LETO XH ŠTEVILKA 10« APRIL 1984 l Program prireditev ob praznovanju 1. maja in občinskega praznika 19. aprila 1984 ob 18. uri 17. revija otroških in mladinskih pevskih zborov v Osnovni šoli Ivana Cankarja na Vrhniki 20. aprila 1984 ob 19. uri 17. revija odraslih pevskih zborov v Os- novni šoli Ivana Cankarja na Vrhniki 20. aprila 1984 ob 17. uri Lutkovna predstava »Hiša«. A. Goljevšek, Lutkovno gledališče Ljubljana, v Cankarjevem domu na Vrhniki 21. aprila 1984 ob 10. uri Lutkovna predstava »Vrtiljak«, Cveto Se- ver, v Cankarjevem domu na Vrhniki 21. aprila 1984 ob 8. uri Občinsko prvenstvo v odbojki 25. aprila 1984 ob 18,30 Koncert Glasbene šole Piran v Cankarjevem domu na Vrhniki 2. maja 1984 ob 15. uri Republiška TRIM akcija Tek po mejah KS Drenov grič 5. maja 1984 ob 9. uri Tekmovanje v streljanju na glinaste golobe 5. maja 1984 Praznovanje občinskega praznika v KS Log (na prostoru za Mercatorjevo trgovino) — dopoldne športna tekmovanja ob 13. uri Slavnostna seja zborov skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij na Logu — popoldne na istem prostoru zabavno družabna prireditev »Ta veseli dan na Logu« 10. maja 1984 ob 18. uri I. občinsko srečanje folklornih skupin os- novnih šol v Cankarjevem domu na Vrhniki 11. maja 1984 ob 10.45 Sprejem štafete mladosti Ves mesec maj poteka mladinska športna olimpiada. OBČINSKI PRAZNIK V soboto, 5. maja, se srečamo na Logu Letos bo osrednja občinska proslava za občinski praznik v soboto, 5. maja ob 13. uri v krajevni skupnosti Log. Manifestacija bo imela resnično širok in javen značaj, saj bo slavnostna seja občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij na prostem na igrišču za Mercatorjevo trgovino. Na slavnostni seji bodo podeljena srebrna priznanja OF in Cankarjeva plaketa. Slavnostni govornik bo Borut Gorup, predsednik občinske mladinske organizacije. Občinska skupščina in družbenopolitične organizacije vabijo prav vse občane, da se udeleže proslave. Hkrati pa prireditelji, krajevna skupnost Log, vabijo še posebej vse občane tudi na prireditev kulturno zabavnega značaja »Ta veseli dan na Logu«, ki bo sledil slavnostni seji (več o tem na str. 8). Seveda pa so vabljeni vsi občani tudi na številne prireditve, ki bodo v dneh praznovanja. ■aBBanBMHaaBniMaH Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za praznike: 27. april — obletnica ustanovitve OF 1. maj — praznik dela 6. maj — 9. maj — občinski dan zmage praznik DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE, OBČINSKA SKUPŠČINA, SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI " IN KRAJEVNE SKUPNOSTI -Okrepljeno odelovanje z Vičem V začetku aprila so se spet jsešli predstavniki viške in asjvrhniške občine. To srečanje ■Hi« nadaljevanje lanskih stikov A p sosednjo občino. Pogovori bdi*0 8e sukali predvsem okrog treh glavnih vprašanj: o ureja--ivifnju prostora, o kmetijstvu in o le davčni politiki, saj bp veljalo eV|favno na teh področjih priti do prt »notnih stališč. Predvsem je precej skupnih yprašanj ravno na področju urejanja prostora, saj nobena od občin tega vprašanja ne more Povsem ločeno obravnavati in Posegati v okolje brez poznavala možnosti in načrtov drugega. Uskladiti bo potrebno želje z Jtiožnostmi za poseljevanje od j-jubljane proti Vrhniki. Ravno 'ako bo potrebno poenotiti krite-[|je za izrabo barja. Problem barja je poplavljanje, ki se ga °osta morali obe občini lotiti z 2druženimi močmi. Dogovorili so Se, da bodo pripravili skupen odlok o obveznem čiščenju bar-lanskih jarkov in v Območni ^odni skupnosti Ljubljanica — Sava nastopali z enotnimi stališ-£j- Beseda je tekla tudi o cestah, ki povezujejo obe občini, in ugo-pvili so, da je v najslabšem stanju cesta Bistra — Borovnica — ^odpeč — Brezovica, ki jo bo "eba čim preje urediti. IS podobnimi migracijskimi ^oblerni kot Vrhnika se srečuje 'Udi Vič, saj se tudi pri njih velik ^6l delavcev vozi vsakodnevno '^a delo v druge občine, predv-Sem ljubljanske, zato so se do-i gorili za enotna stališča, da se I "komunalni dinar-« delavcev, za-P^slenih zunaj občine, vrne v i raj bivanja teh delavcev. I lj..potaknili so se tudi davčne po-s' predvsem so govorili, kako I ,°enotiti kriterije za olajšave pri avkih kmetov v obeh občinah. J PROGRAMSKO VOLILNA SEJA OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV Samo z boljšim delom boljši dohodek V začetku aprila je občinski svet Zveze sindikatov na letni seji obravnaval delo sindikata in njegovih organov na ravni občine, sprejel naloge za prihodnje obdobje ter izvolil vodstvo občinske organizacije za prihodnje dveletno mandatno obdobje. Poročilo o delu v minulem letu temelji na ocenah občnih zborov osnovnih organizacij ZSS, razčlenjuje pa posamezne uspehe in kaže tudi na področja in oblike dela z manj uspeha v preteklem letu. V uvodnem poročilu na letni seji je predsednik občinskega sveta poudaril, da je bilo preteklo leto težko tudi za delo sindikata, saj je gospodarstvo delalo v zelo zaostrenih gospodarskih razmerah in pogojih ter ob stalnem padanju standarda delavcev. Pri tem je bila opravljena pomembna aktivnost za sprotno spremljanje rezultatov gospodarjenja, s tem pa za sprotno odkrivanje in odpravljanje vseh objektivnih in subjektivnih ovir, ki zmanjšujejo dohodek. Ob enotni akciji pa se pojavljajo tudi težave piedvsem v manjših OZD. kjer ni ustreznih služb, vse strokovno delo pa sloni na individualnem poslovodnem organu. Nastale težave, predvsem v OZD, ki so na robu rentabilnosti, bo potrebno reševali skupaj z izvršnim svetom predvsem, da bi zagotovili socialno varnost delavcev. Pri ieševanju teh problemov je potrebno delovati v smeri stališč sindikalnih kongresov o dohodkovnih odnosih, poslovnih povezavah in podobno. Tako v razpravi kot v uvodnem poročilu predsednika je bilo ugodno ocenjeno gospodarjenje v preteklem letu. zaskrbljujoč pa je padec industrijske proizvodnje, ki je lahko posledica padca produktivnosti, delovne discipline in organizacije proizvodnje. Ob sedanjih gospodarskih težavah in pomanjkanju vseh vrst reprodukcijskih materialov je reševanje teh problemov izredno otežkočeno. S svojimi rezultati, predvsem na področju izvoza, izredno izstopata LIKO in IUV, ki potrjujeta pravilnost njune politike, usmerjene v izvoz. Tako kot ostalo gospodarstvo pa se srečujeta ti dve OZD z vrsto težav, od zagotavljanja potrebnih pravic pri deviznem prihodku — predvsem IUV, ki uvaža že večino potrebnih kož, do zagotavljanja ustreznega žaganega lesa. saj predvsem kvalitetnega izvažajo. Za potrebe domače lesnopredelovalne Novo vodstvo sindikata Na programsko volilni seji občinskega sindikalnega sveta so delegati izvolili novo vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen Marjan Kopina, za sekretarja Simon Seljak, podpredsednika pa sta Franc Dodig in Emil Skočir. — Novi predsednik občinskega sveta ZS: Marjan Kopina, rojen7.2.1936 v Slovenj Gradcu. Končal je višjo PTT šolo. opravlja dela in naloge vodje TOZD-a. Aktivno je deloval v sindikatu in samoupravnih organih od leta 1966 Bil je predsednik IO OO ZS ter predsednik konference OO ZS v DO. Od leta 1982 je član občinskega sindikalnega sveta Vrhnika in delegat v DPZ. — Novi sekretar (profesionalno): Simon Seljak, rojen 5. 3 1943, končal je elektrotehnično šolo, opravlja dela in naloge planerja v Iskri Tovarna antenskih naprav. Član občinskega sindikalnega sveta je od leta 1980. Bil je član predsedstva, od leta 1982 pa je bil predsednik občinskega sindikalnega sveta. Pred tem pa je aktivno deloval v samoupravnih organih kakor tudi v sindikatu. industrije imamo les slabše kvalitete. Ravno na teh področjih bo potrebna ustrezna aktivnost tudi na višjih nivojih, od GZ. IS in ostalih subjektov. Vsi našteti problemi pa se odražajo tudi na osebnih dohodkih. Zavedamo se, da je načelo delitve po delu in rezultatih dela odvisno od ustvarjenega dohodka, delavci pa se vse pogosteje sprašujejo, kako lahko še razpolagajo z dohodkom, če vse več stvari urejamo z administrativnimi ukrepi in zakoni. Kot sindikat pa se moramo vseeno zavedati, da samo z boljšim delom ustvarimo boljši dohodek, s tem pa tudi ustrezno socialno varnost, vendar opreti se moramo predvsem na lastne sile. Posebna pozornost v uvodu predsednika je bila namenjena področju uresničevanja dolgoročne stabilizacije gospodarstva, saj lahko ugotavljamo, da poznavanje programov kakor tudi ustrezne aktivnosti še ni dobilo ustreznega mesta v vseh sredinah. Eden od elementov dolgoročnega programa je tudi uveljavljanje množične inventivne dejavnosti, kije v preteklem letu celo nekoliko nazadovala, saj ne beležimo bistvenih pred logov m pobud za racionalizacijo. Delavnost bo potrebno z ustreznimi ukrepi in aktivnostjo' ponovno oživiti, saj se ravno tu skriva še veliko notranjih rezerv. Tako v poročilih kot v razpravi so poudarili problem stanovanjske politike in sploh gradnje stanovanj, saj je interventni zakon o varstvu kmetijskih zemljišč zavrl načrtovano gradnjo. Pomanjkanje stanovanj, s fem ustreznih pogojev bivanja, se lahko negativno odrazi na nadaljnji razvoj občine Potrebno bo najti ustrezne rešitve s kmetijsko zemljiško skupnost jo, in to v čimkrajšem močnem času. Glede na naloge sindikata v delovanju delegatskega sistema je bila ugotovljena še vedno slaba povezava sindikata z delegacijami. Kritično je bila ocenjena tudi povezava sindikata z mladinskimi organizacijami v temeljnih organizacijah. Velik napredek je bil storjen na področju družbenopolitičnega izobraževanja sindikalnih aktivistov, delegatov in članov drugih samoupravnih organov, kar se že odraža v delu teh struktur. Podana je bila tudi informacija o pogajanju z mednarodnim monetarnim skladom ter s konkretnimi nalogami sindikata za stabiliziranje gospodarskih razmer Na osnovi poročil, uvodne razprave predsednika ter kritičnih razprav članov sveta in gostov je bil oblikovan predlog programskih usmeritev za delo sindikata v prihodnjem obdobju. S. P. V Cankarjevi knjižnici so se sešli na tovariškem pogovoru sekretarji 00 ZK, ki jim je pred kratkim potekel mandat in novi sekretarji. Tovariškega pogovora se je udeleži! tudi član predsedstva SRS France Popit. Ob tej priliki so predstavili tudi njegovo knjigo Bodimo dobri gospodarji in upravljalci. Sprejem štafete — tokrat tnalo drugače Polemike okrog letošnje štafete in zaključne prireditve so se malo polegle, prireditelji obljubljajo bolj sprejemljiv koncept. Svoje mnenje smo povedali tudi vrhniški mladinci. Žal pa kaj več kot povedati mnenje nismo mogli. Zato pa lahko toliko več naredimo pri pripravi sprejema štafete na Vrhniki. Želimo si novo obliko, ki bo bližja nam mladim. Na osnovi razprave po 00 ZSMS smo na posvetu predsednikov združili ideje in pripravili koncept. Kako bo všeč mladim, bomo slišali po sprejemu. Prav gotovo pa je to osnova za nadaljnji razvoj sprejema v naši občini. In kaj smo si zamislili? Štafeta pride na Vrhniko 11. 5. 1984 v dopoldanskih urah. Novost pri tem je, da ne bo centralne prireditve. Štafeta se bo ustavila na treh mestih: v OŠ Ivan Cankar na višji in nižji stopnji ter v kasarni Ivan Cankar. Pri prenosu štafete bo tako sodelovalo okrog 100 mladih. Pri pripravi kulturnih prireditev pa jih bo prav tako sodelovalo približno 100. Ostali občani bodo lahko spremljali in pozdravili štafeto na njeni poti od Glasbene šole po Tržaški cesti in po Robovi cesti do kasarne Ivan Cankar. Tako bo že v dopoldanskem delu sodelovalo dvakrat več mladih kot v prejšnjih letih. Ker pa je v času od 10.45 do 11.45 večina mladih v šolah ali na delovnem mestu, pripravljamo tudi popoldanske aktivnosti. Program naj bi pote kal od 16. ure vse do večernih ur. Kakšna bo ponudba? Predvideva se koncert mladih vrhniških glasbenikov, razstava, prireditev Mladost v pesmi, besedi in spretnosti s kvizom, taborni ogenj s kulturnim programom, v katerem bi sodelovali mladi vrhniški folkloristi, recitatorji, pesniki, pevci...; mladinske gasilske enote naj bi nam pokazale njihove veščine, morda bomo razprostili tudi mirovni šotor. Potekalo naj bi tudi tekmovanje v okviru mladinske športne olimpiade. Vse to in morda še kaj naj bi se dogajalo 11. 5. 1984 v drugem delu dneva. Te popoldanske prireditve naj bi čim bolj pritegnile mlade in malo manj mlade iz cele občine. Želimo, da bi se v aktivnosti vključilo čim več mladih ustvarjalcev iz naše občine.Ob tej priložnosti pozivamo vse mlade, ki si želijo sodelovati in se predsta-. viti s svojimi stvaritvami, da se nam oglasijo in se bomo dogovorili o vsem potrebnem, ostale pa vabimo, da z nami preživijo lep dan (tudi če ne bo sonca), M. K. Franc Pasetta novi predsednik občinske borčevske organizacije Na redni letni skupščini občinske organizacije ZZB NOV je bil za novega predsednika izvoljen Franc Pasetta. Za podpredsednika pa so izvolili dosedanjega predsednika Franc Fortu-no. 2 NAŠ ČASOPIS APRIL 1984 .....„ i.,. —' Borci aktivni pri reševanju aktualnih vprašanj Na redni letni skupščini občinske organizacije Zveze združenj borcev NOV so borci pregledali svoje delo v preteklem letu in za novega predsednika občinske organizacije izvolili Franca Pa-setto. Številna udeležba in tudi razprava o aktualnih vprašanjih sedanjega družbenega trenutka dokazuje, da se borci aktivno vključujejo v reševanje vseh aktualnih vprašanj. socialističnimi in ne samoupravnimi pojavi.« Ocenili so tudi delo komisij pri občinskem odboru, ki so dobro oprav- ljale svoje delo. Poudarili pa so, dl bo potrebno še več storiti pri ohra njanju in podružbljanju revolucio narnih tradicij NOB. Vseljiv zadnji blok Predvidoma junija bo vseljiv zadnji blok na Vrhniki — ob njem zaključujejo tudi gradnjo zaklonišča za 150 oseb. Zaenkrat ostaja za vnaprej še odprto vprašanje, kako bomo zagotavljali potrebe po stanovanjih. Lokacij za blokovno gradnjo praktično ni, zato bo še kako pomembna junijska skupščina, na kateri bodo obravnavali vprašanja o uporabi prostora v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju. Doslej smo v občini dokaj uspešno reševali stanovanjske potrebe, zato bo treba kar čimpreje najti »prostor« za nove bloke, da ne bo prišlo do prevelike vrzeli, ki se nam čez leta lahko krepko maščuje. V uvodni razpravi k poročilu je dosedanji predsednik Franc For-tuna med drugim tudi poudaril: »Nestabilne ekonomske razmere kakršne so, postajajo odločujoči dejavnik politično varnostnih razmer. Zato borci menimo, da je osnovna družbena naloga mobilizirati vse sile za uspešno premagovanje ekonomskih težav. Doseči moramo predvsem večjo proizvodnjo, deliti ustvarjeni dohodek in predvsem uresničiti sprejete stabilizacijske ukrepe. Zahtevamo na vseh ravneh osebno — konkretno odgovornost pri uresničevanju sprejetih nalog. Vsi tisti, ki niso pripravljeni, ne znajo ali nočejo pomagati deželi iz težav, morajo dati prostor tistim, ki imajo več volje, znanja —- sposobnosti ter odgovornosti pri delu. Če tega ne bomo uresničili, bomo zašli v še večje težave. Borci še posebej opozarjamo na posploševanja slabosti ter zlasti ustvarjanja brezperspektivnosti. Nekateri se lotevajo tudi tradicij NOB, ker žele s tem spodkopati korenine, na kateri raste naš sedanji in bodoči razvoj. Hočejo tudi kompromitirati to, kar je bilo storjenega glede naše odprtosti v svet, ohranjanja enotnega kulturnega prostora na Slovenskem, pa tudi našo neuvrščeno politiko. Te sile skušajo zanetiti tudi razdor med našimi narodi in uničiti bratstvo in enotnost. Namen takšnih prizade- Mar res ni inovacij? Inovativna dejavnost v primerjavi s prejšnjimi leti, ko smo jo začeli vzpodbujati, nazaduje. Dovolj zgovoren je podatek, da v letu 1983 na razpis občinske raziskovalne skupnosti za inovatorje leta ni bilo nobene prijave. Je res, da v tem letu ni bilo niti ene inovacije, ki bi bila vredna prijave? So vzroki morda drugje? O tem je stekla beseda s predsednikom občinske raziskovalne skupnosti Zoranom Cvetkovičem. »Večje OZD v občini imajo dokaj dobre inovacijske pravilnike, medtem ko je v manjših to problem zaradi pomanjkanja strokovnega kadra. Pojavlja se tudi problem vrednotenja in nagrajevanjalnovativnih dosežkov. Za delavce, ki opravljajo enostavne oziroma lažje naloge, se ti dosežki lažje vrednotijo kot za zahtevnejše naloge, kjer so problemi večji in se inovacije prepletajo z delovnimi dolžnostmi. Poleg tega se v večini primerov pri vrednotenju inovacij in določanju odškodnine avtorjem uveljavljajo preveč subjektivni kriteriji. Na nedavnem posvetu smo ugotovili, da dohodek zelo malo ali skoraj ni odvisen od inovativne sposobnosti in dosežkov. Na razpolaganje z ustvarjenim dohodkom imajo delavci premalo vpliva, prav tako pa je položaj OZD preveč odvisen od zunanjih dejavnikov. V rakšnih razmerah si poslovodni delavci ne prizadevajo, da bi organizirali in vzpodbujali ustvarjalnost delavcev. Večji efekti se dosegajo na drugih področjih (cene, s samoupravnimi sporazumi, itd). Dogaja se tudi, da so inovacijski dosežki povezani z večjimi investicijskimi vlaganji. Ker pa je zakonodaja na področju izvajanja investicij precej toga in so postopki za izpeljavo zelo dolgotrajni, se v praksi dogaja, da veliko inovacij ne doživi realizacije pravočasno. Zaradi tega so finančni učinki inovacij bistveno manjši ali jih sploh ni, ker se razmere na tržišču medtem že spremenijo. V množični inventivni dejavnosti vidimo predvsem učinke na dograjevanje^izboljševanje in izpolnjevanje obstoječih tehnoloških postopkov. S tem dosežemo zmanjševanje stroškov na enoto proizvoda. Za dvig tehnološke ravni in za uvedbo znanstvenih dognanj v tehnologiji pa to ne zadošča. Potrebno je vključevati raziskovalne ustanove, ki imajo dovolj ustreznega kadra in opreme za reševanje zahtevnejših nalog. V naši občini nimamo tako velikih OZD, ki bi imele organizirane posebne raziskovalne enote in je povezava z raziskovalnimi ustanovami potrebna. To potrjujejo že nekateri ustrezni primeri povezovanja naših OZD z inštituti v Ljubljani. Za poživitev in boljše delovanje inventivne dejavnosti v občini se kažejo nekatere možnosti, ki niso bile dovolj izkoriščene. S pomočjo sindikata se je treba vključiti v področje urejanja normativnih aktov posebno tam, kjer so premalo naredili za to. Preko zbora združenega dela, na katerem bi obravnavali problematiko inovativne dejavnosti in se dogovorili za aktivnosti v zvezi z njeno poživitvijo, bi skušali vključiti delavske svete OZD. S tem bi aktivirali večji del delavcev za ustvarjanje pogoje za razširjanje množične inventivne dejavnosti.« /. Uresničevanje zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Ur. list SRS št, 4 i/83) Do pravice po tem zakonu so upravičene: » — zmerno, težje in težko duševno prizadete osebe, — telesno prizadete osebe, ki so nesposobne za samostojno življenje in delo, — prizadetost pa je nastala v otroški oz. mladostni dobi do dopolnjenega 18. leta starosti oz. v času rednega šolanja, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti, ki imajo stalno prebivališče v SR Sloveniji. Invalidi pridobijo pravico do nadomestila z dopolnjenim 18. letom starosti oziroma z dnem ugotovitve Invalidnosti, če je bila ta ugotovljena kasneje. Invalid, ki ima pravico do pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali prvico do invalidnine po predpisih o vojaških invalidih ali po predpisih o civilnih invalidih vojne ima pravico do razlike med zneskom pokojnine oziroma invalidnine in zneskom nadomestila, če je znesek nadomestila višji od zneska pokojnine oziroma invalidnine. V znesek pokojnine oz. invalidnine se pri ugotavljanju pravice do razlike med tem zneskom in zneskom nadomestila po prejšnjem odstavku všteva tudi varstveni dodatek po predpisih o pokojninskem in invalidskemu zavarovanju, invalidski dodatek po predpisih o vojaških invalidih in dodatna denarna pomoč po predpisih o civilnih invalidih vojne. Nadomestilo znaša 35% poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu (6.390 din). Vloga za priznanje pravice po tem zakonu se naslovi Občinski skupnosti socialnega skrbstva Vrhnika. Vloži pa se pismeno ali ustno na zapisnik pri CENTRU ZA SOCIALNO DELO VRHNIKA. Zahtevo za priznanje pravice lahko vloži upravičenec, njegov zakoniti zastopnik, krajevna skupnost, center za socialno delo pa lahko začne postopek po uradni dolžnosti. K vlogi je treba priložiti obstoječo dokumentacijo o vrsti in stopnji prizadetosti in eventualna zdravniška mnenja oz. potrdila. Odločbe o izplačevanju nadomestila in dodatka za tujo nego in pomoč pa se uporabljajo od 1. junija 1984. V Domu JLA — — Ob občinskem prazniku bo v Domu JLA 4. maja ob 17. uri V. ekipni šahovski turnir. Organizirata ga ŠD Vrhnika in ŠS Dra-gomer. — 6. maja 1984 ob 9. uri bo v Domu JLA redni hitropotezni turnir za mesec maj. — Sekcija za ritmično gimnastiko se sestaja ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure v prostorih TVD Partizan ter v sredo ob istem času v Domu JLA. Sekcija še vedno sprejema nove člane. — Otroški pevski zbor: ob torkih ob 18. uri v Domu JLA. Sekcija za moderni ples: ob sobotah ob 14. uri v Domu JLA. Sekcija še vedno sprejema nove člane. Vsako soboto ob 10. uri predvajamo risanke za otroke in mladino. B.BOŽO vanj je ustvariti družbeno negotovost in s tem možnost za še večje pritiske na našo socialistično samoupravno ureditev. Menimo, da v težkih časih, ki jih preživljamo, ne smemo dovoljevati nobenega ribarjenja v kalnem in z metodami in sredstvi, ki smo jih uzakonili, odločno stopimo na prste tistim, ki očitno, na tak ali drugačen način podpihujejo težnje po spremembi naše družbene ureditve, odrekajo vodilno vlogo Zvezi komunistov in smešijo žrtve in napore, ki smo jih zlasti borci prispevali k boljši usodi naših narodov, da bi bili svobodni, enakopravni v skupnosti brez izkćriščanja človeka po človeku. Ob ocenjevanju sedanjih družbenih problemov in politično varnostnih razmer se zavedamo, kakšnega pomena je za sedanji razvoj izpolnjevanje dogovorjenega. Zato se zavzemamo kot del fronte in skupaj z vsemi naprednimi silami za dosledno izvajanje politike stabilizacije in za odločen spopad z vsemi ne- Kakor spomladi seješ, tako jeseni žanješ. April in maj pa sta meseca, ko je na poljih največ dela. Letos pa je še posebej »živahno«, saj so preorane tudi številne njive, ki so v vrsti let postale že kar ledine. Tudi Gabrovškova iz Ligojne še vedno obdelujeta zemljo. Ko smo se srečali na njivi pred hišo sta ravno pripravljala njivo, da bosta posadila krompir. »Čeprav so naju že .načela' leta ne moreva brez zemlje. Vsaj zase si morava pridelati,« sta dejala in pristavila, da bi bilo prav, da bi tudi mladi resneje prijeli za »motika" V zadnjem času posvečamo vedno večjo družbeno skrb pridelovanju hrane. O načrtih, problemih in o tem kako bi te še več pridelali bo tema pogovora »za okroglo« mizo, ki ga bomo objavili v prihodnji številki časopisa. PRI GOSTITELJU LETOŠNJEGA OBČINSKEGA PRAZNOVANJA Veliko stvari si znajo sami urediti Log se je v zadnjih desetih ali petnajstih letih precej spremenil. »Novoselci« so dali kraju svoj pečat. V začetku, ko so na Logu rasle hiše kot gobe po dežju, so »staroselci« kar z nekakšnim nezaupanjem gledali nove sosede. Toda čas naredi svoje, beseda da besedo, rodijo se prijateljski sosedski odnosi in z njimi tudi enotna skrb za kraj, kjer živijo. Log kar ni več tipično spalno naselje, za kar je veljal še nekaj let nazaj. Resda nimajo nobene delovne organizacije v svoji krajevni skupnosti, zato so Ložani zaposleni pretežno v Ljubljani. Tako se že srečamo z eno njihovih ne ravno zanemarljivih težav. Ob konicah so avtobusi, ki peljejo proti Ljubljani, že na Logu »kot škatlica šibic«. Sicer pa prepustimo besedo predstavnikom gostitelja letošnjega osrednjega praznovanja ob občinskem prazniku. V gasilskem domu, ki so ga krajani združno z ga- vednejše in jih usmeril v delo komunistične partije.« In od tistih časov je naš kraj zelo spremenil podobo, sta še poudarila, čeprav v tem razvoju tudi ni šlo vse ravno gladko — veliko truda in energije so morali vložiti. Ponosno govore o gradnji gasilskega doma, ki je hkrati dom krajevne skupnosti. »Brez doma nam najbrž ne bi uspelo razviti vseh dejavnosti. Vanj smo pred leti vložili vsa možna sredstva, da smo ga kar čimprej dogradili. Ravno dom nas je še bolj zbližal, saj prej nismo imeli pravega prostora, kjer bi se shajali. V njem so dobili svoje prostore tudi krajevna skupnost, vse družbenopolitične organizacije in tudi mladi so si uredili svoj kotiček. V njem je tudi knjižnica. Z gasilci, ki so dobri gospodarji, se odlično razumemo. Skratka, krajane smo uspeli še bolj povezati in zbližati,« so si enotnega mnenja. Pohvalijo mlade, da se dobro vključujejo v družbenopolitično življenje kraja. Sekretar osnovne organizacije ZK Milan Remškar je zadovoljen z delom mladih. »Pred nekaj leti je bila mladinska organizacija skoraj v razsulu. Pa so se .pobrali'. Dobili so svoje prostore, zaživel je disko, zbirati so se začeli in to je bil že prvi uspeh. Potem so se začeli organizirati tudi na drugih področjih. Mlade moramo podpreti, stati jim moramo ob strani, jim pomagati in še bolj bodo popri-jeli za delo. M Matija Lenaršič Milan Remškar Andrej Hvalica Franc Velkavrh Miro Brumat silci pred nekaj leti popolnoma obnovili, smo se v prostorih, kjer se ponavadi zbirajo na sestankih, pogovarjali o delu in življenju krajanov, ki žive v štirih večjih naseljih; to so Mole, Kačja vas, Rosovše in Jordanov kot. Njihova krajevna skupnost je najdaljša v naši občini. Vsa naselja so ob glavni cesti naslonjena v gričevje, ki je kar nekakšna naravna ovira, po drugi strani pa daje kraju prijeten in razgiban videz. Predsednik sveta krajevne skupnosti je Miro Brumat. »Ko sem 1976. leta prišel na Log, sem ugotovil, da je bilo med novoselci in staroselci dokaj močno nasprotje. Ravno prejšnji svet krajevne skupnosti je ogromno prispeval k poenotenju mnenj med tistimi krajani, ki so že vrsto let živeli na Logu, in tistimi, ki so se vsako leto številneje naseljevali v njihovem kraju. Vajeni so bili Starega načina življenja, novoselci pa so mislili le na svoj dom, da si ga čimprej zgrade. Navzkriž sta si prišla star in nov način življenja. To pa je povsem razumljivo, saj človekovih navad ni moč premostiti kar čez noč. Da smo presegli takšno napetost, je bilo potrebne precej energije. Rezultati so tu. Zdaj je skoraj že povsem zbrisana ta meja »predsodkov«. Vedno bolj smo si enotni, to dokazujejo tudi vse akcije, ki smo jih doslej združeno izpeljali.« O razvoju kraja vesta veliko povedati predsednik /skupščine KS Matija Lenaršič in predsednik zveze borcev Franc Velkavrh. »Pred vojno je bilo na Logu dvainosemdeset hiš, zdaj jih je že okoli dvesto petdeset. Tedaj se je izključno z zemljo preživljalo osemnajst gospodinjstev, zdaj pa ie v naši krajevni skupnosti pet kmetov. Značilnost predvojnega Loga je tudi, da je moralo kar precej krajanov s trebuhom za kruhom. Z njimi, ki so si služili kruh po svetu, je na Log prišla tudi revolucionarna iskra upora. Med njimi je bil tudi Franc Vrhovec-Jovo, ki je okoli sebe zbral najza- Predsednik mladinske organizacije Andrej Hvalica se lahko pohvali z nekaj izredno uspelimi akcijami. »Pripravili smo dve proslavi, ki sta imeli lep odmev med krajani, očistili smo okrog avtobusne postaje, zasadili ograjo pred vrtcem. Pred kratkim je izšla tudi prva številka Mladega komarja, glasila mladih z Loga. Sicer pa sodelujemo pri vseh akcijah v krajevni skupnosti, tudi na lanskem Veselem dnevu smo se predstavili.« »Značilno za našo krajevno skupnost je, da si znamo veliko stvari urediti s prostovoljnim delom in z lastnimi prispevki,« meni Miro Brumat. Že pred petnajstimi leti so izglasovali samoprispevek, da so si uredili oskrbo z vodo. Pred kratkim pa se je iztekel petletni 2-odstotni samoprispevek za asfaltiranje cest, tako imajo zdaj ceste že povsem urejene. Ne mirujejo, že snujejo nove načrte, oziroma že rešujejo pereče probleme. So sredi akcije za gradnjo novega pokopališča, ki ga bodo zgradili z enkratnimi prispevki krajanov (večina je že prispevala svoj delež) in s prostovoljnim delom. Obnovili bodo dom Partizana. Žuli jih še kanalizacija, ki še ni povsem dograjena. So tudi ena od krajevnih skupnosti, ki še nima javne telefonske govorilnice. Ravno zdaj se »pogovarjajo s pošto«, družno s sosednjimi krajevnimi skupnostmi, da bi postavili telefonsko centralo, da bi tudi v tej krajevni skupnosti čim več krajanov imelo možnosti za pridobitev telefonskih priključkov. Dogovorjeni pa so s pošto, da jim kar v najkrajšem času postavijo dve javni telefonski govorilnici. Enotnega mnenja so si, da je vsak krajan dal svoj pečat, vsakdo v svojem času, vsa dejavnost pa se meša z novoselci, ki so prihajali in še prihajajo z novimi idejami. Vedo pa, da bodo morali vnaprej za razvoj kraja sami še bolj zavihati rokave in še globlje seči v žep »Predvsem pa si bomo še bolj prizadevali biti res sosed sosedu sosed, saj bomo le s tesno povezanostjo dosegli zastavljene cilje,« so postavili piko na i. 1 Najmirnejša doba življenja Stari Indijci so govorili, da je človeško življenje razdeljeno na dobe. Vsaka na svoj način je pomembna, v vsaki je človekova aktivnost drugačna. Od sproščene mladosti po brezskrbnem otroštvu do resnih srednjih let in do jeseni življenja, ko človek potegne črto in sešteje rezultat. V jeseni človek premišlja o svojih doživljajih v vseh prejšnjih dobah, razmišlja tudi o prihodnosti. Včasih nas delo preveč okupira, zanimamo se samo za veje, pozabljamo pa na deblo. Delovanje Društva upokojencev na Vrhniki je gotovo dokaz, da so ljudje tudi v jeseni življenja lahko aktivni. Društvo šteje okoli 850 članov. Največ je upokojencev, starih od 60—80 let. Z novim zakonskim predpisom jih bodo nekoliko pomladili, kar bo gotovo vplivalo na še večjo aktivnost. Ko predsednik društva, tovariš Ivan Vidmar, govori o delovanju posameznih članov, nekaterim zameri, da so po odhodu v pokoj člani samo na papirju, da ne delujejo v sekcijah društva. Simbolična članarina znaša 50 din, nekaj sredstev daje Zveza društev upokojencev Slovenije, nekaj dobijo z občinskega proračuna, pomagajo si tudi s sredstvi, ki jih daje lastni bife, Ko že govorimo o bifeju, omenita sogovornika Ivan Vidmar in Karel Štirn, da je med gosti vedno več takih, ki niso upokojenci niti ne bodo kmalu postali. Vse več je mladih, ki so jim privlačne cene pa prijazna postrežba. V zadnjem času so tudi polepšali notranjost, tako da je bife res prijeten kotiček za oddih in pogovor. Vendar bi bilo zmotno »reducirati« delo duštva samo na bife in balinanje. Društvo skrbi za svoje bolne in nepokretne člane, intervenira pri oskrbovanju z gorivom za zimo. Socialno ogrožene pošilja na desetdnevni »dopust« v Izolo. Vsako leto pošilja društvo svoje člane, starejše od 80 let, na srečanje upokojencev Slovenije. »Naše društvo ima svoje sekcije na Vrhniki, v Borovnici in Dragomerju. Čeprav je za nekatere ločitev od delovne organizacije tudi prekinitev stikov z njo, prekinitev stikov s KS in prenehanje kulturnopolitičnega delovanja, pa je to prav gotovo čas, ko lahko človek pomaga s svo- jimi izkušnjami, ki so neprecenljive. Upokoje'nci delujejo v KS, v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, v športnih organizacijah, itd.« Balinarska sekcija je primer dobro organiziranega društva, športnega kolektiva. V njem je več kot 40 upokojencev in nekaj mladih članov. Z lastnimi močmi in z dotacijo društva so zgradili moderno balinišče, vključeni so v Notranjsko ligo, vzorno organizirajo občinska tekmovanja, športniki na svojem terenu V nesreči le niso ostali sami Pred dobrim mesecem so ognjeni zublji do tal uničili stanovanjsko hišo Žitnikovih iz Borovnice. Pa ni naš namen pisati o požaru, temveč o tem, kako so krajani Borovnice priskočili na pomoč družini, ki je v dobri uri ostala brez vsega. Med prvimi, če ne celo prvi, ki je občutil, da jim je treba takojšnja pomoč, je bil predsednik vaške skupnosti Borovnica Ciril Peršin, ki je že leto dni na čelu vaškega odbora. »Takoj, ko smo videli, da jim je ogenj uničil popolnoma vse, sem uvidel, da jim bomo morali nekako pomagati. Človeku moraš priskočiti na pomoč, ko jo je najbolj potreben. Ta družina jo je bila potrebna, saj so si rešili le »golo kožo«, vse drugo jim je zgorelo. Na sestanku vaškega odbora, čeprav se ga niso ude-'ežili vsi člani, smo se odločili za takojšnjo akcijo. Mladinci, na čelu s predsednikom osnovne organizacije Andrejem Drašler-jern, so bili takoj pripravljeni poprijeti za delo. Tudi sošolci Saša, ki je ostal brez doma, so brez Pomislekov šli v akcijo. Tako strto se dogovorili, da bo ena skupina takoj naslednjo soboto pomagala pri odstranjevanju pogorišča. Sašovi sošolci in nekaj mladincev pa so začeli zbirati prostovoljne prispevke.« Seveda je imel Ciril, ki je sicer Ciril Peršin, predsednik vaške skupnosti Borovnica poštar v Borovnici, kar precej »skakanja«, da je potem vse steklo tako, kot je moralo. »Pohvaliti moram predvsem mlade, ki so kar prevečkrat deležni kritike. Povem vam, če še ravno mladinci ne bi toliko angažirali, najbrž ne bi mogli tiste sobote odstraniti ruševin. Dva krajana — Jože Debevc in Janez Žitko — sta tudi imela tistega dne precej dela, da sta s traktorji odpeljala vse s pogorišča. S prostovoljnimi prispevki krajanov pa smo zbrali 170 tisoč dinarjev, ki smo jih Žitnikovim izročili na krajevni skupnosti«, skromno pripoveduje Ciril. Lastnik se jim je.za pomoč toplo zahvalil. »Krajani so ob tej priliki lahko spoznali, da v nesreči niso sami,« je še pripomnil Ciril in že bil na mopedu s poštarsko torbo čez ramo in spet odhitel med ljudi. Ivan Vidmar tekmovanja v okviru ljubljanske regije, tekmovanja v okviru sekcije, itd. Gotovo je bila osnova za zdrave odnose celotne aktivnosti balinarjev popolnoma amaterska dejavnost. Krajanom KS Borovnica Za vso materialno, finančno in fizično pomoč, ki ste nam jo nudili ob požaru, se iskreno zahvaljujemo. Istočasno se zahvaljujemo mladinski organizaciji za opravljene akcije v sodelovanju z vaško skupnostjo Borovnica in družbenopolitičnim organizacijam KS Borovnica. „ DRUŽINA ŽITNIK Francka Kogovšek odhaja 15. maja v pokoj Še veliko bi lahko povedali o Društvu upokojencev naše občine. Eno pa je gotov: upokojenci so del našega vsakdana, ljudje, o katerih moramo govoriti s spoštovanjem. Do njih moramo biti bolj pozorni, radi nam bodo pomagali s svojimi izkušnjami. Če jih spoštujemo, tudi sebi pripravljamo lepo jesen. M. ARSIĆ Tudi tokrat gre vsa pohvala aktivistom RK, da je bil odziv na krvodajalski akciji tako množičen. Krvodajalstvo — družbena vrednota — Vsebina in cilj vseh akcij — Občinski odbor Rdečega Rdečega križa sočlovek, humani križa Vrhnika je organiziral to krvo-odnosi med ljudmi, medsebojna dajalsko akcijo ob pomoči družbe-solidarnost in medsebojna pomoč nih dejavnikov. Zahvaljuje se vsem ljudem v stiski. prostovoljnim krvodajalcem, ki so — Sodoben način današnjega izrazili svojo humanost na najbolj življenja povzroča veliko število neposreden način tako, da so del prometnih nesreč, mnogo je raznih sebe darovali za zdravie ^M6! naravnih nesreč pa tudi zdravljenje nekaterih bolezni terja velike količine krvi. — Da bo krvi, tega nenadomestljivega zdravila, ki ga ne more izdelati nobena tovarna, ki ga lahko da le human, solidaren in zdrav človek, vedno dovolj, nam zagotavljajo prostovoljni krvodajalci. — Krvodajalske akcije so ena izmed najbolj humanih akcij naših socialističnih samoupravnih odnosov — odnos do konkretnega človeka, človeka v hudi življenjski stiski. To je najgloblja in največja solidarnostna akcija, ki jo je Rdeči križ Slovenije v letu 1953 prevzel kot svojo aktivnost. Prostovoljno krvodajalstvo je naša skupna akcija, akcija vseh občanov in delovnih ljudi republike Slovenije, tako tistih, ki kri dajejo, in tistih, ki jo prejemajo, tudi tistih, ki dejavnost krvodajalstva organizirajo. Prav vsi smo zainteresirani za to akcijo, zavzeti za to, da je krvodajalcev in krvi, tega nenadomestljivega zdravila, vedno dovolj. — Želimo, da vsaj nekajkrat v življenju daruje kri za sočloveka vsak zdrav občan in s tem izrazi svojo humano in solidarnostno voljo brez škodljivih posledic za svoj socialnoekonomski položaj. — V veliko armado prostovoljnih krvodajalcev so se v aprilu tega leta vključili tudi krajani naše občine. V Cankarjev dom, kjer je bil odvzem krvi, so že v zgodnji jutranji uri prišli prvi krvodajalci. Kri so darovali mladi in starejši, ženske in moški. 16. aprila se je v šestih urah zvrstilo 258 krvodajalcev, 17. aprila pa 290. ka. OO RK št. Št. za- krvo- posl. daj Industrija usnja Vrhnika 1 .-301 144 LIKO 1.102 73 DONIT TOZD FENOLIT-- 267 34 Kovinarska 201 41 Iskra TOZD tovarna ant. nap. 161 32 NZD Vrhnika __- 16 OŠ Ivan Cankar Vrhnika 102 9 OS Log-Dragomer 56 2 OŠ. Borovnica 43 ,: 2 Skupščina občine Vrhnika ' 72'' ' 12 Igrad Vrhnika 220 9 Komunalno podjetje 89 7 Kmetijska zadruga 116 12 Žito TOZD pekarna in mlini 104 11 Droga obrat Jelka 36 5 VVZ .2 enotami 94 16 Dom upokojencev 38 9 PAP 32 3 Slovenija avto 34 3 Obrtni center 31 5 PTT 95 2 Gozdno gospodarstvo 56 5 Mantova 51 4 Obrtnik Borovnica 30 2 Družbeno politične organizacije 11 5 Sodišče Vrhnika 13 Vojna pošta 5312 — 2 Postaja milice •. Zs 3 Cankarjeva knjižnica v,0 rrfl 2 Elektro Lj. ok. 24 5 Kamnolom Verd — 3 Center za socialno delo 7 1 SIS 26 1 Delavci pri zasebnikih — 10 Gospodinje .:• IOJ* 6 Kmetje — 4 Dijaki — 6 Upokojenci — 6 Svobodni umetniki — 2 Krvodajalci zunanjih del. org. 30 Mercator 104 1 Glasbena šola 1 Stanovanjska skupnost "l ■ _ 1 med mladimi od dvajsetega do dvajsetega — med mladimi od dvajsetega do dvajsetega — med mladimi od dva Ričku odlikovanje Na seji OK ZSMS je predsednik občinske skupščine Andrej Vidovič izročil Richardu Beuer-mannu medaljo zaslug za narod za prispevek pri socialistični izgradnji države. Richard Beuermann je dolgoletni družbenopolitični delavec, ki se je kalil v mladinski organizaciji na Vrhniki in katere aktiven član je bil od njenega nastanka oziroma ponovne ustanovitve. Z delom v mladinski organizaciji se je začel ukvarjati že v letu 1970; bil je član predsedstva mladinskega aktiva Vrhnika. Aktiv je 1971 prerasel v Občinsko konferenco ZMS in Richard je bil član iniciativnega odbora za formiranje konference. V letu 1972 je opravljal več funkcij. Bil je član predsedstva OK ZMS, predsednik komisije za informiranje, urednik mladinske — revije Pota mladih in član komisije za informfranje pri RK ZMS. Leta 1973 je prevzel funkcijo predsednika komisije za informiranje na RK ZMS, v mesecu decembru pa je bil izvoljen za predsednika Občinske konference ZSMS Vrhnika. To funkcijo je opravljal do odhoda v JLA. Po služenju vojaškega roka je funkcijo predsednika OK ZSMS nadaljeval, vendar profesionalno. Po poteku mandata je ostal član predsedstva OK ZSMS Vrhnika. Leta 1978 je bil izvoljen v DPZ Skupščine občine Vrhnika kot delegat ZSMS. To funkcijo je odgovorno opravljal do leta 1982. Udeležil se je več lokalnih, republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij. Na akcijah je opravljal več pomembnih funkcij, vendar naj Pokojišče? Da! Od 26.5. do 2.6.1984 Vprašanje, ki so si ga zastavljali letos brigadirji glede Pokojišča, ima svoj odgovor že v naslovu. Bistvenih sprememb v programu akcije ne bo. Manjše spremembe bodo le v naselju; in to v pozitivnem smislu. Bolje bosta rešeni vprašanji vode in prehranjevanja. Osnovno delo na trasi bo ograjevanje pašnih površin, trošenje gnojila in popravilo ograd, ki jih je polomil sneg. Tako kot je MDA Pokojišče že tradicionalna, je tradicionalno tudi njeno sodelovanje s pripadniki JLA iz vrhniškega garnizona. Njihov delovni prispevek je nedvomno velik. Pozivamo vse srednješolce in študente, da se nam pridružijo. Prijavite se lahko pri predsedniku vaše OO ZSMS ali pa direktno na OK ZSMS Vrhnika, Cankarjev trg 8. Edini pogoj je, da želite z nami preživeti lep teden ob delu in zabavi, srednješolci pa morajo imeti v 3. konferenci vse predmete pozitivne. Vidimo se na Pokojišču! Brigadirski Z-D-R-A-V-O! Center za MDA nikov. Ko smo se namestili v garderobah, nas je tovariš poklical. Pred nastopom smo imeli kratko vajo. Po vaji smo odšli nazaj v garderobe. Pričelo se je mučno čakanje. Po zvočniku smo poslušali zbore, ki so peli pred nami. Končno je v zvočniku zadonel glas: »Vrhnika, pripravi se!« Postavili smo se v vrsto in odšli na oder. Pesmi, ki smo jih zapeli, so bile zahtevne. Nastopali smo v srednji dvorani, ki ima osemsto sedežev. Po nastopu smo odšli domov. Tovariš Jurjevčič nas je pohvalil. pa tudi publika nam je ploskala. V časopisu smo prebrali mnenje Petra Kušarja, ki je napisal: »Za mladinske zbore iz Rakeka, Logatca in Vrhnike bi veljalo, da so prijetno presenetili s svojim prav bogatim zvokom in včasih tudi prav svežo, dinamično izvedbeno zamislijo, česar je nekoliko manjkalo obema, sicer solidnima nastopoma dVeh zborov z ljubljanskih šol.« Na prireditvi so nastopili še zbori iz Horjula, Polhovega Gradca, Ljubljane in mladinski zbor RTV Ljubljana. Špela Burnik, 5,c. OŠ Ivan Cankar Mladinska konferenca omenimo le eno — leta 1978 je bil komandant republiške mladinske delovne akcije — Kožbana 78. Poleg njegove velike angažiranosti v mladinski organizaciji je pri OK ZKS kot član komisije za idej-nopolitično usposabljanje vodil od leta 1977 do 1981 oddelek dopisne šole marksizma ter bil predsednik občinske komisije za odnose z verskimi skupnostmi od leta 1978—1982. Peli smo v Cankarjevem domu v Ljubljani V torek, tretjega aprila, smo se s pevskim zborom odpravili v Cankarjev dom na revijo mladinskih pevskih zborov »Naši dosežki 84«. Že ob štirih popoldne smo se zbrali pred šolo. Počakali smo to- variša Jurjevčiča. Ob pol petih je prispel avtobus. Odpeljali smo se v Ljubljano. Cankarjev dom je pravi labirint. Najprej še tovariš ni vedel, kam naj se obrnemo. Povsod je polno hod- V začetku meseca smo mladinci imeli svojo konferenco. Na osnovi poročila za konferenco so se mladi po OO ZSMS pogovarjali o problemih, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Mladi delavci imajo precej problemov znotraj delovnih procesov. Zaradi slabih surovin teže izdelajo kvalitetne izdelke, stroji so že precej izrabljeni in še bi lahko naštevali. Mladi delavci, ki so prišli iz drugih republik, imajo precej velike stanovanjske probleme. Stanujejo največ po samskih domovih, kjer pa ne morejo biti za stalno prijavljeni. Tako jim je zaprta pot do kreditov, ki pa pomenijo začetek uspešnega reševanja stanovanjskega problema. Srednješolci pa imajo druge probleme — probleme, ki so povezani z eksistenco. Priti do zaposlitve danes je izredno težko, posebno tistim, ki nimajo nobenih delovnih izkušenj. Problemov je veliko. Prej omenjeni so le najbolj pereči oziroma najobsežnejši. Žal pa smo ugotovili, da se nam problemi ponavljajo že dalj časa, kar vsekakor ni spodbudno za "mlade. Tako se mladi po KS raje ukvarjajo s športom, kulturo in zabavo. Tako laže vsaj za nekaj časa pozabijo na probleme. Sami pa tem problemom ne bomo kos, če se ne bo za reševanje le-teh zavzela tudi širša družba, tako da nam bodo pomagali uresničiti že sprejete sklepe. Mladi smo se zavzeli tudi za nov, drugačen, koncept praznovanja meseca mladosti in štafete. Kot vidite, dela je veliko, zato pa le — veselo na delo. MAJA KAJDIŠ I.........iimiiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiii.....iiiimi.....iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii.....mimiimiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii..........mm.....umnimi.......i........iimimiiiimimiiimimmmmiiiimiiiiiiiii......imiii......mu......mimm.....i.....imiiiimmmmiimimmmiiimiiiimiiiii 10. maj — obletnica Cankarjevega rojstva Ali ta veliki tekst je strašen. Neprijetno je, če nima človek kruha, jaz vem to jako dobro... In že je obsenčil duh odpornosti sestradane obraze in stiskajo se okrvavljene pesti; prišel bo čas, ko se bodo majali beli gradovi ob svitu krvave zore... Toda jaz za svojo osebo moram reči, da me vznemirja mnogo bolj to strašno duševno uboštvo, ki je razlito kot umazano morje po vsej mili domovini. Ne govorim o ljudeh, ki imajo slamo v glavi; teh smo se sčasoma privadili in nekateri izmed njih polagamo celo lovorove vence na čelo. A pri nas ni nikjer duše ne srca; vse javno in privatno življenje je udu-šeno v konvencionalni zunanjosti, v smešnih malenkostih in obzirih. To je tekst. Ivan Cankar, Epilog. Vinjete, 1899 Foto klub že žanje uspehe DPD Svoboda je društvo, ki s svojo množičnostjo presega okvire okvire »normalnih« društev, saj ima organiziranih kar lepo število sekcij. V vsaki številki Našega časopisa bom poskusila predstaviti eno od sekcij, ki delujejo v sklopu te široko zasnovane organizacije. Za to številko časopisa sem pripravila intervju s predsednikom foto-kino kluba v Borovnici Foto-kino klub Borovnica je manj znan javnosti v naši občini, saj je poleg foto-kino kluba, ki deluje v Domu JLA edini delujoči klub take vrste, ni pa zato neznan širšemu občinstvu in ljubiteljem umetniške fotografije. Člani te sekcije, ki delujejo pri DPD Svoboda, že kar štiri leta uspešno razstavljajo svoje fotografije po Sloveniji in po naši širši domovini. O tem, kako delajo, kakšne težave imajo pri svojem delu, sem se pogovarjala s predsednikom FK sekcije v Borovnici, z mladim Igorjem Debevcem. »V teh časih se pojavljajo hudi problemi, predvsem zaradi izredno dragega materiala, po drugi strani pa določenih stvari sploh ni mogoče dobiti v naših trgovinah, fotografsko opremo pa si člani tako ali tako kupujemo z lastnimi sredstvi. Cene pa veš, kakšne so. Smo sicer člani Foto-kino zveze Slovenije, ki pa nam s finančnimi sredstvi ne more pomagati« Igor pripomni tudi to, da so za svoje delovanje prejeli že nekaj nagrad, najvišje pa je bilo državno odlikovanje, in sicer srebrna plaketa Narodne tehnike Jugoslavije, ki so jo prejeli leta 82 za uspešno realizacijo republiške razstave fotografij, ki je bila v OS Borovnica. Le katera sekcija se lahko pohvali s takšnimi priznanji pri nas? »Ja, takrat je na naš razpis prišlo okoli 900 fotografij, rok za žiriranje, postavitev razstave in tiskanje kataloga pa je bil 3 dni. Organizacijo razstave smo sprejeli mesec dni pred otvoritvijo, ker je drugi slovenski klub odpovedal sodelovanje. Za primerjavo naj povem, da v normalnih pogojih klubi zvedo za organiziranje republiških razstav leto dni pred rokom« Delo v klubu je zelo dobro organizirano. Igorje ustanovil še tri podsekcije, ki skrbijo za klubsko, tekmovalno in razstav-Ijalno dejavnost. »Tako je vseh 13 članov udeleženih v delu kluba. Za izdelavo fotografij porabimo okoli 1500 ur na leto, sem seveda ni všteto fotografiranje na terenu. Ob koncu lanskega leta smo naše prostore adaptirali ter jih z lastnimi sredstvi prenovili, tako da je sedaj res užitek delati v laboratoriju « »Kaj pa podmladek?« vprašam Igorja. Pri tem pa se mu čelo namršči, pogled zasrepi, jezno odmahne z roko. »V šoli imajo velike možnosti za razvoj fotografije, pa kakor da se nihče ne zmeni za to. Imajo vse pripomočke, opremljen laboratorij, pa...« Sicer pa je Igor dejal, da s šolo drugače zelo dobro sodelujejo. Še nikoli niso imeli problema s prostorom za razstave, vse jim dajo na voljo in je vse v najlepšem redu. In kakšni so načrti za prihodnost? »Sedaj grem na odsluženje vojaškega roka in vodenje bo sedaj v rokah predsedstva,« pripomni, »vem pa, da bodo člani še naprej delal tako, kot so do sedaj.« »Drugače pa sedaj v klubu pospešeno izdelujemo fotografije za razstave. Ja, včasih smo sodelovali na treh, štirih razstavah po Sloveniji, sedaj pa se je vse spremenilo.'Organiza-cija republiške razstave, ki sem jo že omenil, nam je prinesla določeno reputacijo in nam odprla vrata. Samo za termine v marcu in aprilu smo dobili vabila za sodelovanje iz 14 klubov. Potem pa še sodelovanje na razstavah v tistih mestih, kjer smo bili že lani: Skopje, Tuzla, Beograd, Požarevac, Split, Bohinjska Bistrica... so samo nekatera izmed njih. Kaj pa v občinskem merilu? »Res je, da smo tu v Borovnici premalo razstavljali, toda zelo slab obisk marsikoga od nas tudi odvrne, da bi ure in ure izdeloval fotografije, jih postavil, potem pa... Skrajni čas pa je, da se predstavimo tudi na Vrhniki. Poskušali bomo tudi z DO LIKO, če bi hoteli prevzeti pokroviteljstvo nad nami. Problem finansiranja je pri nas zelo pereč. Zelo nam pomaga Svoboda, tudi ZKO, drugih virov razen interne članarine pa ni.Spominjam se, kako smo iskali denar za organizacijo republiške razstave. Poslali smo preko 30 prošenj našim DO v občini, toda dobili nismo niti odgovora, kaj šele sredstev! Tak je pač naš odnos do kulture.« In leto 1984? »Težko bo,« odgovarja Igor, »Kljub temu bi radi organizirali razstavo notranjske regije, če ne letos, pa vsaj drugo leto. Tako bi dali možnost tudi vsem tistim ljubiteljem fotografije, ki se samo »tako« ukvarjajo z njo.« In še in še sva se pogovarjala. Ugotovila sem, da so vsi člani tega kluba izredni ljubitelji lepe fotografije; to ni samo delo »kar tako«, to je strast, ljubezen, da vidiš tisto, kar vidijo drugi samo črno-belo. Igorjev zasebni album že sam bi lahko bil in odšel na razstavo. Igranje z različnimi tehnikami pa mu daje še poseben pečat. Proti koncu napoveduje izredno prihodnost. Najinega pogovora je konec, Igor pa vabi vse ljubitelje fotografije, da pridejo na pogovor vsak prvi ponedeljek v mesecu v prostore njihovega kluba. LUČKA CERK Druga polovica aprila za ljubitelje lutk Učence osnovne šole Ivana Cankarja so za zaključek »bralne značke« 18. 4. 1984 obiskali lutkarji. Prvi in drugi razredi so gledali igrico »Lutke tete Julke« v izvedbi gostov iz Litije, za učence tretjih in četrtih razredov pa so domači lutkarji odigrali igrico »Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna«. Ker pa smo menili, da otroci vse premalo vedo o lutkah nasploh, smo povabili mednje še Cveta Severja — samostojnega lutkarja iz Kranja. Otrokom je predstavil različne vrste lutk in zgodovino lutkarstva na prav poseben animativen način. Cveto Sever pa je bil gost vrhniških lutkarjev in vseh otrok, ki ga radi gledajo, še v soboto, 21. 4. s svojim »Vrtiljakom«. V okviru kulturnega dneva osnovne šole Ivana Cankarja pa so borovniški lutkarji zaigrali »Butalce«. Kar pestra je bila lutkovna dejavnost v aprilu. Ogled različnih lutkovnih predstav in pogovor o njih pa je nova izkušnja tudi za lutkarje same. Dušan Lipovec razstavlja v salonu IUV Za mladega kamniškega, na Ljubljanski akademiji za likovno umetnost šotanega slikarja Dušana Lipovca, ki se to pot predstavlja s svojimi akvareli, temperami in risbami, bi lahko trdili, da jo pri svojem odločanju izbral dokaj srečno pot, nekakšno »zlato sredino« med klasično Izkušnjo, pridobitvami »moderne klasike« in vznemirljivo živahnostjo sodobnega likovnega iskanja. Dejstvo je, da pojavne oblike pej-saža in vedute, ki so najpogostejša motivika v Lipovčevih likovnih stvaritvah, kljub sproščeni in sodobni slikarski trans-poziciji, še vedno ostajajo »otipljivo« navzoče v njegovih delih. Medtem ko so v prejšnjih slikarskih upodobitvah Lipovčevih kamniških in obmorskih vedut ter pej-sažev, formalno in barvno močno skrčeni, sublimirani elementi slikarsko zajetih motivov, vse bolj prehajali v čiste ploskovne sestave in razmerja — ki jh je bogatila samo sled subtilnega slikarskega rokopisa — se v novejših Lipovčevih akavare-lih in temperah srečujemo tudi z naplavinami močnega avtorjevega čustvenega Likovna razstava Ves mesec marec potekajo na naši šoli kulturni dnevi. Zvrstilo se ježe več prireditev, obiskov, ogledov... 26. 3. 1984 sem bila kot razredni predstavnik na otvoritvi likovne razstave v razstavnem prostoru naše šole. Dela zanjo so tokrat pripravili učenci z Vrhnike in Loga. Učenci naše šole smo pripravili kratek program. Za uvod sta dve učenki zaigrali na flavto. Sledili sta dve recitaciji, nato pa je tovariš za likovno vzgojo v imenu naše šole pozdravil učence vrhniške šole, ki so se odzvali povabilu na otvoritev. Povprašal jih je tudi o njihovem likovnem udejstvova-nju. Povedali so, da največ delajo doma ali pa v šoli med odmorom. Ukvarjajo se tudi z ban/no grafiko, kar je na naši šoli novost, ker za to nimamo niti prostora niti sredstev. Ob koncu jih je tovariš povabil, da so si ogledali našo šolo, program pa smo zaključili s skladbo, ki sta jo zaigrali na flavto učenki 4. razreda. Po končanem programu smo razredni predstavniki v svojih razredih poročali, kako je bilo na otvoritvi. Sošolce smo povabili, naj si ogledajo to razstavo, ki bo odprta kar nekaj tednov. Ksenija Mihevc, 8. b. literarno-novinarski krožek Oš Borovnica doživetja, z neko novo resničnostjo vidnega sveta, ki je zgolj umetnikova intimnost, notranja last. Evokacijski motiv se je s subtilno stilizacijo, mehkobno in mokro prelivajočih se barvnih lis ter s subi-tilnim grafizmom risbe, spremenil v intimi-stično poetično vizijo, v tisto zvrst lirične podobe, ki naravnost izziva k bogastvu subjektivnih razlag; skratka krajina in veduta sta se na Lipovčevih akvarelih in temperah spremenili v čisto likovno misel, ekspresija, tesnoba in dramatična napetost pa so odstopile svoj prostor liričnemu naboju. Vendar tudi v teh novejših Lipovčevih stvaritvah, zlasti v akvarelu, spet opazimo prevladovanje avtorjeve značilne barvne lestivce; predvsem je tudi prisotna zelena, ki zapoje v neštetih najfinejših barvnih odtenkih. Ne bomo se zmotili, če zapišemo, da je prav v tej lirični ubranosti, v posebnem barvnem razpoloženju lipovčevih akvarelov in temper, nekaj domačega in izvirno slovenskega. FRANC ZALAR Prireditve glasbene šole Vrhnika od 25. 4.1984 do 31.5.1984 25. 4, 1984 18. 5. 1984 21. 5. 1984 12. 5. 1984 — Gostovanje Glasbene šole Piran v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki ob 18.30 — Zaključni koncert Glasbene šole Vrhnika v Borovnici v osnovni šoli ob 18.30 — Zaključni koncert Glasbene šole na Vrhniki v mali dvorani Cankarjevega doma ob 18.30 Vpis v glasbeno šolo Vpis v glasbeno šolo za šolsko leto 1984-85 na Vrhniki ob 8. uri zjutraj 15.5.1984 — Vpis v glasbeno šolo za šolsko leto 1984-85 v dislociranem oddelku v Borovnici v prostorih TVD Partizana ob 18. uri Vpisi v glasbeno šolo bodo samo v spomladanskem roku, jesenskih vpisov v glasbeno šolo zaradi omejenega števila učencev ne bo! Nastop glasbene šole Učenci glasbene šole bolj ali manj pridno delamo. Rezultate svojega dela pa lahko pokažemo na raznih prireditvah.« Tako smo se predstavili tudi sredi marca na javni produkciji. Sodelovali smo gojenci različnih starosti z različnimi inštrumenti. Brez napak nikjer ne gre in tudi na tem nastopu nismo vsi igrali brezhibno. Pustovanje, športni dan in še nekatera praznovanja so nam tokrat prišla prav za izgovore, zakaj napake. To je bila letošnja druga produkcija glasbene šole in je bila precej bolje obiskana kot prva. Upam, da bo na prihodnji še več gledalcev in nastopajočih. Živa Ocepek, 8. a literarno-novinarski krožek OŠ Borovnica Cerkveni maček Karla Grebeljška mladi bralci poznate po številnih hudomušnih zgodbah iz partizanskega življenja pa tudi po daljših in resnejših povestih iz tistega časa. Te črtice In povesti ga uvrščajo danes med najbolj priljubljene mladinske pisatelje. Z novo knjigo CERKVENI MAČEK pa se pisatelj vrača v leta svojega otroštva, v čas pred prvo svetovno vojno in med njo, zato ji je dal tudi podnaslov Utrinki iz otroštva. Ta čas spoznavamo skozi oči otroka in odraščajočega fanta, ki se je rodil in s šolniki. Oblikovale so ju otroške igre, kakor odrasle oblikuje delo. Pisatelj pravi, da je vsako otroštvo prepolno iger in da je pravzaprav igranje za otroka delo. Vso mladost so Karta pritegovale cerkvene slovesnosti, zvonik z zvonovi, skrivnostno cerkveno podstrešje, bleščava fr-čada in štanti pred cerkvijo, saj so bili Rožmančkovi cerkveni sosedje. Zato je fant postal tudi ministrant in hlapčtč — tako si je prislužil kak novtič, saj je bil reven kot cerkvena miš. Iz knjige tudi partizanska knjiga TOZD ZALOŽBA Trg osvoboditve 13 61000 Ljubljana Naročilnica/Cerkveni maček (cena: 560din) Podpisani. Naslov_ Zaposlen pri _ štos. izkaznice. nepreklicno naročam . . ki jo je izdala SO___ _izvodov knjige Cerkveni maček. Knjigo bom plačal: — v zakonitem roku po prejemu računa — po povzetju Datum MP Podpis. rasel na Vrhniki. Družina je živela na Hribu, pri njih doma se je reklo pri Rož-mančku. Oče je šel po večjo srečo v Ameriko in ko se je vrnil, ga je vzela vojska. Tako sta mlajši Karel in starejši Francelj leta in leta živela sama z materjo dninarico. Mnogo bolj kot doma sta se brusila zunaj, pred-hišo, okrog cerkve svetega Pavla, med prijatelji in sredi svoje druščine. Spremljala so ju všečna in nevšečna srečanja z odraslimi, z duhovniki, s čudaki, z vojaki in zvemo, kako se je lotil svojega kasnejšega pisateljskega poklica —sovrstnikom je moral pripovedovati najrazličnejše zgodbe, ki si jih je sproti izmišljal. Roman se konča v prvih letih pubertete, ko je Karel zvedav, dober šolar, do kraja trmast in nepopustljiv, če ve, da ima prav ali če se mu je zgodila krivica. CERKVENEGA MAČKA boste prav gotovo z veseljem prebrali, rada pa ga bosta vzela v roke tudi dedek in babica, saj se bosta z njim vrnila v svoja mlada leta. Zanimiv bodoči poklic spela Petkovškova je dijakinja 3. letnika srednje družboslovne šole— kulturološke smeri. Precej je zaposlena v šoli in zunaj nje, zato sva se pogovarjali bolj na hitro. Kot večina mladih ljudi v obdobju, ki je prepolno želja in življenjskih iluzij, tudi Špela v prvem letniku ni vedela, kako ji bo v šoli nabrano znanje služilo v poklicu in življenju. Vsako leto ji je prineslo nove izkušnje, cilji so" jasnejši in bližji. V prijetnem in neobvezujočem pogovoru sva prišli do zaključka, da se morava več pogovarjati o problemih na kulturnem področju in se srečevati povsod, kjer načrtujemo kulturne akcije in ob samih dogodkih. Prav gotovo pa je potrebno, da bi se povezali s šolo, v okviru katere bi se lahko — s pomočjo mentorja in ZKO — lotila raziskovalne naloge. Za začetek sva razmišljali takole: Zakaj si se odločila za splošno kulturno smer? Zanima me vse področje kulture. Rada si ogledujem slikarske in kiparske razstave, obiskujem gledališča — bodisi dramska ali operna, koncertne predstave. Vse to čim globlje spoznati in to posredovati ljudem, je moj cilj. Seveda ne mislim pri tem le naših kulturnih snovanj in storitev, ampak bi se rada ozrla preko svoje ožje domovine. Kateri predmeti so najbolj značilni za tvojo smer? Gotovo predmet organizacija kulturnih dejavnosti. Tu pripravljamo razne prireditve, vendar žal za ta predmet manjka literature in ni izdelan učni nrngram. Sledi mu sociologija kulture. Zajema razvoj umetnosti v posameznih obdobjih. Vsa štiri leta pa imamo tudi glasbeno in umetnostno vzgojo. Kdaj in kje opravljate prakso? Prakso opravljamo v knjižnicah, raznih založbah, Cankarjevem domu, v uredništvih časopisov, na RTV. Kakšna je tvoja predstava o organizatorju kulturnega življenja? Mislim, da ima organizator kulturnega življenja zelo široko delovno področje, vendar tudi zelo zahtevno. Če poaledam Vrhniko, je za res kvalitetno prireditev do-, volj velika mala dvorana, za kako plehko glasbeno prireditev pa se tare ljudi. Kulturni organizator bi moral ljudi vzgajati in jim čim bolj približati kulturne vrednote. To pa je težko in dolgotrajno delo, pri katerem mora sodelovati več ljudi. V katere skupine se vključuješ aktivno? Aktivno sodelujem v lutkovni skupini, ki deluje pod vodstvom Mirjam Suhadolnik in v dekliškem pevskem zboru v Glasbeni' šoli. Ali so možnosti, da se v obliki šolskega programa (prakse), vključuješ v delo občinske ZKO? Dobra teorija je osnovni temelj za dobro prakso. Vendar za našo smer je to zelo težko. Nekatere smeri v usmerjenem izobraževanju nimajo izdelanih niti učnih načrtov, kaj šele knjig! Tako tudi splošna kulturna smer. Profesorji morajo dobesedno improvizirati. Ko je dijak na praksi, ga tarf porabijo za to, da opravi tista dela, za katera sami nimajo dovolj časa, ali pa se jirtf določenih stvari preprosto ne da narediti Ker traja praksa samo 14 dni, v bistvu od nje ne pridobimo ničesar. Za konec bi rada povedala še tole: Na Vrhniki se kulturno udejstvuje veliko ljudi, gostovat pridejo igralci iz Mestnega gledališča, lutkarji, zbori... Čutiti je uspel* naporov ljudi, ki delajo v ZKO. Vendar mislim, da morajo pri tem izdatno sodelovat DO in šole, spodbujati ljudi in narediti tud veliko reklame, kajti ljudje so se ob TV sprejemnikih nekoliko polenih in postal nezahtevni. . Prijateljstvo s pionirji iz Šabca se stopnjuje Naša šola si že več let dopisuje s šolami iz drugih republik in tako tke prijateljstvo med vrstniki. Tudi naš razred je eden izmed mnogih členov v verigi, ki veže mlade državljane naše širše domovine. Jeseni so nam pisali učenci 5 b razreda z OSNOVNE ŠOLE MILEVE KOSOVAC V ŠABCU. V pismu so izrazili željo, da bi si radi dopisovali z učenci petega razreda in tako nadaljevali tradicijo, ki so jo pred petnajstimi leti začeli njihovi starejši tovariši Poslali so nam svoje naslove, mi pa smo se znašli pred kopico imen. Odločitev ni bila lahka, saj nismo vedeli, kakšni učenci se skrivajo za nastavi. Izbrali smo imena, pisali, prebili led in prijateljska pisma so spet potovala z Vrhnike v Šabac in nazaj. Iz njihovih pisem smo spoznali, da imamo mladi na Vrhniki in v Šabcu podobne probleme, da so naši cilji in misli enake. 29. marca je šola, ki nosi ime po junakinji Milevi Kosovac, praznovala odredni praznik. Učenci so nas povabili na proslavo in odzvali smo se. 30. marca zvečer se je sedem učencev naše šole odpeljalo z vlakom v Srbijo. Po' sedmih urah vožnje smo izstopili v Rumi. Gostoljubnost Šabčanov smo spoznali že tu. Na postaji sta nas pričakala, m s stiskom roke prisrčno pozdravila moža, ki sta nas z avtomobiloma odpeljala v 32 km oddaljeni Šabac. Na hodniku njihove šole smo se pozdravili sprijatelji, ki smo jih doslej poznali le iz pisem. Skupaj smo si ogledali skrbno pripravljeno razstavo ročnih del. Pokazali so nam tudi učilnice, ki pa se po opremljenosti precej razlikujejo od naših. Povabili so nas v jedilnico, kjer so nam postregli z odojkom. Spoznali smo, da so naši bratje zelo gostoljubni in srčno dobri. Take gostoljubnosti Slovenci ne bi zmogli. Po zajtrku so nas gostitelji odpeljai na svoje domove. Ob desetih smo prišli na proslavo v dom JNA. Dan šole so počastili s skrbno pripravljenim programom. Popoldne si je vsak s svojim gostiteljem ogledal mesto. Proti večeru smo-obiskali njihovo tovarišico razredničarko. Pridružila se nam je tudi naša razredničarka. Klepet se je zavlekel skoraj do dvajsete ure. Čeprav smo bili v Šabcu le en dan, smo stkali nova prijateljstva in se tako navezali drug na drugega, da smo se na avtobusni postaji že težko ločili. Alenka Kržmanc, 5. e Tamara Troha, 5. e Harmonikarski orkester na Vrhniki Oddelek za harmoniko na naši glasbeni šoli že lep čas deluje, tudi harmonikarjev je (bilo) veliko. Če še vedno doma preigravaš skladbe in če se čutiš še dovolj sposobnega za resno delo, se lahko oglasiš. Edini »pogoj« so vsaj štirje letniki nižje glasbene šole. Več informacij pa lahko dobiš po telefonu (061) 752-669 (najbolje, da pokličeš proti večeru, slišim na ime Dejan); ali pa se pozanimaš in priglasiš še na naslednji telefonski številki: ZKO Vrhnika — 752-608 in Glasbena šola Vrhnika — 751-207 (dopoldan). NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA Adamović V.: Pjihologija obolelog od infarkta miokarda Boncelj J.: Zavarovalna ekonomika Černe M.: Solatnicc in kitajski kapus Guček M.: Strmi lazi . Kralj V.: Dramaturški vademckum Kreft 1.: Spori in spopadi Moč medu Petru P.: Narodni muzej v Ljubljani Polič M.: Pešci v prometu Register veljavnih predpisov SI RJ in SRS Reisp B;: Blejski grad Rupel S.: Družinsko pravo , Semarie VI. A.: Svi možete imati super pamćenje Simonih M.: Mariborski muzej $ Sportski leksikon Sušnik T.: Po Prežihovih Kotljah Šikovec S.: Za vsakogar nekaj o vinu Torkar I : Umiranje na obroke Uresničevanje sklepov 9. in 10. seje CK ZKJ Zgodovina 2 LEPOSLOVJE Mladinko: Andersen H.C: Vžigalnik Andrić L: Misel ujeta "v divjini Gračner D.: Punčka, kje si doma? Ingolič A.: Rokove zgodbice Kokot A.: Ringaraja Kosovel S.: Medvedki sladkosnedki Majetić A.: Omiški gusarji Majnik F.: Konji, ti dobri konji Mare de la W.: Čudežni jopič Mate M.: Hopla, oprostite Murn J.: Pripovedka o oblaku Novak A.B.: Domišljija je povsod doma Tafel J.: Počitnice s Sherlockom Holmesom Za odrasle: Bor B.: Jonko in druge novele Cedilnik D.: Sledovi ptic Kovačič V.: Pregrada Škodlar Č.: Zabloda stoletja Arsan E.: Emmanuelle Bukowski C: Ženske Follet K.: Ključ za Rebeko Hunter E.: Matere in hčere Krantz J.: Nihče ni rad sam Miller H.: Seksus Ng'vveno H.: Mož iz Pretorie Ousmane S.: Poslednji iz cesarstva Peter E.: Nočni izposojevalec Pesmi: Balantič F.: Muževna steblika Buttigieg A.: Malteško morje Gluvic G.: Ulične revolucije Orafenauer N.: Palimpsesti Janež J.: Angel na banketu Maurer N.: Tej poti se reče želja Pesmarica ansambla Lojzeta Slaka Rimbaud A.: Pijani čoln Zaje D.: Kepa pepela V srbohrvaškem jeziku: Aralica L: Duše robova McEwan I.: Betonski vrt Talese G.: Žena bližnjega tvoga Tribuson G.: Polagana predaja' V vojašnici, ki nosi ime po narodnem heroju Ignacu Voljču-Fricu so se zbrali soborci, vojaki in starešine ter občani Vrhnike in počastili spomin na velikega revolucionarja Spomin na narodnega heroja Ignaca Voljča-Frica 4. aprila letos je poteklo že 40 let, odkar je padel Nace Voljč-Fric v boju z nemškim okupatorjem. Bil je borec za delavske pravice v stari Jugoslaviji, eden od organizatorjev KPS za Notranjsko, človek, katerega velika zasluga je, da je v prvih dneh okupacije Jugoslavije KPS organizirala po vseh krajih notranjske OF slovenskega naroda in pripravljala na vsesplošni odpor notranjske ljudi proti okupatorju, za osvoboditev Jugoslavije. Padel je kot sekretar oblastnega komiteja Komunistične partije Slovenije za severno Štajersko, v bližini Trbuhove kmetije v Trbovljah. Zaradi svojih pomembnih zaslug v narodnoosvobodilnem boju in smrti v boju za osvoboditev jugoslovanskih narodov je bil 27. novembra 1983 proglašen za narodnega heroja. Ob tej priložnosti so se v vojašnici na Vrhniki, ki nosi njegovo ime, na spominski svečanosti zbrali njegovi nekdanji soborci, pripadniki enote JLA, ki nosi ime narodnega heroja Ignaca Voljča-Frica, ter mladina, delovni ljudje in občani Vrhnike. Na svečanosti je spregovoril njegov sobo-rec Nace Voljc-Drčar in orisal življenjsko pot revolucionarja. Nacetova življenjska pot se prične 4 avgusta leta 1904 v hiši srednjega kmeta Voljča pri Šklepčevih na Vrhniki. Že kot šolar se je med prvo svetovno vojno srečeval z avstrijskimi vojaki, ki so odhajali preko Vrhnike na soško fronto. Veliko kritike in nezadovoljstva nad staro Avstrijo je slišal iz ust slovenskih vojakov, ki so hodili mimo Šklepca. Vse si je mladi Nace dobro zapomnil. Proti koncu 1. svetovne vojne je še izvedel od teh vojakov, da so se slovenski vojaki v Judenburgu uprli svojim oficirjem pod vplivom revolucionarno razpoloženih delavskih množic Evrope, ki so vso težo vojne nosile na svojih plečih. Avstrijska soldateska je strla upor s tem, da je poklicala na pomoč nemške oddelke in za kazen je bil ustreljen vsak deseti slovenski vojak — upornik, med njimi tudi Možina z Vrhnike in še dva druga Po prvi svetovni vojni je napredno delavsko gibanje pod vplivi oktobrske revo- lucije zajelo tudi delavce na Vrhniki. Nace mi je večkrat pripovedoval, kakšen vtis je napravila nanj stavka delavcev v tovarni Polak in nekaj kasneje tudi stavka delavcev v tovarni Impeks. Ko pa so se po 1. svetovni vojni vračali slovenski vojaki i? ruskega ujetništva, je Nace prisluhnil njihovim pripovedovanjem o ruski revoluciji. Takrat so se delavci in. kmetje navduševali nad oktobrsko revolucijo, saj je prvič v zgodovini delavski razred slavil svojo zmago nad kapitalisti in pričel graditi novi družbeni red — oblast delavcev in kmetov. Vsi ti dogodki so imeli na razmišljanje mladega Načeta velik vpliv. Leta 1927 je bil Nace kovaški pomočnik v Logatcu. Tam je v družbi s komunisti: Romanom Potočnikom, Andrejem Benči-čem in drugimi že delal v naprednih delavskih organizacijah. Šestojanuarska diktatura kralja Aleksandra 1929. leta in velika svetovna gospodarska kriza sta bila povod za revolucionarno vrenje delavcev in obubožanih kmetov tudi na Vrhniki in Notranjskem. Nace je v novem okolju organiziral komuniste in se povezoval z naprednimi delavci komunisti na Vrhniki. V jeseni leta 1931 so bili povezani v skupino komunistov na Vrhniki: Franc Hren (Lavretovčev), Nace Kunstelj m Albin Pergar in se sestajali na Oblakovi žagi v Močilniku. Nace Voljč je takrat že imel tudi zvezo s komunisti v Ljubljani, zato je svoji skupini na sestankih dajal prve napotke za idejno usmerjenost in pomoč pri delu z naprednimi delavci. Takrat je bil tudi čas, kojeKPJ začela obnavljati svoje organizacije in jih usposabljati za ilegalno delo med množicami. Poleti 1932. leta se je v prisotnosti Načeta Voljča ta skupina sestala pri Lukanu v bližini Na-cetovega doma. Temu sestanku je prisostvoval tudi predstavnik Pokrajinskega komiteja KPJ — inženir Gerl. Kmalu za tem pa je Nace pripeljal na naslednji sestanek tovariša Borisa Ziherla, predstavnika partijskega vodstva iz Ljubljane. Tovariša Kardelj in Kidrič sta organizacijsko in politično utrdila KPS in pomnožila njene vrste. Ziherl, inženir Gerl m Voljč so partijsko organizacijo razširili tudi na Logatec, Cerknico, Rakek in Loško dolino. Spomladi 1933. leta je bil organiziran posvet komunistov Notranjske na PokojioČu nad Borovnico. Vrhniške komuniste so na tem sestanku predstavljali: Nace Voljč. Albin Pergar in Nace Kunstelj. Medtem je uspelo v logaško partijsko organizacijo prodreti provokatorju Podobniku, ki je izdal logaški žandermeriji imena komunistov. Protiljudski režim je hitro reagiral z aretacijami triindvajsetih komunistov, med katerimi je bil tudi Nace Voljč. Diktatorski režim je z vsemi sredstvi zastraševanja in mučenja aretiranih hotel uničiti delovanje KPJ med delavskimi množicami. Nace je pripovedoval o strahotnem mučenju v Glavnjači. Mnogi so pred policijo zaradi mučenja klonili. Nace pa je ostal trden, neomahljiv in pogumen ter stopil pokončno pred sodišče za zaščito države. Obsojen je bil na tako imenovanem »Notranjskem procesu« na štiri leta strogega zapora, ki ga je prestajal v Sremski Mitro-vici. V Sremski Mitrovici je sodeloval v partijskem delu, o katerem je v partizanih večkrat pripovedoval z zanosom, da je bila to zanj največja šola za življenje. • Šele tam sem spoznal pravo vlogo KPJ za osvoboditev delavskega razreda od kapitalističnega izkoriščanja,« mi je dejal Nace. V Sremski Mitrovici se je srečal z odličnimi tovariši komunisti iz cele Jugoslavije. Obravnavali so socialna, nacionalna in druga teoretična in praktična vprašanja, ki jih morajo komunisti reševati v boju za oblast delavcev in kmetov. Ko se je Nace po treh letih iz zapora vrnil v Slovenijo, je dobil prvo zaposlitev pri prevozniku Kovaču v Tržiču. Ko pa je ta izvedel, da je Nace komunist, ga je odpustil. Nace si je poiskal delo pri avtoprevoz-niku Pečnikarju v Ljubljani. Kot izvrstnega kovača in šoferja ga je Pečnikar zelo cenil in mu zaupal vožnjo avtobusa na progi Ljubljana—Gorski kotar—Sušak. To pa je Nace izkoristil za politično delo po Notranjski in Gorskem kotarju in pričel širiti partijske organizacije na tej relaciji, predvsem v Loški dolini. Po okupaciji Jugoslavije, ko je bil formiran Rajonski ko- Odlikovanci Na slovesnosti na Drenovem griču je v začetku aprila predsednik občinske skupščine Andrej Vidovič izročil trem krajanom za zasluge in dosežen uspeh pri delu, ki je pomembno za napredek države, državna odlikovanja. Prejeli so jih: Janez Jelovšek, Janez Leskovec in Marina Jereb. Janez Jelovšek je prejel red dela s srebrnim vencem. Rodil se je leta 1910 na Drenovem griču. Leta 1942 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje in se v okviru OF udeležil številnih akcij. Po osvoboditvi se je vključil v delo kr.ajevne skupnosti. Tako je v letih 1956-60 in 1964 vodil KK SZDL, bil v naslednjem obdobju poverjenik krajevnega ljudskega odbora, član kmetijske zadruge, član gasilskega društva ter član čebelarskega društva. Za posebne zasluge pri delu čebelarskega društva je leta 1974 prejel red Antona Janše III. stopnje, za aktivno delo v KK SZDL, leta 1976 pohvalo, leta 1981 pa ga je gasilsko društvo proglasilo za častnega člana. Za državno odlikovanje so tovariša Jelovška predlagale družbenopolitične organizacije v KS. Janez Leskovec je prejel red dela s srebrnim vencem. Rodil se je leta 1935 na Lesnem brdu. S svojo družbenopolitično aktivnostjo je pričel kot mladinec in se v obdobju od leta 1950-60 udeležil številnih mladinskih akcij. V obdobju od leta 1970—1978 je bil predsednik KK SZDL, od 1978 dalje pa predsednik sveta KS Drenov grič —. Ledno brdo. Že drugi mandat je član predsedstva OK SZDL Vrhnika in član več drugih organov in komisij. S svojim delom ie veliko prispeval k afirmaciji in napredku krajevne skupnosti, zato je leta 1979 prejel bronasto priznanje OF, * leta 1982 pa srebrno priznanje OF, ki mu ga je podelila OK SZDL Vrhnika. Za 25-letno delo v gasilskem društvu je leta 1970 dobil priznanje. Pobudo za odlikovanje tovariša Leskovca so dale družbenopolitične organizacije v KS. Marina Jereb je prejela medaljo dela. Rodila se je leta 1948 na Vrhniki. Kot srednješolka se je vključila v delo OO ZSMS v krajevni skupnosti in nadaljevala z družbenopolitičnim delom v mladinski organizaciji tudi v času študija na pravni fakulteti. Po preselitvi na Drenov grič — Lesno brdo se je aktivno vključila v delo krajevne samouprave. Tako že deset let neprestano deluje v različnih organih krajevne skupnosti Pri svojem delu se odlikuje s svojo odgovornostjo in iskanjem najboljših poti za reševanje problemov. Na ta način si je pridobila ugled med krajani, ki se velikokrat obrnejo za nasvet prav nanjo. Za državno odlikovanje so tovarišico Jerebovo predlagale družbenopolitične organizacije v KS. mite KPJ za Loško dolino, je postal leta 1941 njegov prvi sekretar. V pogojih ilegalnega dela KPJ si je nadel ime Fric. Nace je bil član novega Okrožnega komiteja in sekretar Okrožnega odbora OF, tam je ostal do junija 1943, ko je bil imenovan za sekretarja Okrožnega komiteja KPS za vrhniško okrožje. Slovensko politično vodstvo je znalo ceniti njegovo sposobnost in predanost partiji, zato mu je zaupano odgovorno delo na izredno težkem terenu v vrhniškem okrožju. V začetku potetja sem ga tako po dolgem času srečal pri Trčkovih na našem klancu (sedaj Partizanski klanec) v družbi s tovarišem Francetom Popitom-Joklom. Jokl je bil takrat predstavnik osrednjega slovenskega političnega in vojaškega vodstva za Notranjsko in Ribniško, jaz pa sekretar Rajonskega komiteja KPS za Vrhniko. Ker je Jokl dobro poznal stanje v partiji in OF na našem območju, mi ni bilo težko poročati o tem, kakšne težave imamo aktivisti pri utrjevanju organizacije OF na tem terenu. Nace je napravil izreden vtis človeka, ki zna poslušati, saj je tako razumevajoče sprejemal vse, kar so mu aktivisti pripovedovali o svojem delu. Takrat je bil prostor med železniško progo Ljubljana—Trst izrednega pomena za okupatorja, saj so preko Vrhnike potekale- skoraj vse komunikacije, po katerih so prevažali Italijani — in pozneje Nemci — svoje vojaške enote na fronto. Tudi postojanke bele garde so bile na gosto posejane in so aktiviste zelo ovirale pri ilegalnem delu. Še dejstvo, da so se partizanske enote pomaknile iz Dolomitov proti Primorski, je dajalo več možnosti okupatorjem, belim in drugim, ki so se udinjali okupatorju, da so preganjali organizacijo OF noč in dan. Nace se je dobro zavedal vseh teh okoliščin, zato je kot sekretar okrožnega komiteja s svojimi tovariši pričel intenzivno delovati pri utrjevanju partijskih organizacij in odborov OF ter širiti organizacije na vse kraje in vasi, kjer je politično delo prav iz takih razlogov zastalo. Po padcu fašizma v Italiji je bilo že čutiti kapitulacijo Italije. Zato se je bilo treba intenzivno pripravljati na čas kapitulacije, do katere je prišlo v septembru 1943, Nemci so v naše kraje prišli že 26. avgusta, tako da so kaj hitro zasedli vse točke, ki so bile zanje strateško pomembne. Po kapitulaciji Italije so se nekdanji belogardisti oblekli v domobranske uniforme in takoj šli pod nemško komando. V takšnih razmerah je politično vodstvo vrhniškega okrožja pod Nacetovo veščo roko pripravilo volitve odposlancev za kočevski zbor, ki se ga je udeležil tudi Nace. O njegovem nastopu na tem zboru je bilo v vrhniškem časopisu že več napisanega. Po končanem zboru se je udeležil tudi partijskega posveta na Dvoru pri Žužemberku. Na tem posvetu so voditelji narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem s tovarišem Kidričem na čelu podali obširno in izčrpno analizo vojaških in političnih razmer po kapitulaciji Italije, to pa dopolnili še z razpravo vojaških komandantov in političnih voditeljev iz vseh krajev Slovenije, kar je veliko pomenilo za vse, ki so bili zbrani na tem posvetu. Medtem je prišlo tudi do združitve Okrožnega komiteja KPS Cerknica in Okrožnega komiteja Vrhnika Nace je postal organizacijski sekretar novega okrožja. Ko sva se vračala z Načetom z obeh zborovanj preko Bloške planote, naju je Boris Kraigher, takratni komisar glavnega štaba NOV in POJ, napotil v Dolomite. Povedal nama je, da se je partizanska vojska iz Dolomitov premaknila na Primorsko in da je tako ves ta prostor prazen. Opo"iril je na možno politično ofenzivo okupatorja in domobranstva, na kat mora računati politični aktiv tega področja. Nace je takoj po prihodu sklical na Ključu v Dolomitih posvet, na katerem je bil zbran domala ves politični aktiv tega terena. Ni treba posebej poudarjati, kako prepričevalen je bil Nace, ko je govoril o sklepih kočevskega zbora in partijskega posvetovanja na Dvoru. Ljudje so se po tem posvetu še bolj zagnali v politično in organizacijsko delo OF v Dolomitih. Po vrnitvi na Vrhniko je dal Nace iniciativo, da smo zgradili mrežo postojank pri zanesljivih ljudeh, simpatizerjih OF, iz katerih je bilo ilegalcem omogočeno politično delo med ljudmi in res se je po tem.delo močno razmahnilo. Take postojanke so bile: pri Kavčiču na Mirkah, pri Štirnu v Kurji vasi, pri Brtucovih in še kje. To je bila nova oblika delovanja aktivistov OF, saj so lahko dnevno dobivali iz ciklostilne tehnike radijske vesti in druga obvestila. Tako je bilo mogoče vzpostavljati stalne zveze z Okrožnim komitejem KPS, ki je imel sedež v Loški dolini, pa tudi tovariš Popit-Jokl je večkrat prišel med nas kot predstavnik osrednjega političnega vodstva Slovenije, kar nam je bilo v veliko pomoč. Marca meseca 1944 je bil Nace imenovan za sekretarja Oblastnega komiteja KPS za severno Štajersko: Po srditih večmesečnih bojih 14. divizije na Štajerskem je bilo treba utrjevati in širiti vpliv OF na Štajerskem. Nace je odpotoval z Vrhnike preko železniške proge in Ljubljanskega vrha. Težko sva se poslovila. Stisnil mi je roko in izročil pozdrave za tovariše na terenu in v okolici Vrhnike in Dolomitov in jim zaželel uspehov pri delu. V partizanih nisi ob takih slovesih nikoli vedel, če boš še kdaj srečal dragega tovariša. Mene je takrat kar stiskalo pri srcu in nisem mogel reči besede v slovo. Kako težko nas je vse prizadela čez nekaj mesecev vest, da je Nace padel. On in njegovi tovariši, ki so dali življenje v tem krvavem obračunu s fašizmom, niso padli zaman, in to nam je danes v tolažbo. Od 12.000 predvojnih komunistov smo jih v borbi za osvoboditev izgubili preko 9.000 po vsej Jugoslaviji. Ali ni to dovolj zgovoren dokaz, da se komunisti niso nikoli borili za svoje sebične interese, pač pa za stvar delavcev, za stvar pravične brezrazredne družbe, osvobojene vsakih socialnih krivic in nasilja nad človekom in za osvoboditev od fašizma. Zazrli v tako bodočnost so šli v boj in v tem boju omahnili, med njimi tudi narodni heroj Nace Voljč-Fric. Delegacija občanov, mladine in pripadnikov iz enote, ki nosi ime po narodnem heroju Ignacu Voljču-Fricu, je na grobnico na Drči položila tudi venec. FRANC FURLAN Ko smo vnovčili prvo pošiljko in napravili obračun, smo plačali kub. m za 40 din višje kot privatna trgovina, čeprav je bilo obratovodji na žagi strogo prepovedano na goljufivi način stiskati merilne klešče. Sedaj šele je navalila privatna trgovina s parolo, da plača vedno din 10. višje kot zadruga. Pa je že drugi obračun prinesel ponovno zvišanje cen za 30 din in s tem nagrado vsem, ki so zaupali zadrugi. Ne bom vam več ponavljal, kako je potekala divja gonja cen skozi vse leto 1939! Vi sami ste bili priča, kako nam je sledila privatna trgovina s svojimi 10din več, v resnici pa vedno s 30 din manj. Reči moramo, da nismo imeli pravih nasprotnikov. Mi bi na njihovih mestih in z njihovimi denarji zadrugi pripravili težje ure. Kmetje so tudi to slabo igro kaj hitro spregledali. V dirki s cenami pa je privatni kapital omagal že pri 350 din, medtem ko smo mi šli naprej in plačevali že po 400 din. Omagal pa ni zato, ker smo ga upehali, omagal je zato, ker je bil len. Po 100 letih komodnega življenja v najbolj dobičkonosni panogi trgovine seje privatni kapital vdal takorekoč brez boja, ko je bil še pri polni moči in pri neizčrpanih rezervah. Danes je dirko izgubil, pa naj stori karkoli hoče. Ideja produktivnega zadružništva je zmagala. Vso veličino naše zmage razvidimo najlepše — ne iz tisočakov in kubičnih metrov in milijonov dinarjev, to je posledica trenutne konjunkture, temveč iz po-množitve naše žive vojske od 27 na 150 članov. Ne samo ves vrhniški sodni okraj je v našem bataljonu, iz različnih krajev Slovenije, da, celo iz Bohinja, kjer so bliže Italiji kot mi, pristopajo novi člani ter nam pošiljajo vagone okroglega lesa. Tako smo že prestopili ozke meje vasi. Postali smo — nehote — novo važno socialno gibalo. Zlomili smo tihi kartel v slovenski lesni trgovini in to je naša prva zmaga. Odkar sem stopil v zadružne vrste, se prav povsod, koder hodim, zanimam za cene lesa. Pri tem povpraševanju sem odkril, da velja gornja trditev o zlomu kartela zgolj le za okolico Vrhnike. Povsod drugod vlada dalje tihi kartel, ki plačuje od 180 do 200 din v času, ko plačuje zadruga 400 din in plačuje privatni kapital na Vrhniki prav v zadnjem času po 380 din. Pri tem moram poudariti, da zadruga nikakor ne dela brez dobička, prav nam je potreben visok poslovni prebiček zaradi velikih investicij pri graditvi žage. Sedaj šele vemo, kako ogromne vsote se zaslužijo pri lesni trgovini. Sedaj šele razumemo, kako nastajajo v Sloveniji nova veleposestva v enem ali dveh desetletjih. Sedaj šele, ko so nam znane cene na tujih tržiščih, ko vemo, koliko stane obrt, koliko se užaga, bomo lahko postavljali pravične cene, ki jih je treba plačati lesnemu producentu. Poznavanje trga in cen je naša druga zmaga. Neki domačin na Krasu mi je razlagal položaj kmeta v ondotnih krajih. Skoro vsi so zadolženi pri lesnem trgovcu. Ta seveda izrablja položaj upnika in diktira cene, kakršne se mu pač zljubi. Da v navedenem primeru cene ne presega 200 din, je samo po sebi razumljivo. To stanje je popolnoma podobno onemu pri nas v prejšnjem stoletju, ko se je posrečilo v nekaj desetletjih pognati na boben 18 kmetij vasi Verd, obsegajočh 20 do 40 ha površine. Iz te delitve kmetij so nastala velepose- stva, medtem ko ni v zadnjih 100 letih nastala niti ena sama kmetija in so se preostale velike kmetije le z muko rinile naprej. Tako smo prevzeli poleg svoje naloge še ogromno narodno socialno nalogo: zaustaviti propadanje narodnega jedra — kmetskega stanu. Z visokimi cenami za les, z ugodnim kreditnim sistemom, ki se sam po sebi formira znotraj zadruge, bomo kmetu omogočili nakup zemlje. Tako se nam same po sebi ponujajo nove naloge in mi smo predrzni dovolj, da se nobene ne ustrašimo. Najprej moramo spremeniti metode naše lesne trgovine s pozadruženjem notranjega lesnega trga in z reorganizacijo nastopa na mednarodnih tržiščih. Temu pa sledi postopno pozadruženje in industrializacija celotne kmetske produkcije na eni strani, na drugi strani pa pozadruženje konzuma. Na Vrhniki so glavne panoge že pozadružene, to je produkcija mleka in lesa. Prvo, kar mora slediti, je zadružna prodaja živine. Vendar bi ostali le na pol pota, ko bi v veliki skrbi za produkcijo čisto za-nemarili konsum. Kmetje že skupno naročajo vagonske pošiljke žita, ker je Vrhnika glede žita močno pasivna^ Enako kot žita se naroča skupno umetna gnojila in krmila. S kmeti iz žitorodnih pokrajin smo dogovorjeni, da se oni zberejo v zadruge in bomo slovenski kmetje direktno od žitnih zadrug brez posrednika krili svoje potrebe. Tako bomo koristili tudi domačim mlinarjem, ki so postali zaradi prehude konkurence velikih vojvodinskih mlinov nezaposleni. Od sedaj naprej Vrhnika ne bo več uvažala moke, ampak zrno. Kdo ne bi uvidel, kam pelje ta pot. Slovenska vas se vrača k svoji prvotni praslovenski obliki skupnega življenja, ki jo je pri nas uničil prevzem rimskega prava in to uničenejše dovršil moderni kapitalizem. Vrhnika že danes živi gotovo do polovice od zadružnega denarja, saj sta imeli obe produktivni zadrugi lansko leto 13,000.000 din prometa in si brez njih Vrhnike niti predstavljati ne moremo. Če k temu prištejemo še pozadruženje trgovine z živino in pozadruženje konzuma, kredit je že skoro ves zunaj kapitalističnega območja, potem, upam, smo dosegli oni gospodarsko socialni red, kakršnega si želimo; in to v toliki meri, da nas v tem ne bi prekosil noben ruski kolhoz. Klub temu pa vsa ta blesteča idealistična slika še vedno ni izpolnitev vseh naših zamisli o socialni organizaciji slovenske družbe. Za vse to bo morda potrebno hujših bojev, kot so bili potrebni za zmago ideje produktivnega zadružništva. Rimsko pravo in ves njegov duh bo treba zamenjati z novim zadružnim pravnim redom. Morda smo uresničevanju mnogo bliže, kot si mislimo. Vsaj iz viharjev, ki prevevajo našo dobo, bi si kaj takega lahko obetali. Naj se zgodi že tako ali tako, mi bomo vedno pozorni, in ne bomo čakali, da nas bodo dogodki potiskali naprej. Naloge, ki se nam same ponujajo, bodočnost, ki nam obeta polno stvariteljskega dela, nas ne bo našla križem rok. Delo pa, ki smo ga začeli, moramo izpeljati do konca. Ko smo začeli, nas je bilo 37, pe dveh letih smo se pomnožili na 150, kdo si upa trditi, da nas ne bo enkrat sto tiSoč.« KONEC Zobozdravstvu otrok še večjo pozornost Tam, kjer so otroci, tam je tudi otroški živžav. Tako je tudi v čakalnici otroške zobozdravstvene ambulante na Vrhniki. Vanjo smo vstopili, ker smo namenjeni k zobozdravnici, ortodontinji Polonci Keršič. Zakaj ravno k njej? Mogoče je treba prej reči še, kaj je ortodontija: to je specialistična veja zobozdravstva, ki se ukvarja z uravnavanjem otroškega zobovja. K njej pa nas je privedla informacija, da je zobozdravstveno stanje otrok relativno slabo. Je temu res tako? »Res je, da smo še premalo storili, da bi bilo zobozdravstveno stanje otrok boljše, čeprav v zadnjem času posvečamo ravno otroškemu in mladinskemu zobozdravstvu vedno večjo pozornost. Predvsem smo premalo storili pri vzgoji tako otrok kot tudi staršev, saj je preventiva tista, h kateri zobozdravstveni delavci stremimo. Pravilna ustna higiena je že tri četrtine uspeha. Dvakrat sem že bila v vrtcih. Z otroki smo se na velikih modelih zobovja učili, kako se pravilno čistijo zobje. Idealno, lahko pa temu rečemo tudi že urejeno, bi bilo, da bi bila v otroškem zobozdravstvenem dispanzerju zaposlena sestra, ki bi se ukvarjala samo z vzgojo. Hodila bi v vrtce, šole in potem otroke »spremljala« do osmega razreda. Otroku je namreč treba dobesedno privzgajati higieno zob.« Ob tem pa poudarja, da bi morali tudi starši bolj skrbeti za pravilno ustno higieno svojih otrok in jih tudi pravočasno pripeljati k zobozdravniku. Pogovor je prešel tudi na povsem njeno področje. Ugotavlja, da je bilo tudi včasih veliko deformacij zobovja in zobnih lokov Samo tako poglobljeno se niso ukvarjali s tem. »Sedaj je ortodontija specialna veja, ki je v bistvu nadgradnja otroškega zobozdravstva, zato sem kot ortodont v tesnih stikih z otroško zobozdravnico Ksenijo Štrumberger. Že v »njeni« ambulanti vsakemu otroku ob preventivnih pregledih vzamejo odtise zobovja in tiste, pri katerih opazijo deformacijo, pošljejo k meni. Mislim, da je teh anomalij kar preveč in smo ortodonti precej obremenjeni, saj pride na deset do dvanajst tisoč otrok v Sloveniji le en ortodont. Glavni vzroki teh anomalij zobovja pa so na eni strani resda dednost, po drugi pa vpliv okolja, razne razvade, sesanje dude, prsta, prezgodnja izguba mlečnih zob — tu gre predvsem za malomarnost staršev, ki otroka prepozno pripeljejo k zobozdravniku in resda ne bo odveč, če še enkrat poudarim: slaba ustna higiena. Tudi to se je že zgodilo, da pridejo v ambulanto starši in celo podpišejo, da njihov otrok ne bo nosil »aparata«, ki bi mu sčasoma »poravnal« zobe. Kaže, da se ne zavedajo posledic, ki bodo njihovega otroka spremljale celo življenje« Svetuje, da je za pravilno oblikovanje otrokovega zobovja bistveno počasno žvečenje hrane, da mora biti prehrana taka, da mora otrok čim bolj žvečiti. Pravi, da je »žvečilni gumi« veliko boljši kot bonbon in da morajo lepljivi bonboni In sladkarije sploh čim dlje od otroka. Pri tem pa gre spet za sodelovanje staršev. V njeni ambulanti, ki je utesnjena, je videti po omarah veliko »arhivsko« zloženih odtisov zobovja. »To so odtisi, ki jih vzamemo vsakemu mlademu pacientu in potem leta spremljamo zdravljenje. Uspehi so že vidni, še bolj pa bi bilo potrebno izboljšati pogoje za naše delo. Predvsem potrebujemo večjo ambulanto.« To je popolna »ekipa« ortodontne ambulante. Skupina organizatorjev Pohoda na Ključ se je na samem Ključu že pripravljala za naslednji pohod 7. tradicionalni pohod na Ključ V nedeljo, 8. aprila, so prihajali v Dragomer ljudje Iz vseh KS naše občina. Veliko jih je prišlo tudi iz Ljubljane in njen* okolice. Zbirali so se na asfaltni ploščadi pred gasilskim domom, kjer Je bil letos že sedmič zapored start pohoda »Po poteh" Dolomitskega odreda«. Vsi pohodniki so bili prešerno nasmejani. Najbolj zadovoljni med vsemi pa so bili prav gotovo organizatorji, saj jim je bilo vreme tudi tokrat naklonjeno. Za sogovornika s pohoda sem izbral najstarejšega udeleženca Pohoda na Ključ. Če ni najstarejši po-hodnik, pa je gotovo najstarejši aktivni planinec. Zanimalo me je predvsem, kaj meni o Pohodu na Ključ. Ni mi bilo treba postavljati vprašanj, OČA je začel prisrčno pripovedovati: »Pred 48 leti sem se včlanil v PD Matica iz Ljubljane, katere član sem bil do ustanovitve PD IMP, kjer sem bil tudi zaposlen vse do upokojitve pred 13 leti. V vseh teh letih sem skoraj ves svoj prosti čas posvetil planinam V Sloveniji ga skoraj ni hriba, ki ga ne bi poznal. Tudi na tujem sem bil večkrat Na Ključ pa pridem še posebej rad. Saj to je naša skupna akcija. Še posebej pa sem vesel, ker se pohoda udeleži toliko mladih, ker je vsako leto organizacija odlična, predvsem pa je dobro sodelovanje med PD IMP in šD Dragomer-Lukovica.« Na koncu pa mi je OČA zaupal, da je za njega Pohod na Ključ prelahka tura, in to kljub 70-letom, ki jih bo kmalu dopolnil. Mekinda obesil copate na klin Pod pokroviteljstvom Fenolita so borovniški košarkarji pripravili prijeten košarkarski večer v počastitev dneva OF. Srečali sta se ženski ekipi Loga in Borovnice ter članski vrsti Vrhnike in Borovnice. Na tem srečanju se je od aktivnega igranja poslovil tudi eden najboljših borovniških košarnarjev Drago Mekinda. Točno ob napovedanem času je kolona s 350 pohodniki krenila na 10 km dolgo pot s ciljem na partizanskem Ključu. Med potjo je bilo zelo živahno. Slišati je bolo tudi prepevanje. Pred Domom borcev na Ključu je bil krajši kulturni program, katerega so, tako kot vsako leto, popestrili pevci MPZ Dragomer-Lukovica. Slavnostni govornik je bil tov. Dolenc, predsednik ZZB Vič-Rudnik, ki je obudil spomin na težke dni med NOB. Za vse, ki so želeli zaplesati, je poskrbel harmonikar Jože. Strelci Strelske družine Dragomer-Lukovica so pripravili strelsko tekmovanje z zračno puško. Tekmovalo je več kot 100 strelcev. Najbolj zanimiva pa je bila skupina pohodnikov, ki je ob dobri kapljici obujala spomine, kako je »Pohod na Ključ« sploh nastal. Pohod je tesno povezan z ustanovitvijo Športnega društva Dragomer-Lukovica, ki je bilo ustanovljeno 1976. leta. Idejo za »Pohod na Ključ« je dal tedanji predsednik ŠD Miro Zore, ki je okrog sebe zbral skupino zanesenjakov, ki je 1978. leta markirala pot. Istega leta pa je bil organiziran 1. Pohod na Ključ, v društvu pa ustanovljena planinska sekcija, ki jo še danes vodi za društvo nepogrešljivi France Požar. Planinska sekcija se je vključila v PD IMP, s katerim odlično sodeluje v vseh akcijah. Po dolgoletnih naporih so planinci pot tako dobro pripravili, da je bila v letošnjem letu vrisana in natisnjena v zemljevid »LJUBLJANA OKOLICA«. Marljivi organizatorji si želijo, da prihodnje leto vsak udeleženec letošnjega pohoda pripelje vsaj še enega pohodnika. NA SVIDENJE NA KLJUČU 1985! Foto. Matjaž Gogala Đ. ŠEFRAN Občinski spomladanski kros v Dragomerju ZTKO VRHNIKA in ŠD DRAGOMER-LUKOVICA sta 13.4.1984 organizirala spomladanski kros za vse starostne kategorije. Kros so športni delavci ŠD Dragomer-Lukovica organizirali v svoji Krajevni skupnosti s startom in ciljem ob OŠ Log-Dragomer. Kljub dobri obveščenosti in odlični organizaciji se je spomladanskega krosa udeležilo samo 54 tekmovalcev. REZULTATI: Cicibanke — 500 m: 1. Saša Zupan 1.05; Cicibani — 500 m: 1. Simon Koščak 1.05, 2. Aljoša Grom 1.07,3. Bojan Senjur 1.09; Ml. pionirke (roj. 1972 leta) — 1000 m: 1. MojcaKalič3.10. 2. BrigitaBuh3.16. 3. Mojca Kenk 3.22; Ml. pionirji (roj. 1972 leta) — 1000m: 1. Šemsadin Šabič 3.07, 2. Milan Ščupec 3.10, 3. Miro Pokovec 3.29; Ml. pionirke (roj. 1971 leta) — 1000 m: 1. Elvisa Korlat3.19, 2.-3. Darja Zupan, Barbara Mesec 3.30; Ml. pionirji (roj. 1971 leta) — 1000 m: 1. Simon Japelj 2.53, 2. Vidoš Jazbinšek 2.59. 3. Sean Kunstelj 3.01; St. pionirke (roj. 1970 leta) — 1000 m: 1. Darja Možina 3.07, 2. 2. -Sabina Zalovič 3.24, 3. Mateja Tomažič 3.36; St. pionirji (roj. 1970 leta) 1000 m: 1. Sašo Videnovič 2.52, 2. Damir Sagrkovič 2.55, 3. Marjan Dalamič 2.59; St. pionirke (roj. 1969 leta) — 1000 m: 1. Urška Zgovec 3.30, 2. Janja Sluga 3.32; St. pionirji (roj. 1969 leta) — 1000m: 1. Niko Smole 2.45, 2. Marjan Japelj 2.48, 3. Mirko Gabrovšek 3.01; Članice (19—30 let) — 2000 m: 1. Stanka Furlan 10.00. 2. Dada Grom 10.10; Veteranke (nad 30 let) — 2000m: 1. Julka Šalamun 9.51; Člani (19—30 let) — 2000 m: Janko Smole 13,11, 2. Franc Susinan 13.31. 3. Miran Stupica 13.50; Veterani A (30^10 let) — 4000 m: 1. Janez Srše 13.57,2. Jaka" Susman 15.39, 3. Miro Gruden 16.05; Veterani B (nad 40 let) — 4000m: 1.—2. Slavko Šalamun, Janez K6nk 15.26. 3. Peter Petkovšek 21.26. Somladanski občinski kros je štel tudi za trimsko priznanje ZTKO Vrhnika, istočasno pa tudi kot kvalifikacija za sestavo občinske reprezentance, ki bo nastopila na krosu »DNEVNIKA«. B. ŠTEFAN Igramo se in vadimo Ritmična gimnastika je športna disciplina, ki v pahljači športov šele išče svoje mesto pod soncem. Gotovo je ljudem še premalo znana in tudi pravih animatorjev je premalo. Zato je toliko bolj razveseljujoče dejstvo, da imamo tudi v naši občini organizirano večjo skupino, ki se ukvarja s tem športom. »Ob igri se poskušamo čimveč naučiti,-pravi Gordana Abaz, ki je bila sama odlična tekmovalka, sedaj pa je pedagoginja. Marca 1983. leta je začela učiti osnovnih gibov petdeset deklic. Sedaj je skupina deklic, ki so stare od štirih do dvanajstih let. že zelo napredovala in nekatere veliko obetajo. Seveda je za vrhunske rezultate potrebno več let napornega treninga in sistematičnega dela. potrebne so tudi selekcije. Sedanje delo poteka pod pokroviteljstvom Doma JLA in ZTKO. Če bodo rezultati zahtevali organiziranost v kom v prvem desetletju njihovega življenja? Tovarišica Abazova pravi, da se deklice razvijejo, vadba lahko popravi držo, obudi in razvije občutek za gibanje v prostoru, gracioznost, otrok dobi občutek za ritem in za gibanje ob glasbi. Posebno pomembno pa je navajanje mladega organizma na fizično aktivnost, ki naj mladim ostane tudi v zrelejših letih. Dovolj je prisostvovati samo enemu od treningov, ob težkih vajah je seveda dovolj priložnosti tudi za simpatično otroško ne-resnost. Mogoče bomo katero od teh deklic videli na republiških in državnih prvenstvih, kar bi bila gotovo velika nagrada za vztrajno dele. Ko smo se poslavljali od simpatičnega kolektiva, so nam rekli: »Še naprej se bomo igrali in vadili, to je naš prvi cilj. Ostalo bo, upamo, prišlo samo po sebi.« M. ARSIĆ klub ali društvo, bo treba razmišljati o samostojnem delovanju te športne discpli-ne. Kaj pravzaprav nudi gimnastika otro- STRCGARSTVO Smrtnik Stane Stara Vrhnika 125 tel.: 752-315 V stalno delovno razmerje sprejmem samostojnega kovino-strugarja. Osebni dohodek okoli 3 stare milijone dinarjev. Digistroj Servis pisarniških strojev Molek Adolf Pionirska 7. Verd (tel. 752-604) Zaposlitev dobi mlajši moški, po poklicu finomehanik, RTV mehanik, elektromehanik ali kakšnega drugega poklica elektroko-vinarske stroke. Pogoj je odslužen vojaški rok in vozniški izpit B-kategorije. Prijavite se do 15. maja! Zimska športna dneva na Ulovki 2. maja ob 15. uri se dobimo na teku po mejah KS Drenov grič — Lesno brdo. Dve sredi v mesecu marcu smo izkoristili za športni dan. Napravili smo seznam učencev, ki so se šli sankat, druga skupina je organizirala pohod, najdaljši pa je bil seznam učencev, ki smo želeli na Ulovko. Ob osmi uri zjutraj so izpred šole odpeljali trije avtobusi s smučarji. Na smučišču smo se razdelili v skupine, ki so štele po deset učencev Vreme je bilo sončno, zato smo prišli naslednji dan v šolo vsi rdeči od sonca. Ker pa smo bili vsi navdušeni še za en smučarski sortni dan, sta učitelja telovadbe štirinajst dni pozneje ponovno organizirala smučanje na Ulovki. Proga je bila ledena in zaradi neprevidnosti sta se dve učenki tudi poškodovali. Lepo bi bilo. ko bi bil vsak teden tak športni dan. KRISTINA GABROVŠEK, 7. a. OŠ Borovnica Občinsko tekmovanje » Kaj veš o prometu « Gost promet streže po življenjih mladih ljudi in da bi jih obvarovali, šole že vrsto let vključujejo v svojo dejavnost prometno vzgojo. Pomembno sredstvo, ki občutno prispeva k uresničevanju prometno-vzgojnih in izobraževalnih smotrov, so prometna tekmovanja. Pionirji tako vsako leto sodelujejo na šolskih, občinskih, republiškem ter zveznem tekmovanju »Kaj veš o prometu«. Kot v preteklih letih, je tudi letos Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Vrhnika organiziral občinsko tekmovanje, na katerega so se uvrstili po štirje najbolje uvrščeni tekmovalci iz vsake skupine (5. in 6. razred ter 7. in 8. razred) iz šolskih tekmovanj, ki so jih predhodno izvedli v vseh treh vrhniških osnovnih šolah. Pionirji so tekmovali v spretnostni vožnji na poligonu, ocenjevalni vožnji po ulicah Lošce na Vrhniki in v izpopolnjevanju posebnih testnih pol z vprašanji o cestno-pro-metnih predpisih, opremi kolesa in etiki v prometu. Pionirji so pokazali veliko mero znanja in spretnosti pri vožnji ter dosegli naslednje rezultate: 1. skupina 5. in 6. razred 1. Aljoša POTREBUJEŠ—OŠ I. Cankar Vrhnika 2. Sergeja BRGLEZ — OŠ Borovnica 3. Aleš STRUŽNIK — OŠ I. Cankar Vrhnika 4. Lado RISTIĆ — OŠ I. Cankar Vrhnika 5 Dejan FRUMEN — OŠ Borovnica 6. Primož OVEN — OŠ I Cankar Vrhnika 7. Tomaž POLIČNIK — OŠ Log-Dragomer 8. Samo JEREB — OŠ Borovnica 9. —10. Anica KOZJEK — OŠ Log-Dragomer 9. —10. Gregor VODEB— OŠ Borovnica 11. Silvo ČAMERNIK — OŠ Log-Dragomer 12. Janko KAVČNIK — OŠ Log-Dragomer 2. skupina 7. in 8. razred 1. Matej TELBAN — OŠ Borovnica 2 Toni GREBENC — OŠ I. Cankar Vrhnika 3 Vinko RUS — OŠ Log-Dragomer 4. Tomaž OFENTAVŠEK — OS Borovnica 5. Peter SVETE — OŠ Borovnica 6. Tomaž KOVAČ IČ — OŠ Borovnica 7. Franjo ČRETNIK — OŠ I. Cankar Vrhnika 8. Miha RUS — OŠ Log-Dragomer 9. Primož DULAR — OŠ Log-Dragomer 10. Gregor KOS—OŠ 1 Cankar Vrhnika 11. Blaž TOMŠIČ —OŠ I. Cankar Vrhnika 12. Janez MEŠA —OŠ Log-Dragomer Ekipno je bila najboljša OS Borovnica pred Oš Ivan Cankar Vrhnika in Oš Log-Dragomer. Izmed vseh tekmovalcev je zbral največje število točk Matej TELBAN iz OŠ Borovnica in si tako priboril udeležbo na republiškem zaključnem tekmovanju 21. 4. 1984 v Črnomlju. Pri izvedbi tekmovanja so sodelovali člani SPVCP, ZŠAM, kolesarske sekcije, AMD, mentorji prometne vzgoje osnovnih šol in posamezni občani in tako pripomogli, da je bilo tekmovanje uspešno izvedeno. Vsem se za sodelovanje iskreno zahvaljujemo in želimo, da bi se tudi v bodoče tako aktivno in zavzeto vključevali v akcije SPVCP. KOMISIJA ZA ŠOLSKO PROMETNO VZGOJO SPVCP Smuk v Celarjih Letošnja zima pa res ne skopari s snegom in vsak vikend je kakšno tekmovanje v bližnji ali daljnji okolici. Tudi podlipska mladina se je zavzela in 10. marca pripravila smuk v Celarjih. Vreme je bilo lepo, kar preveč sončno. Na startu se je zbralo 84 tekmovalcev, od katerih so se po strmini spustili najprej pionirji, za njimi pa vsi ostali in ob spodbujanju navijačev dosegli naslednje rezultate: Pionirji do 15 let: 1. Peter Jelovšek (41,38), 2. Andrej Krvina (42,86), 3. Blaž Švigelj (43,.64), 4. Janez Kogovšek, 5. Vr-hovec Uroš, 6. Branko Celarc, 7. Jože Oblak, 8. Miro Žitko, 9. Jereb Milan, 10. Na poligonu Naše ŠŠD KURIR se je odločilo, da bo organiziralo poligon, ki bi bil namenjen ra- . zredni stopnji. Pripravili smo ga učenci predmetne stopnje sami. Poligon je bil sestavljen iz različnih nalog. Vsak jih je moral čim hitreje opraviti. Iz vsakega razreda je bilo 6 tekmovalcev, 3 dekleta in 3 fantje. Ker je to 120 učencev, smo tekmovanje razdelili na dva dela. Prvi dan so tekmovali učenci prvih in drugih razredov, naslednji dan pa so svoje spretnosti pokazali še učenci tretjih in četrtih razredov. Najprej so tekmovali posamezniki, nato pa še razredne ekipe. Po končanem tekmovanju so najboljši prejeli diplome. Rezultati so naslednji: 1. razred deklice: 1. Tadeja Kavčič, 1. a, 2. Eva Štupica, 1. c, 3. Katja štrumberger, 1. b 1. razred dečki: 1. Matjaž Lazar, 1. b, 2. Igor Repac, 1. a, 3. Goran Stankovič, 1. e 2. razred deklice: 1. Tanja Weixler, 2. b, 2. Teja Božič, 2. c, 3. Snežana Paljič, 2. f • 2. razred dečki: 1. Matija Patačko, 2. a, 2. Jernej Šurca, 2. c, 3. Markoviiletič, 2. a 3. razred deklice: 1. Derviša Murič, 3. e, 2. Simona Umek, 3. a, 3. Marjetka Trček, 3. a 3. razred dečki: 1. Miha Jeraj, 3. a, 2. Aleš Pišek, 3. a, 3. Grega Gutnik, 3. c 4. razred deklice: 1. Alenka Bikar, 4. c, 2. Eva Griden, 4. c, 3. Kaja Rogelj, 4. e 4. razred dečki: 1. Andrej Guzelj, 4. b, 2. Gašper Drašler, 4. f, 3. Gorazd Buh, 4. b. Organizacija je bila zelo dobrao, zato je škoda, da ni bilo več gledalcev, saj bi se marsikdo ob tem česa naučil. za ŠŠD KURIR Mojca Koščak Tomaž Merlak, 11. Janez Vrhovec, 12. Simon Celarc, 13. Janez Pišek, 14. Dejan Jurca, 15. Igor Oblak, 16. Rudi Sečnik, 17. Tine Oblak, 18. Edo Fortuna. 19. Uroš Merlak, 20. Boštjan Fortuna, 21. Jurca Gorazd, ki je bil tudi najmlajši udeleženec smuka. Pionirke do 15 let: 1. Sabina Zalovič (48,14), 2. Mateja Merlak (48,93), 3. Jurca Sonja (51,12), 4. Klara Jurca. Mladinke do 20 let: 1. Mihela Oblak (42,48), 2. Mojca Jelovšek (45,09), 3. Anica Oblak (46,84). Članice nad 20 let: 1. Jurca Majda (1.32,40). Veterani nad 35 let: 1. Franci Malovrh (40,00), 2. Gabrijel Jelovšek (41,04), 3. Milan Jurca (42,62), 4. Merlak Marjan, 5. Janez Merlak, 6. Miha Mele, 7. Andrej Krvina st. Člani od 25 do 35 let: 1. Stanislav Rus (39,85), 2. Nande Vičič (40,62), 3. Miro Jurca (40,78), 4. Janez Zakelj, 5. Janez Trček, 6. Boris Skubic, 7. Viktor Repnik, 8. Branko Jereb, 9. Ivan Ciglar, 10. Janez Fortuna, 11. Janez Malovrh. Mladinci od 15 do 25 let: 1. Jože Po-nikvar (38,88) — tudi najboljši čas proge, 2. Mirko Oblak (39,32), 3. Toni Železnik (39,40), 4. Marjan Merlak, 5. Franci Vrhovec, 6. Darko Slabe, 7. Zvone Bastarda, 8. Janez Podgornik, 9. Vinko Kovač, Peter Gabrovšek, 10. Stanko Pišek, 11. Franci Trček, 12. Roman Celarc, 13. Janez Trček, 14. Tone Debevc, 15. Tomaž Gori-šek, 16. Džon Zalovič, 17. Sandi Slabe, 18. Zdravko Železnik, 19. Franc Žitko, 20. Marjan Jurca, 21. Rajko Oblak, 22. Tine Končan, 23. Pavle Švigelj, 24. Brane Mi-hevc, 25. Franci Trček, 26 Bogdan Merlak, 27. David Mole, Janez Končan, 28. Milan Novak, 29. Ervin Gregorka, 30. Marko Jereb, 31. Marjan Grdadolnik. Le požrtvovalnemu delu vaščanov, posebno še nekaterim posameznikom, se moramo zahvaliti, da je bila proga dobro pripravljena in je tekmovanje tekoče potekalo. Tekmovalci so izražali zadovoljstvo, kar je mladini vlilo poguma in obljubili so pripraviti smuk tudi naslednjo sezono. MALOVRH MARIJA RAZPIS Šahovski klub Vrhnika in šahovska sekcija Dragomer razpisujeta v počastitev občinskega praznika ekipno šahovsko tekmovanje, ki bo v petek, 4. maja 1984, v Domu JLA na Vrhniki s pričetkom ob 17. url. Pravico do udeležbe imajo vse delovne organizacije, društva in krajevne skupnosti, lahko tudi več ekip, ki štejejo štiri člane — lahko tudi dve rezervi. Igralo se bo po pravilniku hitropoteznega šaha, prijave ekip se zbirajo do pričetka tekmovanja. Prve tri ekipe prejmejo pokal. •in LESNOINDUSTRIJSKI KOMBINAT (n.spl.o) TOZ.D SERVISI — ENERGETIKA BOROVNICA (n.sol.o.) Po sklepu izvršilnega odbora DS TOZD Servisi — Energetika Borovnica vabimo k sodelovanju delavec s končano poklicno šolo. in sicer naslednjih poklicev; — strojni ključavničar, — kovinostrugar, — /idar, — brusač rezil. K sodelovanju vabimo vse, ki imajo predpisano šolsko izobrazbo, vsaj eno leto delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del, veselje za opravljanje takih del in ki se želijo zaposlili \ domačem kraju. Delovrio ra/merje bomo sklenili /a nedoločen čas - polnim de-lo\nim časom. Poskusno delo traja tri mesece. Kandidati lahko svoje vloge posredujejo pisno na naslov: »LIKO« VRHNIKA, TOZD SERVISI — ENERGETIKA BOROVNICA oz. neposredno \ kadrovsko službo. »AVTOMONTAŽA« LJUBLJANA TOZD KOVINARSKA VRHNIKA Partizanski tabor št. 1 Objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 pripravnik .' visoko šolsko izobrazbo strojne smeri, 2 avtomobilska kleparja — za opravljanje kleparskih in montažnih del na karoserijah, 1 strojni inženir — tehnolog, 1 PK proizvodni delavec ključavničar z izpitom za voznika viličarja, 4 KV proizvodni dela\ei kovinostrugarji, 4 PK proizvodni delavci kov inostrugarji, 2 KV proizvodna delavca ključavničarja / znanjem varjenja. 2 l'K proizvodna delavca ključavničarja z znanjem varjenja. Pod tč. 3. se zahteva višja ali srednja izobrazba in 3 do 5 lel.delovmh izkušenj. Pod tč. 2., 5. in 7. K V ali l'K izobrazba ustrezne smeri s 3 do S let delovnih izku šenj. Pod tč. 4. l'K izobrazba ustrezne smeri ali priučen določenih del z I do I ,5 lel delovnih izkušenj in izpit za voznika viličarja. Pod Ip. h. in 8. P K izobrazba ustrezne smeri ali priučen določenih del z 1 do 1,5 let delovnih izkušenj. Pod tč. S. m d. izmensko delo. Poskusno delo traja, pod le. 3) 70 delovnih dni. jxid le. 2.,5. in 7.45 delovnih dni. pod tč, 4., 6. m 8. 35 delovnih dni. Stanovanje ni zagotovljeno. Pisne prijave morajo kandidati — skupno z dokazili o strokovnosti — predložiti v 8 dneh od objave komisiji za delovna razmerja. TO/D Kov inarska V ril n i -ka. Partizanski tabor št. I. Kandidati hodo o rezultatih izbire obveščeni v 30 dneh po izbiri. • Samoupravna stanovanjska skupnost \ rhnika razpisuje natečaj za soinvestitorje gradnje poslovnih prostorov v stanovanjskem bloku »Pri lipi« na V rhniki. Površina poslovnih prostorov je 9H kv.m, namenjeni so predvsem za usluž nostno ohrl ali trgovino (hutik). Prostori se lahko delijo na dva soinvestitorja. Sredstva za investicijo bo treba zagotavljati \ skladu z dinamiko gradnje. \ se ostale informacije dobite na Samouprav m stanovanjski skupnosti \ rhni ka. tel. 751-257. Spored vrhniškega kina v maju 1. V„ torek, ob 19.00 POLICIST IZ BRONXA - amer, barvni 2 V., sreda, ob 20.30 Režija: Daniel Petne V gl. vi.: Paul Nevvman. Edvard Asner, Ken Wahl V najbolj zloglasnem newyorškem predmestju imajo policaji izjemno težko delo. Skoraj dokumentaristčno predstavlja film eno od policijskih postaj 3.-6. V. PRINC MAŠČEVALEC - amer barvni Režija: Albert Pyun V gl. vi: Lee Horslev, Kathleen Beller Vojska kralja Aragona ne more premagati dobrega Richarda, zato se loti zvijače in izdajstva. Richardov 14-letni sin se bo čez 11 lel maščeval Legenda kol akcijski spektakel. NOSTRADAMUS — ČLOVEK, KI JE VIDEL V PRIHODNOST -antenski barvni Režija: Roben Guenetle Komentar: Orson Weles Francoski zdravnik Michel de Nostradamus je živel v 16. stoletju — zaslovel pa je zaradi svojih preroSkih sposobnosti. Svojo vizijo prihodnosti je zapisal v verzih. Film s številnimi dokumentarnimi posnetki govori o doslej potrjenih prerokbah in o prihodnosti, ki po Nostrada-musu ni prav nič rožnata... četrtek, ob 20.30 sobota, ob 18.00 nedelja, ob 20 30 sobota, ob 20 30 nedelja, ob 18.00 10.—13. V. četrtek, ob 20.30 sobota, ob 18 00 nedelja, ob 20 30 17.—20. V. četrtek, ob 20.30 sobota, ob 1800 nedelja, ob 20 30 84.—27. V. četrtek, ob 20 30 sobota, ob 18.00 nedelja, ob 20.30 BANANA JOE -- italijanski barvni Režija: Steno V gl. vi.: Bud Spencer, Marina Langner Bud Spencer Ima zvesto publiko — ne glede na kakovost filma četrtek, ob 20.30 sobota, ob 18.00 nedelja, ob 20.30 sobota, ob 20.30 nedelja, ob 18.00 8 V., torek, ob 19 00 ĆLOVEK-SLON - angleški Režija: David Lynch V gl. vi.: Anthonv Hopkms, John Kurt, Anne Bancrott Biografski ti.m o Johnu Herncku — človeku z nenavadno, silno redko boleznijo, zaradi katere se je moral vse življenje skrivati. Grozljivi simptomi in njegov izgled bi ljudi lahko preplašil. Izjemna zgodba o pogumu in človeškemu dostojanstvu. PRIPOROČAMO! DOLINA SMRTI — ameriški barvni Režija: Dick Richards V gl vi.: Paul LeMath, Calherme Hicks. Stephen McHattie Bistroumni deček nehote pride na sled skrivnostnim umorom v Dolini smrti, kjer je z materjo m njenim prijateljem na počitnicah Napol kriminalka, napol grozljivka — vse do razpleta v zadnjih trenutkih sobota, ob 20 30 RAZVNETI DUHOVI — italijanski barvni nedelja, ob 18.00 Režija: Georgio Capitani V gl. vi.: Johnv Doroili Gloria Guida V tej komediji ima glavno besedo grajski duh Vse. dokler ne bo imel ženske, ne bo našel miru. Dediči, ki so prišli nepričakovano do velikega bogastva, bodo morali rešili tudi ta problem. PREDPREMIERA MESECA torek. 15. V., ob 19. uri SINJA STRELA - ameriški barvni CS TleJija: John Badham V gl vi Roy Scneider Najnevarnejše leteče orožje — ima kamero, s katero vidi skozi naše zidove — mikrofon, ki posluša vaše najintimnejše pogovore — elek Irični top. ki lahko vašo soseščino spremeni v pekel — to je sinja strela — helikopter bodočnosti FEST 1984 — PRIPOROČAMO' BLISKOVITI TIGER - l.ongkonški Režija: Henry Wong V gl. vi: Casanova VVong. Charles Han. Peggi Min. Raymong vVong Lisa Lee Ljubitelji daijnovzhodnih borilnih veščin m pretepov bodo prišli na račun. sobota, ob 20.30 VZTRAJNO ZAPELJEVANJE — ameriški barvni nedelja, ob 18 00 Režija: David Schmoe'ler V gl. vi.: Morgan Faiichild. Michael Sarrazin V lepo TV napovedovalko se zaljubi nek fotograf Celo v najmtimnej ših trenutkih je navzoče oko njegove kamere. Ta patološka ljubezen je naravnost zastrašujoča m počasi se zdi. da postaja celo nevarna 22. V, Torek, ob 19 001 VARIOLA VERA iiigoslovanski film Režija: Goran Marković V gl vi: Rade 5erbedz0 k v. m p©V t šine in 34.0()0dirvm. Prednost pri dodeljevanju posojila imajo delavci, ki: — imajo nižic dohodke na družinskega člana. — imajo hišo zgrajeno do v išje gradbene faze, — živijo v težjih zdiavslventh razmerah, — še niso pridobili posojila iz sredstev vzajemnosti, — sprostijo družbeno stanovanje. Posojilo se odobrava za največ 19 let po 4 c/< obrestni meri. Doba vračanja po sojila je odvisna od v išine dohodka na družinskega člana. Obrcslna mera se po 5 letih odplačevanja poviša še za 12,5 9», po 10 letih pa še za 12,5 °/i. Razpis traja do 20. maja 1984. Vloge za pridobjtev posojila se vložijo na Obrtno združenje, v razpisnem roku. V loge morajo biti opremljene z vsemi potrebnimi dokazili, iz katerih je razv idno. ' če prosilec izpolnjuje razpisne pogoje. Delavci, ki jim bo odobreno stanovanjsko posojilo, bodo sklenili posojilno po godbo z Ljubljansko banko. Stanov anjsko-komunalno banko v Ljubljani, ki ho jired sklenitv ijo pogodbe preverila kreditno sposobnost prosilca in v primeru po-z.itivne rešitve zavarovala plačilo. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA Vrhnika, april {tmcm &oLA osjA GNEZDA &ARJJ 2AD1J TEK > VRELO, ilvie DEL ESEJ 'a uovAk. v01k.0 KIMSK-I BO G L|U6EZNI SVETiSO TEMPU) VODUA ŽIVAL AVSTRIJA OIČLEPtJlK ZDRAV-STVEU ZAKAJET-VATI LEPOTEC močiti UMETN051 vEZN/K PLEN 3PZAU ij035eu SESTAVI). JAKOb fcU&MAN MOLIBDEM mla-hav URAkJ OSEfcNl &' ME*. HLAHAV (TALIJA OSjE GNEZDO EAZSTUE- ujeVA- LEC Jod VZHOD BREZ - NAVDUŠč W0 ValV BAVLlAU' v SI AKpiUlJ IME KbzE