Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 41820 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
d. in abb. poslali II. gruppo - I.P.1.70%
NAROČNINA:
Za Italijo: polletna 700 lir -letna 1200 lir - Za inozemstvo: polletna 1200 lir - letna 2000lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 100 lir
Leto XX - N. 7 (409)
Udine, 15. aprila 1969
Izhaja vsakih 15 dni
PO UOIJAtll IN URI Hill
Pridni kmetje v Roncu nad Brišči
Osnove modernega kmetovanja je že pred okrog sto leti dal naš zaslužni rojak župnik in pesnik Peter Podreka - Mlekarna in živinoreja na zadružni podlagi
Nadiža veselo žubori v pomladni čas in njeni bregovi se bodo kmalu odeli v zelenje. Kmetje, kolikor jih je še ostalo po naših dolinah in hribih, opravljajo prva dela v vinogradih in na poljih. Prihaja skratka pomlad in z njo začetek novega gospodarskega leta.
V Roncu so se zbrali šolski otroci, vseh je morda deset, pred novo šolo in veselo zro in se smehljajo v sončni dan. Zraven šole je skrbno urejen in vzdrževan nasad breskev. Starejša žena, 81 let je stara, grabi listje, njen sin pa si daje opraviti okrog dreves. To je eden od nasadov breskev, ki lastniku prinaša približno 300 stotov tega sadja na leto oziroma kakih 600 tisoč lir dohodka. Mnogi ne vedo, da je breskve v tej hribovski vasi nad Nadižo začel pred okrog sto leti prvi gojiti zaslužni beneški Slovenec, župnik in pesnik Peter Podreka. Sadike je prinesel z Madžarskega, sedaj pa seveda v vasi pridelujejo breskve najrazličnejših sort, ki tod lahko najbolje uspevajo.
Sploh so v Roncu zelo dovzetni za moderno kmetovanje. Naši ljudje so pred leti ustanovili zadrugo, odtlej pa na tej skupni osnovi goje živino ter v vaški mlekarni odkupujejo mleko in ga predelujejo v maslo in sir. Sedaj je v hlevu le kakih 60 govedi in zato prihaja v mlekarno manj mleka. Pa vendar ga je toliko, da vsak dan izdelajo povprečno po 10 hlebov sira, ki vsak tehta po 7 Kg, ter približno 7 Kg. masla. Izdelke sproti in z lahkoto prodajo po vsej Furlaniji in celo dalje v severno Italijo. Mleko s planinskih pašnikov je namreč izvrstno, dišeče in naravno, zato sta sir in maslo odlična. Mlekar Alfeo Nazzi, ki je tu zaposlen že tri leta, pojasnjuje, da bi mlekarna lahko vsak dan prevzela in predelala 2 tisoč litrov mleka, sedaj pa ga dobi le osemsto
Na sliki vidimo vas Brišče, ki je znana po srditih bojih med Slovenci in Langobardi. Zgodovinarji jo radi obiskujejo tudi zaradi napisa na zunanji strani cerkvice, ki priča, da jo je sezidal leta 1477 slavni mojster Andrej iz Škofje Loke
litrov. Kmalu bo lahko obratovala z večjo zmogljivostjo, saj bodo kmetje za svoj zadružni hlev nabavili večje število odličnih krav mlekaric iz Holandije.
Tu v Roncu smo uvideli, da beneški Slovenci s skupnimi močmi, na zadružni
osnovi lahko rešimo mnogo stvari ter si tako izboljšamo svoj socialni in gospodarski položaj. Tak složen nastop je potreben v interesu vseh in prve izkušnje nas spodbujajo k razmišljanju o novih načrtih in pobudah. Mar-
sikaj bomo lahko še dosegli tudi zato, ker smo sedaj po novi asfaltirani cesti bolje povezani s Podbonescem ob Nadiži. Morda bomo asfaltni trak lahko kmalu podaljšali do zadnjih hiš v naši vasi, to je še okrog 3 km daleč.
  minulimi minimumi iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZARADI NARAŠČANJA OSEBNEGA PROMETA ČEZ MEJO NA NAŠEM PODROČJI!
in povečanie
Bloki na najbolj prometnih krajih naj bi bili v Tolminu ustanovila posebno komisijo
odprti dalj časa - Občinska skupščina za preučevanje obmejne problematike
Tolminska občina meji z Italijo (se pravi z Beneško Slovenijo in s Kanalsko dolino) vzdolž več kot sto kilometrov. Zato občinski upravni in politični organi sproti skrbno preučujejo vsa vprašanja, ki se pojavljajo ob meji, predvsem stanje in možnosti mejnih prehodov, da bi tako čimbolj spodbudili osebni in blagovni promet čez jugoslo-vansko-italijansko mejo na
-4rw\
'. sLir.
RONEC, ki ga sestavljajo številni zaselki raztreseni visoko po strmem bregu nad Brišči, slovi daleč po okolici po svojih izredno okusnih in debelih breskvah Zasluga, da se je tu razvilo sadjarstvo, gre predvsem pesniku in rodoljubu Petru Podreki, ki je tamkaj služboval kot župnik pred sto leti. Ronec je tudi priljubljena izletniška točka
tem področju. Urejene razmere lahko ugodno vplivajo zlasti na razvoj trgovine in turističnega prometa.
Na Tolminskem imajo tri mednarodne mejne prehode ter po štiri bloke za maloobmejni promet oziroma" za prehode imetnikov dvo-lastniških prepustnic. Najpomembnejši je prehod na, Robiču preko katerega je lansko leto šlo v obe smeri nad milijon potnikov. Nekaj stotisoč prehodov pa so našteli tudi na mednarodnih blokih čez Predel in Učejo. Med ostalimi bloki pa je najpomembnejši tisti na Livku, zlasti odkar se na pobočju Stola razvija zimsko-športno in turistično središče.
Da bi omogočili hitrejše odvijanje prometa, bodo posamezne prehode postopno razširili in modernizirali. Na bloku Robič bodo na primer uredili dve avtomobilski stezi, ki bosta vodili iz Italije v Jugoslavijo ter eno, ki bo šla v obratno smer. Na sredo ceste bodo postavili poseben kiosk za obmejnega nadzornika. Prehod bodo tudi pokrili (podobno kot je pokrit blok v Rožni dolini « Casa rossa » pri Novi Gorici). Občinska skupščina se nadalje zavzema,
da bi pokrili tudi prehod na Predelu. V Učeji pa bodo zgradili povsem novo poslopje, saj je znano, da je tamkajšnji prehod brez najnujnejših prostorov oziroma objektov za obmejne organe.
Vzporedno s tehničnim usposabljanjem prehodov bo treba čimprej izboljšati tudi ceste, ki povezujejo obe sosednji območji. Zlasti sta v slabem stanju cesti, ki vodita od Kobarida do Robiča ter od Žage do Učeje.
Kar zadeva bloke druge kategorije predlagajo, da bi čez tistega v Livku dovolili tudi prehajanje s potnimi listi. To bi zelo ugodno vplivalo na razvoj turističnega prometa na obeh straneh meje. Obenem pa naj bi podaljšali tudi urnik za prehajanje meje. Prehod na Livku naj bi bil odprt vsaj do 22. ure, namesto do 18. ure, kot je sedaj.
Občinska skupščina v Tolminu, ki je na eni nedavnih sej obravnavala problematiko mejnih prehodov in celotnega obmejnega prometa med Jugoslavijo in Italijo na njenem območju, je ustanovila posebno komisijo, ki bo ustrezna vprašanja v prihodnje redno in sistematično preučevala.
Dobri otroci svoje zemlje
Med pisanjem in razpravljanjem o gospodarski in socialni podobi Beneške Slovenije ter o njenih težnjah in potrebah, je še zmeraj mogoče zaslediti obilo črnogledosti in pesimizma. Gotovo so problemi naših krajev v hribih in dolinah težki, saj je zemlja skopa, oddaljenost od industrijskih središč in upravno-gospodarskih centrov znatna; razmere pa se še slabšajo zaradi številnih omejitev, ki jih gospodarskemu in socialnemu napredku Beneške Slovenije postavljajo vojaške služnosti (servitù militari).
Ni sicer moč dobiti zanesljivih in uradnih podatkov, toda na osnovi raznih primerjav in poročil je mogoče s precejšnjo gotovostjo trditi, da je sedaj v emigraciji od 25 do 30 tisoč naših ljudi. Gre za delavce, ki so zaposleni v Švici. Zahodni Nemčiji, skandinavskih deželah in drugod po Evropi ali celo v Ameriki, upoštevani pa so tudi vsi, ki žive in delajo v notranjosti Italije, torej proč od doma oziroma svojega rojstnega kraja.
Dovolj je torej razlogov za zaskrbljenost, toda pesimizem in apatija nista na mestu. Moramo namreč upoštevati izredno navezanost naših ljudi na svojo zemljo, slovenski jezik, skratka na. kraje, preteklost, običaje in bodočnost Beneške Slovenije. Te vrline v značaju našega človeka so končno omogočile, da na tej revni zemlji, zemljepisno in upravno-politično izolirani od svojih bratov vztrajamo in živimo že 1.300 let.
Ko morajo naši ljudje v emigracijo, na delo v
tujino, se njihove misli zmeraj vračajo domov. Mnogi vsako leto obiščejo svoj rojstni kraj in svoje najbližje, v vmesnem času pa domov pošiljajo del svojega zaslužka in prihranke, številni pa se po dolgih letih trdega dela na tujem za zmeraj vrnejo v svojo rojstno drago Benečijo. Če povzamemo; naši ljudje se proti emigraciji borijo, toda ko jo sprejemajo kot nujen ekonomski in socialni pojav današnjega sveta, poskušajo tudi v novih razmerah pospeševati blaginjo in napredek svoje ožje domovine.
Pojdimo po naših vaseh in videli bomo s kakšno voljo in okusom številni naši ljudje obnavljajo svoje domove, gospodinjstva pa opremljajo s hladilniki (frigoriferji) in drugimi sodobnimi stroji in opremo. Vse več je tudi televizorjev. Celo gospodinjstva visoko v hribih kupujejo plinske štedilnike, jeklenke napolnjene s plinom pa prinašajo iz Vidma, Čedada in iz drugih središč v dolini. V vasi Ter v Terski dolini so v zadnjem obdobju pretežno emigranti-povratniki zgradili okrog 20 novih hiš (vilett), kar je močno polepšalo zunanjost tega kraja. Zaradi gospodarske pomembnosti je še spodbudnejši primer De Angelisa iz Čedada, ki v Trčmunu pri Praprotnem razvija moderno kmetijsko dejavnost. Na površini 45 hektarov redi na primer okrog 25 tisoč kokoši in približno 40 govedi za zakol.
Tisti skrajni pesimizem in črnogledost uničujeta voljo in ustvarjalnost človeka, zato tudi v primeru Beneške Slovenije nista na mestu.
Na velikonočno nedeljo se je vršila v Vidmu na pobudo furlanskega ANPI (Associazione nazionale partigiani i-taliani) v prisotnosti številnih oblasti in javnosti komemoracija 29 partizanov, ki so jih nacisti ustrelili dne 9. aprila 1945. leta.
V jutru omenjenega dne so 29 partizanov pripeljali iz celic videmskih zaprov na dvorišče jetnišnice, kjer so jih nato Nemci postrelili s strojnico, potem pa še z revolverji. Med drugimi so takrat padli za svobodo tudi junaški komandant Mario Foschiani-Guerra, Mario Ma-dotti-Tribuno in Bensi.
Spomin na te žrtve in na divjanje okupatorjev prav ob zori osvoboditve, je počastilo združenje furlanskih partizanov, v imenu katerih je govoril občinski svetovalec odv. Castiglione. Poleg številnih bivših partizanov, prijateljev in sorodnikov padlih za svobodo je bil prisoten tudi videmski župan prof. Cadetto, deželni odbornik D’Antoni, poslanec Lizzerò, predsednik ANPI Federico Vincenti in druge visoke osebnosti. Pod spominsko ploščo so položili venec in šopke cvetja.
Stran 2
« MATAJUR ,
Štev. 7
■fauna
JU Ul) ltu
IZ NADISKE DOLINE
Izredno veliko število
IZ TERSKE DOLINE
Končno je sestavni del
Ves ta povojni čas se je mnogo govorilo in pisalo, da se bo Uče j a odcepila od Rezije in se priključila h ko-munu Brdo, ker je tam njeno naravno izhodišče, a do realizacije nikakor ni moglo priti, ker se je sprva temu upirala Rezija in tudi zaradi zavlačevanja birokratskih postopkov. Po dolgem in nestrpnem čakanju je končno predsednik republike podpisal dekret in sedaj spada Uče j a tudi uradno pod Brdo.
Učeja, kot vemo, leži 665 metrov visoko in šteje okoli 300 ljudi, ki so pa skoraj vsi po svetu, kajti zemlja je tu zares siromašna in tudi druge zaposlitve ni mogoče najti kje v bližini. Njene raztresene hiše med gorami so v zimskih mesecih odrezane od ostalega sveta, kajti tu zapade vsako leto izredno dosti snega in je cesta po več tednov neprevozna, če ne bi bilo tukaj obmejnega prehoda ( pozimi je tudi ta zaprt), ne bi zašel v to vas najbrže nihče. Ljudje so zelo težko pričakovali, da bi tudi uradno spadali pod komun Brdo, saj jih poleg vseh drugih težav loči od sedeža komuna v Ravenci še visok gorski greben Muz-cev in so izgubljali mnogo časa in truda, če so morali tja po opravkih.
Kljub vsemu pa se je življenje v Učeii v tem zadnjem desetletju znatno izboljšalo, posebno odkar so preimenovali tamkajšni obmejni prehod v prvo kategorijo in se ga torej morejo posluževati vsi. Vasica je sedaj oživela, ker prihajajo semkaj iz sosednih krajev in tudi iz turističnega vidika postaja sedaj kar važna postojanka.
Lansko leto se je govorilo, da bodo podaljšali avtobusno progo čenta-Učeja vse tja do Bovca, kar bi seveda še bolj okrepilo turizem tega področja, če bi redno delovala. Čas bo prav gotovo prinesel tudi to ugodnost in potem res ne bomo govorili več o izolaciji Učeje, saj leži med Soško in Tersko dolino in če
postala Učeja komuna Brdo
bo na obeh straneh bolje preskrbljeno za prevoznost cest tudi v zimskem času, se jim ni treba bati, da ostanejo v pozabi.
Pričetek del na cesti Njivica-Brdo
Nazadnje so le pričeli z deli, da bodo uredili in razširili cesto Njivica-Brdo in potem še naprej preko Sedlišč in Viskorše v Debe-
Te dni je prišla na komun dobra novica: v kratkem bodo uredili turistično cesto, ki vodi v Podrskje. Cesta se pričenja v Prapotnem in se vije tik ob Idrijci do Podr-skjega, potem se pa povzpne proti Oborči in nato k znamenitemu svetišču na Stari gori. Za to delo se predvideva okoli 80 milijonov lir stroškov in jih bo 73 dala dežela, ostali del pa bosta vzeli v svoje breme pokrajina in komun.
Ludje so to novico sprejeli z velikim veseljem, saj so jim to delo obljubljali že vsa povojna leta. Medtem ko se je v drugih krajih razvijal turizem, se v Idrijski dolini ni mogel prav zaradi slabe ceste. Ko bo cesta urejena, se bo prav gotovo kaj spremenilo, seveda na boljše, ker se bo ustvarila krožna pot iz Čedada preko Stare gove v Idrijsko dolino.
Za boljše cestne povezave
Zadnje čase ljudje iz komuna Srednje vse bolj čutijo potrebo, da bi bili povezani z Idrijsko dolino, posebno tisti, ki imajo na tej strani svoja posestva. Sedaj morajo namreč hoditi po stezah in to seveda peš, ča pa hočejo priti v Idrijsko dolino s kakim vozilom, morajo preko Čedada in napraviti nič manj kot 30 kilometrov. Znano je, da dežela daje velike prispevke za takšna dela in zato naši občinski možje ne bi smeli spati, ampak se zanimati na pristojnem me-
leže. Ko bo urejena povezava med Tersko in Krnaht-sko dolino, bodo vse te vasi oživele, kajti do sedaj ni bila nič kaj prijetna ta krožna pot, ker je cesta preozka in povrhu tega še slaba, posebno tisti del od Viskorše proti Debeležu. Cesto bodo tudi asfaltirali in zato bo potem prav prijetno potovati po njej, saj je v okolici mnogo zelenja in primernih kotičkov, kjer se morejo ustavljati izletniki.
Pokrajinska uprava je zgoraj omenjena dela dala v zakup gradbenemu podjetju Travanut iz Codroipa in upamo, da jih bo dokončala v najkrajšem času.
stu kaj bi bilo potrebno ukreniti, da bi tudi prapotniška občina dobila potrebno vsoto za gradnjo boljših cestnih povezav.
V Idrijski dolini sta poleg tega tudi dva mejna prehoda druge kategorije in zato prihaja semkaj tudi dosti ljudi iz sosedni! krajev onkraj meje, ki hodijo na čedadski trg. Torej bi bila dobra cestna povezava koristna tudi za mednarodni promet, ki je v teh krajih šele v povojih.
Praznik vina v Prapotnem
Kot vsako leto se bo tudi letos vršila v Prapotnem razstava oziroma poizkušnja tipičnih domačih vin. Za letošnji praznik vina so določili 5., 6. in 7. julij. Poseben odbor, ki se je sestal pod predsedstvom župana, je tudi že imenoval komisijo, ki bo ocenjevala vina.
Iz komunske seje
Na zadnjem zasedanju komunskega sveta so razpravljali o zelo važnih točkah dnevnega reda. Med drugim so sprejeli načrt za gradnjo ceste proti Marko-linom, kar bo stalo dva milijona lir, in načrt za ureditev komunskega sedeža. Za to delo, ki bo stalo 6 milijonov in 250 tisoč lir, bo komun vzel posojilo. Uredili bodo tudi cesto, ki vodi v Trčmun v Idrijski dolini, ki bo stala 5 milijone 800 tisoč lir in napeljali kanalizacijo (3 milijone 150 tisoč lir). Posojilo bodo vzeli tudi za uravnovešanje komunske bilance za leto 1968 (7 milijonov 800 tisoč lir). Ob zaključku seje pa je svet še sklenil, da bo tudi prapotniški komun pristopil h konzorciju za turistični razvoj Nart iške doline in področje Matajurja.
GORJANI
Požar
Takoj po veliki noči je izbruhnil hud požar, ki je uničil 120 hektarjev gozda. Gasili so celih 24 ur in z velikim naporom končno zadušili plamene. Pri gašenju je pomagalo tudi 200 alpincev iz Humina. Kako je prišlo do požara ni znano, a najbolj verjetno je kdo odvrgel tleč ogorek cigarete, saj je bilo o veliki noči tam okoli dosti izletnikov.
Meseca marca je bilo skozi obmejni prehod v Štupci izredno dosti prehodov, saj so jih zabeležili kar 179.549, od teh 156.940 z italijanskimi potnimi listi in 22.609 drugih narodnosti ( predvsem jugoslovanskih). Ker se promet stopnjuje iz dneva v dan je upati, da bodo poskrbeli, da se tu odpro še letos tudi carinski uradi. To bi bilo za Nadiško dolino velikega pomena, ker bi se potem promet še povečal, obenem pa bi bila carina v Rožni dolini (Gorica) znatno razbremenjena.
Na ostalih obmejnih prehodih pa so zabeležili meseca marca tako-le gibanje: v Učeji 196, na Mostu čez Nadižo (Ponte Vittorio) v ti-panski občini 553, na Mostu Mišček v Idrijski dolini 554, v Polavi 752, v Solarjih pri Dreki pa 110. Vsega skupaj, s potnimi listi in s prepustnicami, je bilo skozi obmejne nrehode v Beneški Sloveniji 342.009 prehodov, kar pomeni, da gre preko meje povprečno več kot 10 tisoč ljudi vsak dan, kar je izredno dosti.
Vodovod v Scigli
Komunska administracija je dala v gradnjo vodovod v ščigli. Tako bo sedaj tudi tej vasici zagotovljena dobra pitna voda, katere je tako primanjkovalo, posebno v poletnih mesecih.
Maša v Landarski jami
Na prvi dan pomladi, to je na dan sv. Benedikta, ki je patron jamarjev, se je brala v Landarski jami maša, kateri so prisotvovali številni jamarji in ljubitelji podzemelj kih čudes. Ob tej priložnosti je Furlanski spe-leološki krožek projektiral več diapozitiv, ki prikazujejo lepote in zanimivosti te
Vso našo okolico je globoko prizadela žalostna vest, da je umrl zaradi posledic padca 61-letni Mario Sgaro-vello iz Campeja pri Fojdi. Mož je padel z voza 28. marca in dobil hude poškodbe zaradi katerih je čez en teden umrl. Bil je vse svoje življenje pošten in deloven mož in zato ga bodo njegovi vaščani ohranili v najlepšem spominu.
Za ureditev dveh cest 53 milijonov
Komunska administracija bo dala v kratkem urediti in asfaltirati dve cesti in sicer cesto, ki vodi v čenebo-lo in Podvrata in ono iz Fojde proti Raščaku. Stroški za to ureditev bodo znašali 53 milijonov lir in jih bo v celoti krilo deželno od-borništvo za javna dela.
Gradnja kanalizacije
Komunska administracija je sklenila, da bo dala v za-
nekdanje trdnjavice nadi-ških Slovencev.
Našli so neeksplodirano bombo
Pred velikonočnimi prazniki so našli delavci v Španju-tu v bližini neke hiše neeksplodirano bombo. O najdbi so takoj obvestili pristojne oblasti, ki so ugotovile, da je bomba še iz prve svetovne vojne. Dokler je ne bodo odstranili, je nevarno tam okc-li delati, kar so tudi opozorili s posebnimi napisi.
SV. LENART
Smrtna kosa
Dne 7. aprila je umrl po dolgi bolezni v videmski bolnici inž. Jožef Sirch, star 67 let. Rajnki je bil zelo poznan po vseh naših krajih, ker je bil več let občinski svetovalec v Sv. Lenartu, pokrajinski svetovalec, upravitelj špeterske banke in trošarinski najemnik ne samo v Furlaniji, ampak tudi v mnogih mestih v Lombardiji. V Špetru je ustanovil tudi dom za onemogle, ki nosi ime njegovega pokojnega očeta in bil predsednik tega doma 25 let. Pokopali so ga na domačem pokopališču
IZPOD KOLOVRATA
Praznik
Koncem marca so tudi v Dreki, kot v mnogih drugih komunih Nadiške doline, organizirali praznik drevja. Praznik se je začel v vasi Kras, kjer je o pomenu tega dne govoril šolarjem dreški župan Mario Namor. Po blagoslovu so šolarji iz Trinkov, Krasa in Tamora zasadili 200 drevesc, nato so šli pa še v Štoblank, kjer
kup dela za gradnjo kanalizacije v Podcerkvi in v Pod-klapu in izpopolnitev one v Fojdi. Ta dela bodo stala okoli 25 milijonov lir.
llllllllllllllllllilllllllH,,,,,,,,,,,,,!,',,,!,,,,,,,,,,,,,,,,!!
TAVORJANA
Gradnja novih hiš
Lepo je slišati, da se pri nas tudi kaj novega gradi, kajti vsi vemo, da dostim hišam, ki so zaprte, ker so njihovi lastniki odšli v inozemstvo, grozi, da se poderejo. Komunska komisija za gradnjo je na svoji zadnji seji namreč proučila kar 13 načrtov in jih tudi odobrila. Tako bodo zgradili tri nove stanovanjske hiše, tri bodo razširili, nadalje bodo zgradili še štiri nova kmetijska poslopja in nekatere tudi na novo uredili.
prehodov
v Sv. Lenart v spremstvu velike množice ljudi, med temi tudi oblasti in visoke osebnosti. Zapušča ženo, hčerko in sina.
Nesreča
Pred dnevi se je hudo ponesrečil 66 letni upokojenec Sergio Valentin Klinac iz Kravarja. Ko je šel po strmi poti za vasjo, se je spotaknil ob kamen in padel je globoko pod cesto. Zaradi hudih ran se bo moral zdraviti najmanj tri tedne.
SPETER
Uredili bodo cesto v Gorenji Brnas
Cesta, ki vodi iz Kočevarjev v Podar in nato v Gorenji Brnas, bo kmalu urejena in tudi asfaltirana, kajti s prvimi deli so že pričeli prav tele dni. Ta cesta bo stala 34 milijonov lir in jih bo v celoti krila deželna uprava.
Pazite na otroke
V špetru bi se kmalu dogodila strašna nesreča šestletni Anton Koren je neprevidno prečkal glavno cesto in priletel naravnost pred avtomobil. Na srečo je dobil poškodbe ozdravljive v enem mesecu, lahko pa bi bil na licu mesta mrtev.
drevja
so pod vodstvom tamkajšne-ga župnika zopet zasadili precej drevja.
Enak praznik je bil tudi v Lesah pri Klodiču.
Nesreča ne počiva
V bolnico so morali peljati 66-letnega Jožefa Tomaze-tiča iz Obenijega, ker si je hudo poškodoval roko, ko je sekal drva. Ozdravil bo v
h tednih.
V bolnico je morala tudi 68-letna Vigia Petrussa iz Podlaka, ker je padla in si zlomila desno roko v zapestju.
Tudi 76-letna Marija Ber-niak iz Krasa se je ponesrečila. Padla je po stopnicah in se udarila v glavo in v prsni koš.
ahten
Nova krožna cesta
Na pomlad bo dobil Ahten novo cesto, ki bo zelo važna za vso okolico, že dalj časa namreč gradijo novo cesto, ki bo potekala ob hudourniku Malina. Sedaj vodi skozi Ahten in zaselek Vila ena sama cesta, ki pa je ozka in nezadostna za današnji promet in torej nevarna.
Občinska administracija je zato prosila že pred leti deželne oblasti za prispevek, s katerim bi mogla zgraditi novo cesto. In res, dobila ga je in preteklo jesen so pričeli z delom. Stroški za to delo znašajo okoli 20 milijonov lir. Ob cesti bodo zasadili tudi drevje, vmes pa cvetje. V kratkem bodo ojačili tudi javno razsvetljavo in ne samo na novi cesti, ampak po vsem naselju.
Vas Učeja ali Beli potok leži v istoimenski dolini in gravitira tako na Tersko kot na Soško dolino, saj je iz starih listin razvidno, da so pred letom 1866 nosili krstit otroke v Srpenico, ker je biio biližje kakor v Rezijo
  ■minimumi niimiii  .............
IZ IDRIJSKE DOLINE
V kratkem bo urejena cesta v Podrskje
iiiiiiitiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiituniiiiniiiHiHmmfimtimmtMtMiMMmMHiMMMi
FOJDA
Smrt zaradi padca z voza
Stev. 7
NA POBUDO ŠTEVILNIH EMIGRANTOV
Rodila se je ALEF
To je združenje emigrantov in njihovih svojcev in vodi borbo za uveljavitev njihovih pravic v domovini in tujini
V Vidmu so na pobudo številnih emigrantov in njihovih svojcev ustanovili ALEF (Associazione Lavoratori Emigrati e loro Familiari della Regione Friuli-Venezia Giulia).
ALEF je združenje emigrantov in njihovih svojcev in bi rado bilo organizacija za borbo uveljavitve pravic emigrantov v domovini in tujini, da bi priborila nove pozicije na socialnem polju in tako končala dramo naših emigrantov.
Hoče združiti vse delavce v tujini, pa tudi tiste, ki delajo v drugih deželah Italije in biti nad vsemi strankami in versko pripadnostjo.
O ciljih te organizacije bomo bolj na široko še pisali v eni izmed prihodnjih številk našega časnika, kajti, če se ne motimo, je to prva tovrstna organizacija (združenje emigrantov in njihovih svojcev), ki se ie rodila v naši deželi. Kot je znano sta L’Ente Friuli nel Mondo in « Fogolars », kot tudi najnovejša « Pal Friul» organizaciji, ki skrbita za emigrante. ALEF pa, nasprotno, zahteva, da mora država varovati italijansko delo v tujini, kot pravi ustava v svojem 35. členu.
Za predsednika ALEF je bil
izvoljen g. Daniele Franchi, ki je še posebej dobro znan v Švici, kamor je emigriral pred mnogimi leti in je eden izmed sekretarjev Federazione delle Colonie Libere. Tranquillo de Caneva, ki je bil deželni svetovalec in je znan sindikalni delavec videmske delavske
Čas je za študij, da bi italijanski politični razred dobro spoznal emigracijo in dramo, v kateri je prisljen živeti emigrant.
V naši deželi so nekateri komunistični svetovalci že pred leti prišli s takšno pobudo na dan in predložili osnutek zakona, ki teži k temu cilju. Spoznati emigracijo, življenje emigrantov in predlagati rešitve za konec te drame.
Pobuda je vzbudila precejšnje zanimanje. Ala tisoče podpisov je na dopisnicah, naslovljenih na predsednika deželnega sveta prof. Ribez-zija, ki terjajo razpravo o tem predlogu, da naj deželni svet ustanovi komisijo, ki naj preučuje vzroke in najde zdravila z.a njih.
Smo sredi iskanja poti nove politike do emigracije na deželnem sedežu.
Tudi mi se tukaj pridružujemo našim emigrantom in zahtevamo razpravo z njimi o tem predlogu; prepričani smo, da to pot ne ho zavrnjena, kot se je to pripetilo pod prejšnjo vlado in to brez resnih in argumentiranih utemeljitev. Če bo raziskava opravljena na znanstven način, kot hočejo tudi predlagatelji, se bo zagotovo končala ugodno in .pravilno, da bodo emigranti končno zvedeli, koliko jih je, kje živijo in kaj zahtevajo naši bratje, prisiljeni služiti si vsakdanji kruh v tujih de želah.
Istočasno pa bo komisija znala najti, potem ko bo odkrila vzroke, tudi zdravilo za njihovo odpravo.
zbornice in nato direkcije CGIL, je bil imenovan za direktorja združenja.
ALEF ima sedež v Vidmu, via Cortazzis 8., tel. 22001 in se na njegov urad lahko obrnejo emigranti in njihovi svojci za kakršnokoli pomoč, ki jo predvideva socialno skrbstvo.
štvenega pomena v deželah, kamor emigrirajo. 5. glede akcij italijanskih diplomatskih in konzularnih predstavništev pri varovanju delavcev- emigrantov in njihovo učinkovitost.
Predlagatelji poudarjajo, da je emigracija temeljno in osrednje dejstvo izredne važnosti, da je nacionalni problem in vprašanje celotnega italijanskega ljudstva. To je največji socialni fenomen moderne italijanske zgodovine. V poročilu predlagateljev je zapisano, da je v tujini več bivših italijanskih kmetov kolikor je sploh delovnih kmetov v vsei Italiji, več emigrantov kot pa je vsega aktivnega prebivalstva v državi.
O tej veliki parlamentcrni pobudi bomo še pisali v naslednjem <• dodatku » tudi v luči razvoja, ki ga nudi omenjena pobuda.
iiiiiiiHiiiiiiiiiimMtmiiiiiiimiiiiiiimimniiiiimiiiiiiiiimimimimmimuimmmniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiii
Predlog za ustanovitev parlamentarne komisije
Na predlog senatorjev Carla,
Ferruccia Parrija, Maria Albanija, Umberta Terracinija, Evia Tomasuccija, Daria Valoria,
Vita Raie in Carettonija je bil predložen osnutek zakona, ki ustanavlja «Parlamentarno komisijo za poizvedbe», da bi izvedla raziskavo o fenonemu emigracije italijanskih delavcev, splošnih vzrokih tega pojava, o pogojih dežel in prizadetih področij, o ekonomskih in socialnih posledicah tega pojava v omenjenih deželah in področjih z oziromnace-lotno državo; o pogojih dela in življenja italijanskih delavcev v deželah, kamor so emi-grirali s posebnim ozirom na:
1. sporazume o emigraciji in konvenciie o socialnem zavarovanju in delovnih pogodbah; 2. glede vprašanj plač in zavarovania; 3. olede na stanovanja; 4. nrobleme glede socialnega, kulturnega in dru-
iiiiiimmitiiiimimititiHmiiiiiiiiiiiiimmiiiiitiitiiiiiiiitMtHMfiiitiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KONZULTA 0 EMIGRACIJI
Več političnih strank, predvsem KPI, PSIUP in MSA (Avtonomno socialistično gibanje), pa tudi socialistična stranka, ki je na oblasti, so dale idejo o ustanovitvi Deželne konzulte o emigraciji.
Konzulta naj bi bila, po mišljenju predlagateljev, širok posvetovalni organ, katerega člani naj bi bili emigranti in njihovi svojci, izvoljeni na svobodnih volitvah med njihovo vrnitvijo v domovino na podlagi list kandidatov, ki naj bi jih predložile različne emigrantske organizacije na področjih, kjer je emigracija številna. Cilj konzulte je izraziti mnenja o vseh problemih, ki zadevajo emigrante in njihove svojce, ki jih je, kot vemo, zelo veliko. Iste poteze razvojnega socialno-ekonom-skega razvoja dežele so vprašanje, ki močno zanima emigracijo in tu vidimo, kako pomembno bo za emigracijo, če bo imela na razpolago takšno ustanovo, pa četudi samo posvetovalno.
To je nova ideja, o kateri sodimo, da je popolnoma pozitivna; z vsemi političnimi in demokratičnimi silami se bomo borili za njeno uresničitev. S tem bomo tudi mnogo bolj vključili našega delavca v tujini v politično in socialno življenje domače dežele in bo šele tako postal zares državljan s polnimi pravicami in ne državljan drugega razreda, kar je bil v bistvu dolgo časa.
Sklad za pomoč emigrantom in njihovim svojcem
Prav tako so isti svetovalci predložili deželnemu svetu osnutek zakona za ustanovitev nekakšnega « Fonda za pomoč emigrantom in njihovim svojcem ».
Takšen fond, ustanovljen z začetno glavnico 200 milijonov, bi služil kot pomoč starim emigrantom, ki imajo smešno nizke pokojnine; štipendije za študij bi omogočile sinovom emigrantov obiskovanje višjih šol in univerz; za kvalifikacijske in prekvalifi-kacijske poklicne tečaje v tujini; za prevoz domov trupel bližnjih, umrlih daleč proč od doma pri delu ali zaradi bolezni in končno naj bi fond nudil sredstva organizacijam emigrantov, ki delujejo
19411969
ŠTAJERSKA
in
KOROŠKA
v
REVOLUCIJI
osrednja
proslava
štajerskih
in
koroških partizanskih enot pohoda XIV. divizije in
ustanovitve
OF
Slovenije 27. aprila 1969
VELENJE
Letos, 27. aprila, bo v Velenju osrednja slovenska proslava štajerskih in koroških partizanskih enot. Uradni naziv prireditve je <: ŠTAJERSKA IN KOROŠKA V REVOLUCIJI», ker bo glavni poudarek na 25-letnici slavnega pohoda XIV. divizije na Štajersko in od tam na Koroško, mimo spomina na boje štajerskih in koroških partizanskih enot pa bo prireditev veljala tudi počastitvi obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda.
V Velenju pričakujejo, da se bo tega velikega zborovanja udeležilo več kot sto tisoč ljudi iz cele Slovenije, prav tako bodo vabili predstavnike drugih jugoslovanskih republik ter tudi zastopnike Furlanije -Julijske Benečije, avstrijske Koroške in Štajerske -
Iz Rezijanske doline
Skrb za razvoj turizma
Turistično društvo «Pro Val Resia» (Za Rezijansko dolino) se je letos začelo zanimati tudi za estetično stanje posameznih vasi in potem je proučilo kaj bi bilo potrebno ukreniti, da bi bili ti kraji bolj vabljivi, bolj privlačni. Tako bodo na ustreznih krajih namestili table s smerokazi, prometne znake, posebno tablo, ki bo kazala smer proti Krnici in zadnjemu mostu preko hudournika Barman, z opozorilom, da je ta pot neprehodna; poleg tega bodo označili tudi po tleh parkirne prostore za avtomobile in avtobuse in sicer to v Ravenci na trgu Lipa in v ulici Roma. Boli redno se bo seveda moralo skrbeti tudi za čiščenje glavnih cest v Sv. Juriju, Osojanih in v Njivi. Določili bodo tudi primerne prostore za odlaganje smeti izven vasi.
Koliko upokojencev imamo
Naš komun, čeravno šteje danes samo 2128 rezidentnih ljudi, ima kar 361 upokojencev, ki prejemajo pokojnino INPS (Istituto Nazionale Previdenza Sociale), kar pomeni, da so naši ljudje delali in tudi skrbeli za stara leta. Največ upokojencev je v Svetem Juriju in sicer kar 96, v Osoianih 87, v Stolbici 48, v Učeji 32, v Liščecah 26, v Koritih pa jih je 8.
Smrtna kosa
V starosti 80 let je umrl Anton Bobaz iz Njive. Bil je zelo poznan po vsej okolici, ker je bil najstarejši šofer; vozniško dovoljenje je namreč dobil še leta 1919, ko so bili še redki, ki so znali voziti avtomobile. Ljudje so ga
imeli radi, ker je vsakemu, če je le mogel, napravil uslugo ali pomagal. Ohranili ga bodo v lepem spominu.
Umrl je tudi 49 letni Ernest Lettig, ki je stanoval v Vidmu. Padel je skozi okno in si prebil lobanjo, kar je povzročilo takojšnjo smrt. Rajnki Lettig je bil dlje časa bolan in je bil delno paraliziran. Bil je živčno zelo izčrpan in zato sedaj še ni
ugotovljeno ali je padel po nesreči ali je obupal nad življenjem. Zapušča ženo in dva otroka.
Smrekovi storži za seme
Letos so naši ljudje nabrali kar. 55 kvintalov smrekovih storžev. Gozdarska uprava jih je sedaj poslala nekam v okolico Rima, kjer jih bodo posušili in iz njih izluščili seme.
ttlttllllllllllllttllMItHItllMIMHtMIMIIMMIMIMMIItlllMMMIMIMMMMiMttMIMMIMMMtlttMMMMt lllltlttlllltHtMNMM
Za nase* delo
KUJ BOMO DELALI TOLE 1SEC
NA POLJU so ta mesec glavna opravila: sajenje krompirja, koruze, fižola, detelje itd. Sajenje in setev v vrste ima zlasti to veliko prednost, da nam rastlin pozneje ni treba okopavati in osipati na roko, temveč to opravimo z oko-palnikom.
NA TRAVNIKU končamo čiščenje, trebljenje, gnojenje in brananje. Če tam sejemo, sejmo samo dobre trave, a tudi malo detelje vmes ne škoduje. Dobro seme da dobro krmo in dobra krma da dobro živino.
V VINOGRADU ni posebnega dela. Ko začne trta brsteti, bi moralo biti tam že vse opravljeno.
V SADOVNJAKU je razen cepljenja malo dela. Ta mesec nastopi škodljivi cveto-der. Droti koncu aprila pa majski hrošč. Ta škodljivca zatiramo s pobiranjem, pri čemer nam dosti pomagajo ptiči. Zaradi tega je priporočljivo, da postavimo v sadovnjak nekaj
tako imenovanih gnezdnih skrinjic. Pritrdimo jih na vrh drevesa.
V KLETI je zadnji čas za drugo pretakanje vina. Pretočiti moramo vsekakor prej, preden ozeleni trta. Tedaj se namreč začne vino gibati. Če stoji še na drožju, lahko vino postane kislo.
V HLEVU bomo proti koncu aprila vsaj ponekod že začeli z zeleno krmo. S suhega na zeleno krmljenje moramo preiti počasi. Šele po štirinajstih dneh hrane lahko začnemo dajati samo zeleno krmo. Travo in deteljo kosimo zjutraj po rosi ali proti večeru pred roso. Pazimo, da se zelena krmila ne ugrejejo in ne ovenejo. Zaradi tega jih moramo spraviti domov takoj in jih narahlo in natanko raztrosimo v senčnem prostoru. Vso živino, posebno pa brejo, začnemo puščati pogosteje in za dalj časa na prosto, da se dobro pregiblje in naužije svežega zraka.
v njihovo korist v Italiji in tujini.
Koristno je ponoviti probleme, ki obstojajo. Naši predstavniki niso imeli namena samo opozoriti na njih, temveč jih tudi rešiti. Naša naloga je podpreti jih v njihovi borbi, omogočiti, da se z njimi združijo tudi drugi svetovalci vseh strank, ki jim je pri srcu usoda naših emigrantov in njihovih svojcev, zavedajoč se, da opravljajo dobro in pravično stvar. Končno, je rečeno v osnutku zakona, bo le-ta izvajan na demokratičen način, kajti večina članov administrativnega komiteja fonda naj bi bila sestavljena iz emigrantov ali njihovih neposred-
nih nroHctnv/niUm/
Turistična
Agencija
Ljubljana
Transport
IJUBIJANA
Trdinova 3 telef. 310.933
OBIŠČITE ALPSKI TURISTIČNI CENTER
na
VELIKI PLWIVI
(1.666 m.)
Velika planina je 33 km oddaljena od Ljubljane v predgorju Kamniških Alp. Dostop Iz Ljubljane preko Kamnika do spodnje postaje gondolske vzpenjače. Ob urejenih smučiščih stojijo štiri vlečnice in sedežnica.
Hotel Šimnovec in gostišče Zeleni rob nudita bivanje in odlično hrano.
Leni
Bil je nekoč mlad fant, po imenu Jakec. Njegova ubožna mati je njega in sebe preživljala s tem, da je marljivo predla. Jakec pa je bil len, ničesar se mu ni dalo delati. Kadar je bilo vreme lepo in toplo, je poležaval na soncu, pozimi pa se je grel pri ognjišču. Nazadnje je bilo materi tega dovolj pa mu je kar povedala, da ga bo spodila od hiše, če se ne bo lotil kakega dela.
Njena grožnja pa je končno Jakca nagnala, da si je poiskal delo. Šel je na dnino k nekemu kmetu v soseščini, za liro na dan. Ko se je zvečer vračal po brvi čez potok domov, mu je lira padla v vodo. «Ti neumni fant», mu je rekla mati, «v žep bi jo bil moral vtakniti».
«Drugič bom storil tako», je odvrnil Jakec.
Naslednji dan se spet odpravi z doma za delom. Našel ga je pri nekem kravarju, ki mu je v plačilo za celodnevno pomoč odmeril vrč mleka. Jakec je stlačil vrč z mlekom v široki žep svojega jopiča — in ha j di domov. Pri hoji mu je mleko pljuskalo iz vrča in se je seveda vse razlilo. «Ti neroda», mu je dejala stara žena, «na glavi bi ga bil moral nositi».
«Drugič bom storil tako», je rekel Jakec.
Naslednjega dne je šel spet na dnino h kmetu, ki mu je obljubil za plačilo kolobarček mehkega sira. Zvečer je Jakec vzel svoj sir, si ga del na glavo in jo mahnil domov. Med potjo se je ves sir umazal, polovico ga je izgubil, ostala polovica pa je bila vsa oblepljena z njegovimi lasmi. «Prismoda», mu je rekla mati, «v rokah bi ga bil moral prav pazljivo nesti».
«Drugič bom storil tako», je odvrnil Jakec.
Dan za tem je našel delo pri nekem veku. Ta se je Jakcu oddolžil z velikim mačkom, nič drugega mu ni
dal. Jakec je vzel mačka in ga na rokah prav pazljivo odnesel proti domu. Toda maček je tako hudo praskal, da ga je moral izpustiti. Ko je praznih rok prispel domov, mu je mati dejala: «Na vrvico bi ga bil moral privezati in ga vleči s seboj».
«Drugič bom storil tako», je rekel Jakec.
Naslednji dan ga je sprejel na delo neki mesar. Le-ta ga je po odsluženem dnevu poplačal z ovnovim plečetom. Jakec je privezal pleče na vrvico in ga jel vleči za seboj po prašni cesti. Do doma se je meso kajpada tako povaljalo in onesnažilo, da je bilo popolnoma neuporabno. «Ojej», je zavpila mati, «na svojih plečih bi ga bil moral
«Drugič bom storil tako», je odvrnil Jakec.
Spet se je Jakec odpravil z doma, da poskusi srečo. Ta dan je pomagal govedarju, ki je Jakcu ob koncu dneva za njegov trud dal nič manj kakor osla. Jakec si je osla naložil na pleča in počasi odštorkljal proti domu.
Ob poti, koder je hodil, pa je stala hiša, v kateri je živel mož s svojo edino hčerko, prelepo mladenko, ki pa je bila gluhonema. Ta mladenka se ni še nikoli v življenju smejala. Zdravniki pa so rekli, da bi ozdravela, kakor hitro bi jo kdo pripravil k smehu. Pa se je namerilo, da je mladenka pogledala skoz okno ravno v trenutku, ko je Jakec šel mimo, z oslom na plečih, ki je molel vse štiri navzgor. Prizor je bil tako smešen, da je deklica prasnila v smeh. In pri tisti priči se ji je povrnil sluh in dar govora.
Ukrajinska pravljica
ZLATOLASA JALENA
nositi».
  imunim...................................
Ela Peroci
T'#/fV zvvzlii
Na mizi so ležali trije zvezki in na vse tri je sijalo sonce.
Bilo bi prav, če bi jih takrat kdo izmed vas slišal, kaj so se pogovarjali.
Dva zvezka sta se hvalila:
«Komaj že čakam, da me bo jutri v šoli odprla učiteljica, Prepričan sem, da se bo zelo razveselila lepe naloge, ki jo nosim na svojih snežnobelih listih».
«Nalogo, o kateri govoriš, je napisal Jožek. Vsi v razredu pa vedo, da je Anica tista, ki piše vedno najlepše. In jaz sem Aničin zvezek!».
Tretji zvezek je molčal.
Tedaj pa je zapihal veter in mu prelistal liste. Pustil ga je od sramu zardel in spregovoril;
«Ni potemnelo sonce, le moji listi so popolnoma črni. Tonček me je nosil v torbici, poleg mene pa stekleničico črnila Po poti iz šole je sedel na torbico in se z njo pooeljal po klancu navzdol. Črnilo se
Kaznovana radovednost
Živel je marljiv čevljar. Imel pa je napako, ki jo imajo vsi čevljarji, namreč, da je bil silno radoveden. Vse je hotel videti. Vedno je stegoval vrat skozi okno, da je videl, kdo gre, kakšen je in kam gre.
Nekega dne prikorakajo mimo njegove hiše vojaki. «Aha, sedaj jih je pa veliko, moram si jih ogledati», je rekel in že je bil pri oknu. Hitro ga je odprl in potisnil glavo med okensko mrežo. Bil je tako vnet, da je glavo potiskal kar naprej in ni niti pomislil, kako bo glavo spravil nazaj. Dejal je: «No, zdaj pa res dobro vidim. «Vojaki so odkorakali in nesrečnež je šele tedaj opazil, kaj se je zgodilo. Na vse načine je zvijal vrat, da bi zvlekel glavo iz mreže, toda ni se mu posrečilo.
Čevljarjeva žena, ki se je kmalu potem vrnila iz mesta, je že od daleč zapazila, kaj se je primerilo njenemu radovednemu možu. Ko je prišla blizu, ga je vprašala: «Kaj pa vendar misliš, da moliš glavo skoz okensko mrežo?». «Oh, kako je hudo», je odvrnil čevljar, «toda ne morem je potegniti nazaj». In res, ubogi čevljar je imel ušesa že čisto rdeča. Žena mu je brž ovila glavo s cunjami in rekla: «No, sedaj pa potegnil». «Oh, še misliti ni, da bi šlo», je zajavkal čevljar, «zdaj, ko so še te cunje na poti». Na srečo je prišel mimo sosed kovač. Poznal je čevljarjevo radovednost in se je njegovi smoli že od daleč hudomušno smejal. Pobaral ga je: «No, čevljarček, kam si se pa danes tako zaveroval, da kar naprej zijaš skozi okno?». «Oh, prijatelj kovač, pomagaj mi, če mi moreš. Samo ozrl sem se na vojake, ki so korakali tod mimo, pa mi je smuknila glava med okensko mrežo». Kovač mu je šegavo odgovoril: «Ušesa ti bom porezal, pa boš lahko glavo potegnil nazaj. Druge pomoči ni». «Joj», se je ustrašil čevljar, «ušes pa že ne dam proč». «Bila bi še ena možnost, da te rešim», je počasi nadaljeval kovač, «namreč ta, da upognem železno palico». «Prosim, prosim», je milo zaprosil čevljar. Res je kovač stopil domov po potrebno orodje, upognil je palico in rešil nesrečneža.
Odslej čevljar ni bil več tako radoveden. Oknu pa se skoraj še približati ni več upal.
Tako, dragi otroci, to povest si pa le zapomnite. Ne bodite preveč radovedni, da se še vam ne bo zgodilo kaj takega.
je razlilo po meni. Moji listi ne bodo nikoli več beli».
Potem so vsi trije zvezki utihnili.
Uganke
Kaj beži brez nog, grabi pa brez rok?
(Riba)
Kaj pije vodo in gleda v nebo?
(Kokoš)
Kaj je tisto, kar vsak dan redno svoj zapušča stan, gre k potoku na vodo,
a ne zmeni se za njo?
(Kravji zvonec)
Kaj iz grla brez glave kliče v daljave?
(Zvon)
Mlada sem in sem zelena, n'sem dekle, nisem žena, bere me, kdor nima volne, kdor se me dotakne, kolne.
(Kopriva)
V dežju, soncu, v svitu lune rad prebiram zlate strune, čuješ me še skozi z.id, le očem sem vedno skrit.
(Veter)
Kaj šest mesecev bedi, a šest mesecev prespi?
(Kača)
Po glavi so me počili in rep so mi zabili, kjer so me zabili, tam so me pustili.
( Žebel j )
Blodil je kmet po svetu, nevesto je iskal. Prišel je k vra-žarici pa mu je rekla:
«Pojdi in poišči Zlatolaso Jaleno».
In šel jo je iskat. Iskal je in iskal, pa je ni mogel najti. Tedaj se je napotil k soncu, da povpraša, ali ni morda kje videlo Zlatolase Jalene. Sonce pa mu reče:
«Jaz svetim po planinah in ravninah, pa nisem srečalo tvcje Jalene».
Dalo pa mu je sonce zlat klobčič in mu reče:
«Kadar boš v stiski, vrzi ta klobčič za seboj».
Potem se je napotil k mesecu. A mesec mu reče:
«Jaz malo svetim, samo v nočeh, in ne svetim povsod, tvoje Jalene nikjer nisem našel».
Dal mu je mesec krtačko in pravi:
«Če boš v stiski, vrzi jo za seboj.».
Potem se je napotil k vetru. Veter mu pravi:
«Pojdi na pot, trideset stark z železnimi jeziki ima tvojo Zlatolaso Jaleno zaprto. A ti je ne boš dobil od teh stark. Ponudi se pri vražarici na dnino in ona ti bo dala takšnega konja, da bo letal po zraku — na njem boš lahko utekel z Jaleno. In dal mu je veter metlo in mu reče:
«Če boš v stiski, mahni s to metlo za seboj!».
Tedaj se je napotil k vražarici, ona pa mu pravi:
«Če napaseš mojo kobilo, ti dam takšnega konja».
In je gnal kobilo v hosto na pašo. Na lepem je ponoči nastal silen šum in kobila je na mah izginila. Prikazala se je množica lisic in šle so z njim k vražarici. Tam pa je v košari sedela koklja na jajcih in lisice so jo potegnile iz košare in jajca razbile, iz teh jajc pa je zletela kobila s tremi žrebeti. In tedaj mu je vražarica dala žrebička pa mu pravi: «Zlatolasa Jalena je pri teh starkah v stekleni ročki, vzemi jo z ročko vred, a ročke ne odpiraj, dokler ne prideš domov».
In prišel je k tridesetim starkam. Pride tja, starke pa vse spijo. Ugledal je Zlatolaso Jaleno v veliki ročki, zgrabil ročko, sedel na konja in oddirjal. A starke z železnimi jeziki so spale celih štirin-dvajset ur; potem vstanejo, Jalene pa nikjer. Vrgle so se v pogon za mladeničem. On zasliši šum — starke letijo za njim. Vrgel je tedaj krtačo za seboj in v hipu je zrasla gosta hosta sto milj naokrog. Starke so začele gristi in so jo
IIIIIIIIIIIIMIHmMMIIIIIIIIIIMIIHIIIIIIIIMHIMIIMHMIIIMIimMIMmNMIIIIIIIIIIIIIIlllllHHIIIIII1
Tri srake
Na veji so sedele tri srake. Stari hrast je dolgo poslušal, kako vreščijo, naposled je rekel:
— Ljube srake, mar ne bi poletele na loko?
Srake so odfrčale na loko. Tam so cvetke ob cvrčanju murnov majale glavice. Srake so sedle na griček in začele tako vreščati, da so cvetke povesile glavice. Mumički so utihnili in kosmati čmrlj je vljudno rekel:
— Ljube srake, mar ne bi poletele v gaj?
Srake so odfrčale v gaj. V gaju so pele ptičke. Naletele so se po svetu in so si pripovedovale o vsem, kar so videle na svojih potovanjih.
pregrizle; potem so se spet pognale za njim.
On zasliši šum in tedaj vrže zlati klobčič za seboj — zrasla je kamnita gora. A starke so tudi to goro pregrizle in spet so se pognale za njim. On pa je že dirjal k morju. Udaril je z metlo po morju — in morje se je razsto-pilo pred njim, prehajal ga je po suhem, potem pa se je obrnil, spet z metlo udaril po morju, in morje se je zgrnilo,
kakor je bilo poprej. A starke so vse potonile v njem.
Po tistih krajih pa je tudi car jahal na konju, dohitel je kmeta in se začel bojevati z njim, da mu odvzame Zlatolaso Jaleno.
Carski konj pa je bil iz hleva iste vražarice in konja sta se začeia o nečem posvetovati med seboj pa je konj vrgel carja na tla in car se je ubil. Kmet pa se je z Zlatolaso Jaleno srečno vrnil domov.
iimuimmtMoutiiMMmuiiiiummittMuiimiiiuMiuiiiMiiiiiiittiiuittiniiiiHiiitiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
Koklja in>*<« i* /i ti
Lahkomiselna raca je znesla jajce koklji v košaro.
Izvalili so se piščančki. Tedaj je zagledala mati Koklja, kako je zlezel iz. enega jajca kaj čuden piščanček. Imel je velik rumen kljun in rumeno kožico med nožicami ter je urno splezal iz košare. «Kdo pa si?» sc je začudila koklja.
«Ga, ga, račka sem!».
«Kam pa greš, ko si vendar tako majhna?».
«V potok se grem igrat!» se je šopirila račka. «Ne bojim se vode kakor piščančki!».
Ker pa je bila šibka in neizkušena, jo je odnesel tok. Tedaj jo je rešila mati Koklja s svojim kljunom.
Vidite? Človek ne sme nikdar precenjevati svojih moči.
Od kdaj raste bodeea neža
Nekoč je živela hudobna graščakinja, ki ji na vsem vesoljnem svetu ni bilo enake. Njeno krasoto, ošabnost in hudobo je poznal ves svet, od vzhoda do zahoda in od juga do severa.
Pride k njej berač in ji reče: «Graščakinja Neža», tako ji je bilo namreč ime, «če boš še tako hudobna, bo prišla čarovnica s Kleka, ki me pošilja in te začarala v rastlino, ki se je bo vse izogibalo, v bodečo nežo». To rekši berač izgine.
A graščakinja Neža se ni poboljšala. Nekega dne, ko je hodila po vrtu in zalivala cvetlice, zraste pred njo iz tal ženska postava. Oči ji žarijo kot dva žareča oglja in jaha na metli. Bila je čarovnica Žvinarka. Žvinarka je dvignila roko, oplazila z njo graščakinjo Nežo, ki se je mahoma izpremenila v rastlino, polno trnja. Grad pa se je sesul v razvaline.
Še danes vidiš vsepovsod rasti bodečo nežo — nekdanjo graščakinjo.
0
Vse živali so rade poslušale taka pripovedovanja. Toda srake so najrajši poslušale same sebe; zagnale so tak vrišč, da so zajce zabolela ušesa, sivi volk je oglušel, veverice so začele obmetavati srake z orehovimi luščina-mi in lisica je spoštljivo rekla:
— Ljube srake, mar ne bi poletele kam drugam?
Srake so poletele na streho neke hiše. Na pragu so se pogovarjala tri dekletca. Dekletca so bila tako glasna, da so kar prevpila druga drugo.
Tedaj so rekle srake;
— Lej te, tu je za nas pravi kraj!
Živela sta starec in starka. Bila sta hudo uboga. Pa nekoč reče starka:
«Veš kaj, stari, v hosto bi šel pa posekal lipo, da bova imela s čim zakuriti».
«Dobro», reče starec. Vzel je sekiro in šel v gozd.
Pride starec v hosto, izbral je lipo. A komaj je zamahnil s sekiro, na lepem glej — spregovori lipa s človeškim glasom.
«Oj, ne sekaj me, dobri človek, v stiski ti bom še prav prišla».
Starcu je od strahu kar sekira padla iz rok. Obstal je, pomislil, potem pa je šel domov.
Pride domov in pravi, kaj se mu je pripetilo. Starka pa pravi:
«Kakšen bedak si! Pojdi takoj k lipi in poprosi jo, naj nama da koniiča in voz. Se mar nisva nahodila peš?»
«Če ie že tako, pa bodi tako.» reče starec. Vzel je klobuk in šel.
Pride k lipi in ji pravi:
«Lipa, lipica, stara je naročila, da bi nama dala konjiča in voz».
«Dobro», reče lipa, «kar pojdi domov».
Pride starec domov in glej — stoj pred bajto voz in konj je vprežen vanj.
«Vidiš, stari», pravi starka, «zdaj smo tudi mi ljudje. Samo bajta se nama bo zdaj zdaj podrla. Pojdi, stari moj, poprosi jo še za bajto. Morda jo pa da».
Šel je starec k lipi, poprosil za bajto.
«Dobro», mu reče lipa, «pojdi domov».
Gre starec proti domu in
ga ne prepozna: namesto stare bajte stoji nova, lepa.
Vsa iz sebe sta oba od veselja, ko dva otroka.
«Glej, stari, poprosil bi jo še za živino in perutnino. Potem pa nama morda ničesar več ne bi bilo treba».
Šel je starec k lipi, poprosil za živino.
«Dobro», mu reče lipa, «pojdi domov».
Pride starec .starka pa sedi za mizo in dukate naklada na kupček.
«Glej, stari, kako bogati smo zdaj», mu pravi. «Pa to ie premalo, treba ie še, da bi se nas bali vsi ljudje, saj smo zdaj bogati. Pojdi, stari, k lipi, naj napravi tako, da se nas bodo bali vsi ljudje».
Šel ie stari k lipi, poprosil je lipo, naj napravi tako.
«Dobro», pravi lipa, «pojdi domov».
Prišel je starec domov, pri njih pa je vse polno vojske in policije in vsi ju varujejo. Starki pa ie še to premalo.
«No, kaj, stari, treba je še, da bi bili vsi ljudje na vasi naši dninarji — kaj pa si hočeva še drugega želeti, saj imamo vsega».
čel je starec k lipi, prosi jo, naj napravi tako. Dolgo je lipa molčala. Potem pa pravi:
"Pojdi domov, izpolnila vama bom še zadnjo željo».
Pride starec domov in glej — ničesar ni, samo njuna stara bajta stoji in starka zraven nje.
Tako ju je lipa kaznovala, ker se je pohlepni starki zahotelo, da bi vse ljudi napravila za dninarje.
Ukrajinska pravljica