. Sodnik je kajpak igro zaključil. Zadevo bodo obravnavali za tieleno mizo.
' V mestnem kopališču na Mariborskem otoku je bilo v soboto in nedeljo prvo tekmovanje za prvenstvo Slovenske plavalne zveze. Nastopili so 4 klubi: Ilirija. Mariborski plavalni klub, Mura iz Murske Sobote in Bratstvo z Jesenic, Borba se je v glavnem vodila
KAJ SO STRMOGLAVCI?
V članku KAJ SO STRMOGLAVCI (gl. D. T. z dne 8. avgusta, št. 12.) je v poglavju Strmoglavei v pomorskem letalstvu v zadnjem stavku prvega odstavka po pomoti ušla beseda »bombe«. Smiselno pravilno je treba citati: ».... v kolikor je oklep bombe debelejši... (namesto: »... v kolikor je oklep debelejši...)
Prav tako se mora v sredini tretjega odstavka istega poglavja pravilno citati: »... pri čemer se naklonski kot padanja giblje med 75 in 80°« (namesto: »... pri čemer se naklonski kot padanja giblje med 75 in 98°«).
Za kulisami
imperializma
(Nadaljevanje z 10. strani)
0. POGLAVJE MOJE PRVO DELO
Drugi dan sem začel delati v službi svojih novih japonskih gospodarjev. Kakor sem že omenil, sem moral pripraviti poročilo o ruskih emigrantskih organizacijah v severni Mandžuriji. Bilo je več društev in vsa so imela sedež v Harbinu, podružnice pa po raznih krajih Mandžurije.
Najpomembnejša med njimi so bila:
1. Begunski odbor; predsednik Ko-lokolnikov.
2. Ruski socialni odbor; predsednik Korobov.
3. Zveza bivših vojakov; predsednik Verbicki.
4. Legitimisti Kizlicin.
5. Fašisti; predsednik general Koz min.
6. Društvo posestnikov nin,- predsednik Gandatti.
7. Borzna družba; predsednik Ka-balkin.
Razen teh je bilo še več kazaških organizacij in manj pomembnih ali sploh nepomembnih društev.
Razumljivo je, da med temi predsedniki ni bilo več kakor samo dva takšna, da so ju Japonci želeli obdržati na njunih mestih. To sta bila Korobov, predsednik ruskega socialnega odbora, in Kizlicin, predsednik legitimistov.
Korobov je imel nekaj, kar je zelo govorilo v njegov prid; dočakal je starost 54 let, ne da bi bil kdaj prijel za delo. Vse njegovo početje je bilo »predsednikovanje« in »blagaj-nikovanje« v raznih društvih in ... delanje dolgov. Imel ni nobenih idealov, če izvzamemo tiste, ki so bili v neposredni zvezi z njegovim želodcem. Najsrečnejši je bil takrat, kadar je mogel sesti za mizo, dobro obloženo z zakuskami. V tem pogledu je bit njegov sloves tolikšen, da so ga, kadar je pogovor nanesel na njegovo politično prepričanje, imenovali kratko in malo »zakuskista«. Nikoli ni zamudil niti enega samega banketa, naj so ga že prirejali fašisti, monarhisti ali katera koli druga sku-
predsednik general
nepremic-
Radio Ljublj ana
od 15. VIII.— 21. VIII. 1940.
ČETRTEK 15. AVGUSTA:
9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve 9.45: Verski govor 10.00: Plošče 10.15: Samospevi gdč. Viršek Milene, pri klavirju g. Fr. Venturini 11.00: Radijski orkester 12.30: Objave 13.00: Napovedi 13.02: Samospevi s sprem-ljevanjem kitare. Poje g. Alojzij Se-kula, igra g. Stanko Prek 14.00: Plošče 17.00: Kmet. ura 17.30: Prenos koncerta vojaške godbe planinskega polka iz Škofje Loke 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Tamburaški orkester (A. Kar-melj) 20.45: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
PETEK 16. AVGUSTA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 14.10: Turistični pregled Tuj-skoprometne zveze 19.00: Napovedi, jioročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Za planince 20.10: Pravilno spravljanje povrtnine in konserviranje iste (ga. Helena Kelhar) 20.30: Slovanska glasba. Sodeluje g. J. Francl, član ljublj. opere, in Radijski orkester. Dirig. M. M. Šijanec. 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
SOBOTA 17. AVGUSTA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 17.00: Otroška ura 17.30: Plošče 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Narodna in nravna vzgoja mladine (g. Ljubo Šnuderl) 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Zunanje-politični pregled (g. dr. Alojzij Kuhar) 20.30: Prešmentane počitnice — pisan večer.
med Ilirijo in MPK. Čeprav ni imela pina. Zaradi njegove elastičnosti za-
gala z veliko razliko. Po končanem gibčnosti je bil za laponske na-prvenstvu je bilo stanje naslednje
Ilirija 252 točk, MPK 207, Mura 28,
Bratstvo 8. Ilirija je zmagala tudi v skokih in v waterpolu. Seniorski prvak v skokih je postal Keržan (Ilirija) pred Priboškom (Bratstvo), pri iuniorkah pa Kobrova (Ilirija). V edini tekmi v »vaterpolu je Ilirija premagala MPK 9:0.
V soboto je Ilirija razen v mešani ženski štafeti zasedla vsa prva mesta.
V nedeljo so prevladovali Mariborčani, ki imajo nekaj prav nadarjenih plavalcev. Med najboljšimi naj omenimo Knopa in Mihorkovo, presenetil je pa tud prsni plavalec Cvetko od Mure.
Od Ilirijanov so zlasti ugajali Močan,
Hudnik, Grašek in Bezjakova.
Slovenska kolesarska zveza je imela v nedeljo prvenstveno dirko na progi od Ljubljane do Celja in nazaj za seniorje oziroma do Trojan in nazaj za juniorje. Na daljši progi, dolgi 148 km, je nastopilo 9 dirkačev. Odločitev je padla šele na povratku pred Trojanskim klancem, štirje so se odtrgali od strnjene skupine in kmalu dobili precejšnjo prednost. Med pobeglimi je imel smolo Podmiljščak. Zaradi po-kvare na gumiju je zaostal. V ostrem finišu je za dolžino kolesa zmagal Ivan Peternelj (Hermes) pred Golobom (Edinstvo) in Gregoričem (Sloveni Gradec) v času 4 ure 52 minut 25.4 sekunde ali povprečno 30'3S km na uri).
Juniorska proga je bila dolga 78 km.
TudU tu je bila ostra borba. Na cilj je “skoraj strnjeno pripeljala skupina šestih. V spurtu je zmagal Slavko Kosi (Edinstvo) v 2:22:18 pred Mrakom in Mulejem (oba Zarja, Jesenice), ki sta zaostala le za malenkostno razliko. Vsi trije so vozili več ko 32'7 km na liro.
Atletski dvoboj med Ilirijo in Con-cordijd se je končal z 58:56 za Ilirijo.
Zaradi razmočenega igrišča so bili rezultati slabši, kakor se je pričakovalo.
Najboljši je bil Račič (I), ki je v skoku v daljino dosegel 6'48 m.
V Celju so imeli atletski dvoboj ju-niorjev med Celjem in Planino. Ljubljančani so bili boljši in so zmagali z 61143 točkam. Presenetil je čas 161et-nega Celjana Hanže 11.3 na 100 m.
V- nogometu smo imeli prejšnjo nedeljo pokalni brzi turnir, ki ga je v Ljubljani priredila Svoboda. Pokal je gl je Hašk premagal Bačko 2:0. V So-dobila Ljubljana, tolažilno darilo pa fiji je moskovski Spartak po krasni Hermes, Rezultati so bili: Svoboda— - igri porazil Slavijo s 6:1.
gibčnosti je mene kakor nalašč.
Kizlicin, glavar legitimistov, monarhističnega društva, ki je hotelo spraviti velikega kneza Kirila na ruski prestol, je bil praznoglav in gobez-dav zajedalec. Veliki knez in pretendent je pošiljal iz Pariza v Mandžurijo svojim pristašem vse vrste odlikovanj in kolajn. Veliki knez prvega, drugega in tretjega reda, Veliki oficir prve, druge in tretje legije, povišanja v ta ali oni čin itd. so bila na dnevnem redu. Na prsih Kizli-cina samega je blestelo 14 mogočnih kolajn; mož je konec vojne izgubil svoj stotniški čin, a veliki knez ga je povzdignil v konjiškega generala. Tako so mnogi člani te monarhistične organizacije postali generali, obloženi z vsemi mogočimi ruskimi kolajnami.
Kizlicin se je držal istega gesla kakor Jurij I.: punč in debele ženske, le da je on pil vodko, s katero so ga Japonci pridno zalagali. Bil je ravno pravi mož za Japonce, ki so ga — da jih ne bi prehitel veliki knez — postavili za vrhovnega poveljnika bele armade v Mandžuriji.
Resnici na ljubo pa moram povedati, da je bil Kizlicin eden izmed redkih bivših ruskih častnikov, ki so bili pripravljeni udinjati se Japoncem. Velika večina je rajši trpela lakoto, nasilje, ječo in sramoto, kakor da bi se dala ponižati do navadnih lutk.
Rusom je bilo treba samo nekaj dni, da so spoznali japonske vsi-Ijence, katerim so priredili tak topel sprejem. Sprejeti kot osvoboditelji, so Japonci kaj kmalu pokazali svoj pravi obraz.
Dalje prihodnjič
PROTI MALOKRVNOSTI.
bledici, splošni slabosti, slabemu teku, za regeneracijo krvi po porodu, za rekonca-lescenco je »Ferrodovim« preizkušeno in zanesljivo zdravilo. Cena za 1 steklenico 40 din, s poštnino 45 din, 3 steklenice 120 din franko.
■ Proizvaja:
Mr. ph; A- Mrkušič, lekarnar v Mostarju (banovina Hrvat-ska). Dobiva se v lekarnah Reg. S. Br. 6682-32.
izM jučuje sončne opekli
line!
Sonce lahko uživate, dokler se Vam ljubi. Zakaj ULTRA-OLJE-NIVEA vsrkuje opekline povzro-čujoče sončne žarke in pro-pušča le tiste, ki povzročajo porjavitev. Razen tega porjavite hitro in lepo enakomerno.
Ultra-olje-Nivea deluje takole:
kratkovalovne (opekline povzročajoče) sončne žarke zadržuje .✓ = dolgovalovne (porjavKev povzročujoče) sončne žarke da propušča.
22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
NEDELJA 18. AVGUSTA:
8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Ruski sekstet 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Plošče 10.00: Prenos slovesnosti Zveze bojevnikov z Brezij 11.45: Samospevi ge. Marte Repovš-Radmanovič, pri klavirju g. prof. M Lipovšek 12.30:
KOLESA
damska in moško, noj novejši letošnji modeli v največji izbiri naprodaj po neverjetno nizkih cenah.
NOVA TRGOVINA
TVRŠEVA (DUNAJSKA) C. 36 nasproti Gospodarske zveze
50.
f/i 7j4Vr*ftfn mxrcta£crv dmtA&€ab
Sl LAHKO BREZ08VEZN0 OGLEDATE PRI
IGH.VOK
LJUBLJANA, TAVČARJEVA 7
Objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 17.00: Kmet. ura 17.30: Tamburaški orkester »Kolo« iz Trbovelj 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Plošče 20.30: Operetni večer. Sodelujejo: ga. Dragica Sokova, g. Andrej Jarc in Ra-dijsk' orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 19. AVGUSTA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošča 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.10: Ljudsko zdravje v Sloveniji: Alkoholizem (g. dr. Ivo Pirc) 20.30: Koncertni večer 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracijskega vrta »Zvezda«. Konec ob 23. uri.
TOREK 20. AVGUSTA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Opoldanski koncert 14.00: Poročila: 19.00:	Napovedi, poročila
19.20: Nac ura 19.40: Objave 20.00: Gospodarski pregled 20.10: Kako se bomo znebili tujk (g. prof. Etbin Bojc) 20.30: Pester spored. Sodeluje gdč. Tea Lovrenčevič, prof. M. Lipovšek (spremljava) in Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
SREDA 21. AVGUSTA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 18.30: Mladinska ura Za inlade naravoslovce (g. M. Zor) 18.45: Plošče 19.00: Nap<»-vedi, poročila 19.20: Nac. vzgoja 19.40: Objave 20.10: Moderne teorije o psihologiji mase 20.30: Melody-jazz 21.15: Kvartet mandolin 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Kvartet sester Stritarjevih, na harmoniko spremlja g. Avgust Stanko. Konec 'ob 23. uri.
Olimp 3:1, Ljubljana—Hermes 2:1, Ljubljana — Olimp 3:0, Ljubljana — Svoboda 5:0, Hermes—Svoboda 0:0.
V Beogradu sta BSK in Jugoslavija igrala 2:2. V prvi tekmi v hrvatski li-
<S>.
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Strltarf eva ul. O
pri frančiškanskem mostu
vsakovrstna očaia, daijnogiadi, toplomeri, barometri, nvgromelri, itd. Velika ubira ur, nalome in srebrnine. Samo kvalitetna opilka	Ceniki	brezplačno
STRELE
VAS VARUJE
STRELOVOD
AMERIŠKA GUMIJASTA SPECIALITETA
OK
CIT A J O-KEf
NAUMANN
KOLESA kakovostma, OTROŠKI VOZIČKI novih oblik, velika izbira IGRAČ, OTROŠKE OPRAVE in OPREME
S. REBOLJ
na VOGALU Miklošičeve in Tavčarjeve
RESMAN LOJZE
Cesta 29. oktobra (Rimska) It. 21 falafon 44-90
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v največji izberi, najceneje
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Otroški voziček,
kolo ali šivalni stroj najhitreje in najbolje kupite, prodaste ali zamenjate v trgovini
Josip Uršič — Celje
■ Narodni dom
Posteljno perje
Luna”, Maribor,
kemično Čiščeno po din 12'—, 25'— 35’—, 55‘—, gosje perje, sivi In beli puh, po konkurenčnih cenah, dobite pri Glavni trg 24. — Vzorci brezplačno!
zn 1EEKEH
kupite najcenejše zložljive vrtne fotelje, rožaste kreton in klot odeje, primerne zavese v različnih vzorcih pri SEVER, Marijin trg 2. Prevzamemo v popravilo tudi stare odeje.
MOLI OGLASI
FRANJO PERCINMC
konc elektrotehnično podjetje LJUBLJANA, Gosposvetska cesta
Telefon 23 71
1«
Na zalogi imam vedno vse priprave in apa rate ca gospodinjstvo, kakor tudi vsa svetlobna telesa, t J. od žarnice do lestenca »ve-tovnoznaue tvrdke »Siemens«. Izvršujem tudi električno napeljavo za razsvetljavo in pogon
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MEDARN1 Ljubljana, Zidovska ul. 6. 48. T.
OKAMA MAZILO
Iz zdravilnih zelišč. Čudovit uspeh pri ranah, opo-klinah. ožuljenjib. volku« turih in vnetjih itd. za nego dojenčkov pri kožnem vnetju, izpuščajih in hrastah na temenu, za razpokane prsne bradavice«
Dobi se v lekarnah in drogerijah.
VOJNO ŠKODO
in druge drž. papirje kupujemo proti takojšnji gotovini. Tudi posamezne komade RUDOLF ZORE Ljubljana - Gledališka ulica 12
3 MESECE STARI psi, nemški ovčarji, »»»i* boljše pasme z rodovnikom, prodaja Stra-schek, Podčetrtek 18.
Izdala K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kem. novinar: tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.