oblik in zanimivih hidroloških pojavov smo obiskali tudi 22 jam, v glavnem aktivne-vo- dne, večino tistih, v katerih določajo norveški kolegi starost kapnikov ter preučujejo ledeniške sedim ente v jam ah. Obiskali smo tudi najdaljšo norveško jamo Okshola (dolga 11 km in preko 300 m globoka) ter ledeno jamo Svarthammarhola, ki je le 150 m nad morjem, a so v njej velike količine ledu. To je obenem edina Norveška jama, ki se lahko tudi po velikosti (volumnu) prostorov meri z dinarskimi jamami: glavni del te jam e je 600 m dolg in 20— 70 m širok rov! V muzeju m esta Mo i R ana smo se srečali s speleologi norveškega in švedskega se­ vera te r jim s pomočjo diapozitivov predstavili kras in kraško podzemlje svojih dežel. Poznavanje norveškega krasa je pomembno dopolnilo k razumevanju našega alp­ skega krasa in na tej podlagi si je veliko laže predstavljati dogajanja v alpskem krasu pri nas m ed poledenitvijo. Pom em ben prispevek simpozija je tudi utrditev in navezava sti­ kov z raziskovalci alpskega krasa po svetu, predvsem pa z norveškimi tovariši. Andrej Kranjc Simpozij podkomisije »Rural Development in Highlands and High-latitude Zones« v okviru Komisije za ruralni razvoj pri M ednarodni geografski zvezi — Barcelona, 27. junij — 2. julij 1983. Leto dni po zasedanju podkomisije na Laponskem (Finska) je oddelek za geogra­ fijo univerze v Barceloni pod vodstvom dr. Roser M a j o r a l o v e organiziral po­ svet, ki se ga je udeležilo blizu 40 geografov iz 14 držav Evrope, Sev. Am erike in Azije (Japonska). Program , nam enjen problem atiki turizma in transformaciji ruralnega na­ čina življenja, je vseboval teoretični in terenski del. Referenti so predstavili več kot 20 prispevkov, v katerih so obravnavali predvsem metodologijo raziskav in aktualne družbene problem e gorskih območij, tako v Pirenejih kot v tropskem, subtropskem in subpolarnem pasu. Vsebinski poudarek je bil na transformaciji podeželske pokrajine, izrabi naravnih virov in turizmu. Terensko delo je zajelo ogled živinorejske farme, ko­ operacijskega obrata mlečnih izdelkov, kmetijskega šolstva, prečrpovalne hidrocen- trale in turistične infrastrukture na relaciji A lt Urgell — A ndorra — Pallars — Vali d ’A ran. Posvetovanja sta se udeležila iz Jugoslavije Metod V o j v o d a in podpisani. Prvi je poročal o problem ih slovenskega alpskega gospodarstva, drugi o sodobnih spre­ m em bah izrabe ruralnega prostora in ruralnega načina življenja v Sloveniji. N a zasedanju so predlagali, da dobi sedanja podkomisija, ki jo vodi prof. dr. Uuno V a r j o z univerze v Oulu, status samostojne komisije M ednarodne geografske zveze. Borut Belec III. Jugoslovansko— poljski geografski seminar D olgoletno sodelovanje med številnimi poljskimi in jugoslovanskimi geografi ter inštitucijam i je imelo vseskozi težišče na sodelovanju med inštitutom Poljske akade­ mije nauk iz Varšave in slovenskimi geografskimi inštitucijami, vsebinsko pa na pro­ blem atiki agrarne izrabe zemlje in agrarnega prostora na sploh. Zadnja leta se je vsebi­ na sodelovanja širila na področja urbanizacije, degradacije okolja in migracij prebival­ stva, kar je bila tudi vsebina obeh predhodnih seminarjev v Makedoniji in Varšavi. T re­ tji jugoslovansko-poljski sem inar naj bi imel težišče na obravnavi migracij iz podeželja v m esta in s tem povezanih prostorskih posledic, še zlasti na podeželju in v kmetijstvu. V endar se v glavnem nihče ni držal dogovorjene problem atike. Poljski geografi so na­ m reč predstavili izsledke svojih proučevanj kmetijskih sistemov, kmetijske pridelave in km ečkih naselij za celotno Poljsko, s poudarkom na metodologiji in na regionalnih pro­ cesih, kar je bila prijetna in koristna vsebinska osvežitev. Zato je tako obsežno in zani­ mivo problem atiko tudi spremljala živahna razprava, ki je posegla v celotno geograf­ sko problem atiko podeželja. To je omogočil tudi pravočasen izid Zbornika referatov, ki so ga prisotni imeli v rokah (poročilo o njem glej spredaj!). Na drugi strani pa so bili prispevki jugoslovanskih geografov zelo raznoliki in so največkrat obravnavali majhne prostorske enote. Izražena je bila želja, da bi na prihodnjem seminarju tudi jugoslovan­ ski geografi prikazali problem atiko podeželja za celotno državo. Poljsko-jugoslovanski sem inar je organizirala K atedra za regionalno geografijo O ddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani s sodelovanjem Katedre za geo­ grafijo Pedagoške akadem ije v M ariboru. 19. oktobra 1983 je seminar potekal v M ari­ boru , kjer so poročali predvsem mariborski geografi, ki so predstavili nekatere ele­ m ente novejše transform acije kmetijskega prostora v tistih delih severovzhodne Slove­ nije, ki so jih sodelavci geografskega inštituta iz Varšave že pred 20 leti skupaj s sloven­ skimi geografi intenzivneje spoznavali in deloma tudi proučevali. Seminar se je 20. in 21. ok tobra nadaljeval v Ljubljani, kjer je sodelovalo poleg devetih poljskih geografov nad 80 geografov iz vseh republik in pokrajin razen iz Črne Gore. Poljske geografe je v odsotnosti dolgoletnega vodje našega sodelovanja ter najbolj zaslužnega za sodelova­ nje m ed poljskimi in jugoslovanskimi geografi na sploh prof. dr. Jerzy Kostrowickega vodil prof. dr. A ndrzej Stasiak. Koristnost, potrebnost in splošno željo po nadaljnjem rednem sodelovanju polj­ skih in jugoslovanskih geografov na tem in na drugih področjih geografije izpričuje tudi sprejeta resolucija, ki med drugim pravi: d a je dosedanje sodelovanje jugoslovanskih in poljskih geografov dalo zelo dobre rezultate in da je nadaljnje sodelovanje nujno, med drugim tudi z organizacijo naslednjega IV. seminarja, ki bo 1986. leta v Varšavi z osnovno tem atiko »socioekonom ska problem atika razvoja izvenmestnih območij«. M. Pak Poročilo o delu Geografskega društva Slovenije v obdobju od novembra 1982 do maja 1984 Na slavnostnem občnem zboru Geografskega društva Slovenije ob priliki praznovanja 60-le- tnice društva 20. novembra 1982 je bilo izvoljeno novo vodstvo društva. Za mandatno obdobje dveh let so člani Izvršnega odbora GDS sprejeli naslednje funkcije in zadolžitve: — dr. Jurij Kunaver — predsednik — dr. Marijan Klemenčič — podpredsednik, predsednik znanstvene sekcije — mag. Slavko Brinovec — podpredsednik, predsednik šolske sekcije in urednik Geografskega obzornika — Janja Miklavc — tajnik I. — Nelka Vertot — tajnik II. — mag. Rado Genorio — blagajnik — mag. Anton Gosar— propagandna dejavnost — stiki s sredstvi javnega obveščanja — dr. Franc Lovrenčak — upravnik Geografskega'vestnika — Cita Marjetič — upravnik Geografskega obzornika — dr. Drago Meze — urednik Geografskega vestnika — mag. Milan Orožen Adamič — predstavnik GDS v Svetu Inštituta za geografijo Univerze E. Kardelja v Ljubljani — dr. Mirko Pak — Lojze Peterle — mag. Marjan Ravbar — organizacija zborovanja na Dolenjskem 1984. leta — Mira Verbič — zastopnik uredništva Geografskega obzornika — zastopnik študentov