k. ja Socialistična zveza akcijskega programa kmetijske proizvodnje mora sodelovati pri tolmačenju NA PLENUMU OBČINSKEGA ODBORA SZDL V ŽALCU SO SPREJELI OKVIRNI NACRT POLITICNO-IDEOLOŠKEGA DELA Prvi del plenarnega zasedanja članov občinskega odbora SZDL v Žalcu, ki ga je v torek dopoldne vodil predsednik IVAN KOVAC, so namenili razpravi o nekaterih problemih kmetijstva, zlasti pa še akcijsikemu programu kmetijske proizvodnje za naslednje gospo­ darsko obdobje. Uvodne misli k tej razpravi je dal tov. Karel Kač. Proizvodno sodelovanje med kmetijskimi zadružnimi organiza­ cijami in kmetovalci je na področ­ ju žalske občine zlasti v zadnjih dveh letih zabeležilo izredno za­ dovoljive uspehe. To sodelovanje je postalo v resnici pobudnik več­ je in boljše proizvodnje. Hvaležna je ugotovitev, da so se tega močno zavedale tudi kmetijske zadruge, ki so vsaj v zadnjih dveh letih ne le obljubljale, temveč tudi izpol­ njevale obveznosti, ki so jih spre­ jele do drugega partnerja-koope- ranta. Spričo lepih rezultatov v 1958/59 letu je tudi podpisovanje kooperacijskih pogodb v minulem razdobju minulo brez posebnih težav. Na osnovi vseh uspehov, ki so jih v Spodnji Savinjski dolini za-, beležili v kooperaciji — to še po-^ sebej velja za hmeljarstvo, ki i predstavlja glavni predmet pro­ izvodnega sodelovanja — so bili postavljeni osnutki akcijskega programa za naslednje gospodar­ sko obdobje. V žalski občini imajo vsega skupaj 10.060 hektarjev ob­ delovalnih površin. Po planu za naslednje obdobje naj bi zajeli v kooperacijo 7,512 hektarjev, ozi­ roma okoli 75 % vseh obdeloval­ nih površin v občini. V primerja-, vi z lanskim letom bodo letos po­ večali površine v kooperaciji za 888 ha, ali za 8,2 odstotka. Pri uresničevanju akcijskega programa kmetijske proizvodnje bodo pomembno vlogo odigrale politične organizacije, zlasti pa i Socialistična, ki bo morala tolma­ čiti nov načrt in med drugim ute­ meljevati vzroke, zakaj je ljudski ^ odbor na četrtkovi seji sprejel ^ odloke o agrominimumu. Tu in tam se bodo slišali prigovori, češ, če smo doslej dobro in v redu gospodarili, zakaj nam torej že uveljavljeno delo predpisujejo v odlokih. V tej zvezi bo treba po­ vedati, da ti odloki ne prizade­ nejo tistih proizvajalcev, ki so že doslej uvajali na svojih obdelo­ valnih površinah sodobne ukrepe, temveč, da so namenjeni le onim redkim kmetovalcem, ki še vedno stojijo ob strani teženj za pove­ čanje in zboljšanje kmetijske pro­ izvodnje, ki nočejo sprejemati in izvajati minimalnih agrotehničnih ukrepov in ki spričo tega tudi ni­ česar ne pridelajo za trg. V nadaljevanju zasedanja so se pogovorili o ideološko političnem delu v bližnji zimski sezoni. Tako so potrdili okvirni program tega dela, ki določa, da naj imajo v večjih krajih v zimskem razdob­ ju najmanj deset, v manjših kra­ jih pa najmanj šest predavanj politično ideološkega, gospodar­ skega in poljudno znanstvenega značaja. Izvedba tega programa nalaga bodočim sekcijam za ideo­ loško politično delo pri krajev­ nih organizacijah SZDL zelo kon­ kretno delo, ki ga bodo uresniče­ vale skupaj z občinsko delavsko univerzo. V tej zvezi je plenum imenoval člane politično ideolo­ ške komisije pri občinskem odbo­ ru SZDL, za njenega predsednika pa tov. Vlada Goriška. Končno so razpravljali še o ustanavljanju sekcij in podružnic pri krajevnih organizacijah SZDL. Mimo tega so sprejeli sklep, da se bodo prihodnji mesec, najpo­ zneje pa novembra, začeli občni zbori krajevnih organizacij SZDL, na katerih bodo volili delegate za občinsko konferenco, ponekod pa morda že tudi delegate za peti kongres SZDL Slovenije, ki bo na začetku çrjUbiodniesa leta. Z asfaltiranjem Ipavčeve ulice se je končala modernizacija cest okoli tako imenovanega zdravstvenega središča v Celju. Poleg Ipavčeve ulice so dobile asfaltno plast tudi Jenkova (na sliki). Ob­ lakova^ pa tudi ulica 29. novembra. Zdaj je ta predel urejen tako, da ga je zares lepo pogledati. V zadnjem tednu po domovini Petek, 9. septembra PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA LR Slovenije Boris Kraigher je sprejel čla­ ne himalajskega odbora ter člane prve jugoslovanske odprave na Himalajo. Sobota, 10. septembra PREDSEDNIK TITO je ob navzočnosti velikega števila državnih in partijskih funkcionarjev odprl 51. mednarodni je­ senski velesejem v Zagrebu. Nedelja, 11. septembra V NOVI GORICI so na svečan način počastili 50-lelnico jugoslovanskega le­ talstva. Ob tej priložnosti so odkrili spomenik rojaku Edvardu ' Rusjanu, ki mu je pred 50 leti kot prvemu Jugoslo­ vanu uspel polet z letalom. Ponedeljek, 12. septembra NA SESTANKU pri Zveznem zavodu za ljudsko zdravje je docent Mikrobiolo­ škega inštituta dr. Harisijades sporočil, da se mu je posrečilo izločiti virus tra- homa. To je prvi virus trahoma, ki so ga izolirali v Evropi. Torek, 13. septembra NA SEJI GLAVNE ZADRUŽNE ZVEZE Jugoslavije so obravnavali povečanje zadružnega zemljiškega sklada z naku­ pom in najemom zemlje. Sreda, 14. septembra NA BLEDU se je začel šesti medna­ rodni posvet meteorologov. Udeležuje se ga 31 domačih in 37 tujih strokovnjakov. PRED TEDNOM BOJA PROTI TUBERKULOZI Tuberkuloza je še vedno nevarna bolezen Pred nami je teden hoja proti tuberkulozi, ki ho od 18. do 25. septemhra. Namen tega tedna je, da bo vsa dejavnost organi­ zacij Rdečega križa usmerjena v mobilizacijo družbenih sil pri re­ ševanju tuberkuloze kot družbe­ nega problema. V tem tednu bo veljala skrb zdravljenju tuber­ kuloznih bolnikov na domu. V ta namen bo potrebno izboljšati so­ delovanje med organizacijami Rdečega križa in dispanzerji ter drugimi zdravstvenimi delavci. Zdravljenje tuberkuloznih bol­ nikov na domovih je lahko uspeš­ no le v primeru, če uredimo vse potrebne* pogoje socialnega zna­ čaja. Zato bo potrebno skupno s Sveti za zdravstvo in Sveti za so­ cialno varstvo razpravljati o tem vprašanju in dokazati potrebo po učinkovitejšem socialnem varstvu tuberkuloznih bolnikov. Okrajna sekcija za boj proti tuberkulozi bo v tem tednu orga­ nizirala posebna posvetovanja o zdravljenju tuberkuloze na domu. Na to posvetovanje bodo vablje­ ni poleg zastopnikov Rdečega križa tudi predsedniki vseh ob­ činskih Svetov za zdravstvo iy Svetov za socialno varstvo. V tednu hoja proti tuberkuloz bodo v vsaki občini celjskegi okraja organizirali večerna zdrav, stvena predavanja, na kateri} bodo zdravstveni delavci pojas­ nili ljudem nevarnosti in posle, dice tuberkuloznega obolenja, nam še vedno grozijo kljub na. predku medicine. Tuberkuloza j, še vedno bolezen, ki zahteva iz. redno dolgo in naporno zdrav^ ljenje, hkrati pa vse prepogoste zapušča zmanjšano delazmožnosi ter nepričakovane življenjske in socialne neprilike. Po navodilih, ki jih je dal Okrajni odbor Rdečega križa ^ Celju vsem občinskinn odborom Rdečega križa, bodo v tednu boja proti tuberkulozi sodelovali tud\ učitelji, ki bodo v šolah podučili otroke o naravi tuberkuloze in kako se mlad človek s pravilniv\ načinom življenja varuje te bo. lezni. V vsaki šoli naj bi razen tega organizirali roditeljski se­ stanek, kjer naj bi starši od uči teljev zvedeli vse potrebno o tu berkulozi. Tudi podmladkarji Rl bodo v tem tednu usmerili svoji delo na naloge v zvezi s tuberku­ lozo. Razen tega se bodo sezna­ nili z nalogami protituberkuloz- nih dispanzerjev in z vlogo Rde­ čega križa v tem boju. Podmlad­ karji bodo pisali tudi pisma bol­ nim otrokom, ki se zaradi tuber­ kuloze zdravijo v bolnišnicah. V tednu boja proti tuberkulozi je zaželeno, da učitelji dajo učen­ cem naloge v zvezi s tuberkulozo. Vsaka šola bo poslala tri najbolj­ še naloge občinskemu odboru RK, ki jih bo nagradil. Občinski od­ bori RK bodo poslali po tri naj­ boljše naloge okrajnemu odboru RK, ki bo prav tako nagradil v vsaki občini po eno najboljšo na­ logo. Glavni odbor RK Sloveniji pa bo nagradil najboljše naloge i Sloveniji. Občinske sekcije za hoj prot\ tuberkulozi bodo organizirale^ med tednom obiske pri socialno šibkih tuberkuloznih bolnikih ter jim po možnosti tudi pomagale s socialnimi podporami, -ma- Gasilci iz steklarne in Kozjega najbolju v šmarski občini Minulo nedeljo je bilo v Roga­ ški Slatini tekmovanje gasilskih društev za naslov občinskega pr­ vaka. V zaključni del so se uve­ ljavila štiri društva: steklarna iz Rog. Slatine, Kozje, Šmarje pri Jelšah lin Pristava. Ker gasilci iz Pristave zaradi pomanjkanja pre- vioznega sredstva niso prispeli, so tekmovali le člani preostalih treh enot. Prvo mesto so osvojili ga­ silci iz steklarne, ki so zbrali 351 točk, drugi so bili člani iz Koz­ jega (339) in tretji člani gasilske­ ga društva ,iz Šmarja (250 točk). Ker po novem ločujejo indu­ strijska društva lod prostovoljnih, bodo na okrajnem tekmovanju nastopili tako gasilci liz steklarne kot oni iz Kozjega. Po tekmovanju za naslov naj­ boljšega gasilskega društva v šmarski občini je bila v steklarni »Borisa Kidriča« lepa proslava 15-letnioe ustanovitve industrij­ ske gasilske enote. Oib tej prilož­ nosti so pod pokroviteljstvom predsednika občinskega ljudske­ ga odbora Jožka Lojena razvili svojo zastavo. Po govoru pred­ sednika industrijskega gasilskega društva v isteklami, tovariša Ko- kolja, je tov. Lojen razvil zasta­ vo, na katero je kar pet zastop­ nikov pripelo spominske trakove. Drog prapora pa je posut s 156 žebljički, kar je prav tako izre­ den primer in uspeh. Zraven tega je predsednik okrajne gasilske zveze tov. Lojen podelil štirim ga­ silcem lodlikovanja, dočim je pred­ sednik občinske gasilske zveze tov. Sok izročil sedem priznanj za dolgoletno službovanje v ga­ silstvu. Direktor steklarne, tov. inž. Djinovski pa je izročil pred­ sedniku gasilskega društva v to­ varni lepo plaketo. Najboljša de­ setina gasilskega društva steklar­ ne in njen desetar sta prejela le­ pe diplome. Na koncu svečanosti so nastopili še gasilci železarne iz Štor, ki so ponazorili gašenje z ročnimi aparati. Tako je bila zaključena lepa slovesnost, na kateri pa so spre­ jeli sklep, da še v večjem številu prisostvujejo v nedeljo, 18. t. m. proslavi 85-letnice ustanovitve gasilsikega društva v Kozjem. Po­ kroviteljstvo nad proslavo je pre­ vzel predsednik okrajnega odbo­ ra SZDL, tov. Jože Marolt. Obisk iz Ohrida Na potovanju po naši republiki so se v soboto ustavili na lobmočju celjskega okraja predstavniki okraja Ohrid. Razen predsedni­ kov občinskih ljudskih odborov tega okraja, sta v delegaciji bila tudi sekretar tamošnjega okraj­ nega komiteja Zveze komimistov Kico Numkoski ter predsednilc Okrajnega ljudskega odbora Ohrid Asparuh Kanevče. Po obisku Šo­ štanja in Velenja so gostje pri­ speli tudi v Celje, kjer so si med drugim ogledah tovarno emajli­ rane posode. ASFALTIRANA CESTA SENTRUPERT-NAZARJE Konec tega meseca bo dograje­ na asfaltirana cesta Sentrupert- Nazarje, kot prva polovica ceste do Logarske doline. Tudi ta novi objekt je važna pridobitev tako v gospodarskem kot turističnem po­ gledu. Krvodajalstvo - DRUŽBENI PROBLEM Pred dnevi je bilo na okrajnem odboru Rdečega križa posvetova­ nje o krvodajalstvu. Posvetova­ nja so se razen okrajne komisije za krvodajalstvo udeležili še pred­ sednik republiške komisije Stangl dr. Bogdan, tajnik ViU Vrhunc, dr. Glonarjeva in predstavniki okrajnega odbora SZDL, sindika­ ta in sveta za zdravstvo. Potrošnja krvi narašča, kajti v sodobnem zdravljenju je vedno več obolenj, kjer je zdravljenje s krvjo najuspešnejše. Celjski okraj je glede oddajanja krvi predzadnji v Sloveniji. Povprečen odvzem krvi je na število prebi­ valcev v celjskem okraju 1,7 od­ stotkov, v ljubljansikem 3,5 in v mariborskem 3,7 odstotka. Tako je Celje pod slovenskim povpreč­ jem. Celjski okraj bi se moral sam oskrbovati s krvjo, ne pa, da jo mora prejemati iz sosednjih transfuzijskih postaj. Krvodajal­ stvo je družbeni problem, zato ne moremo več račimati le na huma­ nost posameznikov, temveč po­ staviti nova gesla propagande — vsak državljan, če ima pogoje, naj da kri. Daje jo namreč zase, za svoje družinske člane, sorod- rike, sodelavce. Na posvetovanju so sklenili, da bodo organizacije ZK, SZDL in sindikati storili vse, da se število krvodajalcev letos poveča za sto odstotkov. Po dosedanjih podat­ kih je bili najboljši odziv v mozir- ski občini, predvsem v Nazarju, najslabši pa na šmarskem področ­ ju, v Bistrici in Kozjem. Tudi zdravstveni zavodi so organizaciji RK nudili premalo pomoči. Letos nameravajo organizirati nekak štab zdravnikov, ki bodo s stro­ kovnega stališča pomagali pojas­ njevati ljudem, predvsem na po­ deželju, da oddaja krvi ne škodu­ je zdravju, temveč da je največ­ krat celo koristna. Lu-bo ZBORI VOtLIVCEV V ŽALSKI OBČINI V prihodnjih dneh bodo na vsem področju žalske občine zbo­ ri volivcev. Na njih bodo raz­ pravljali in se seznanjali z akcij­ skim programom kmetijske pro­ izvodnje za naslednje gospodar­ sko obdobje, z odloki, ki jih je ljudski odbor sprejel na včerajš­ nji seji o minimalnih agroteh­ ničnih ukrepih itd. Na dnevnem redu bo tudi razprava o proble­ mih šolstva. Razen tega pa se bo­ do na nekaterih zborih pogovori­ li še o delu poravnalnih svetov in povečali število njihovih čla­ nov. Razumljivo je, da bo precej besed tudi o najbolj perečih ko­ munalnih problemih. -mb MALI INTERVJU Vozila šteje Medtem, ko so vozila vseh vri drvela po cesti, ena proti Žalcu j še naprej, druga pa v Celje, i' jih je cestar slcrbno zapisoval J poseben obrazec, je nadzorni' Ludvik Jurkovič odgovarjal *' vprašanja. — Približno dvakrat na mesef in v določenih dnevnih ter nočni" urah popisujemo ves promet, ki *' odvija na naših cestah. Tako samo tu pred Žalcem, temveč tu*' na Mariborski cesti itd. VsaM cestna uprava vodi kontrolo n* svojimi cestami. j — In kaj ugotavljate pri i*' popisih? — Prav gotovo to, da so n*' ceste preveč obremenjene. Sicer P so zelo zanimive tudi številke . vozilih, v poletnih mesecih je nejj več osebnih avtomobilov, pa tu", sicer je teh vozov največ. V gl*^" sezoni smo samo na tem odseK našteli na dan tudi po pet sto več tujih avtomobilov. Danes, "j primer pa je šlo mimo nas že л^ј 450 kolesarjev. Zelo številni so to kamioni. Vsak dan je na n««'^ cestah veliko prometa, največ P ob sobotah in nedeljah ... .¡ Vozila so švigala v eno in dr*i smer. Cestar jih je skrbno štel zapisoval . . . POGLED PO SVETU Človeške stečine širom po pla­ netu so tako zapletene, da jih. je težko razvozlati. Ali se bodo kdaj zastopniki celin, držav in narodov znašli ob zeleni mizi in si segli v roke? Pred nami je Generalna skupščina OZN v New Yorku, največjem svetovnem središču. Skoraj ves svet bo tu zastopan, veliko §,tevilo držav po svojem prvem človeku, med njimi naša država, po maršalu Titu. Hru- ščev bi rad novi svetovni vrh. Vrgel je na kocko več kot svoj osebni ugled. Ameriška vlada je o tem obveščena, vendar zmiga z rameni, češ Hruščev prihaja v OZN, ne v ZDA. Zato mu je gi­ banje omejila na Manhattan. Eisenhower da ne ho govoril s prvim možem SZ, če SZ ne iz­ pusti posadke ameriškega letala RB-47 in če ne opusti enostran­ ske akcije v Kongu. General De Gaulle se je o OZN tako zanič- Ijivo izrazil, da hi ga morala ve­ čina skupščine izžvižgati, če hi stopil v palačo narodov. Mac­ millan tudi ne kaže volje, da hi tvegal še en poskus pomiritve Vzhoda in Zahoda. Hruščev uteg­ ne v OZN dohiti povračilo za svoj nastop na pariškem vrhu, utegne pa tudi doživeti uspeh. Zanimi­ vo je, da je Nehru odrekel svojo udeležbo na otvoritvi skupščine, bo pa prišel kasneje. Generalna skupščina ho zase­ dala tudi v znamenju nemškega militarizma, ki 15 let po vojni spet kaže svoj krvavi obraz. Vzhodne države in FLRJ so sve­ tu odločno povedale, za kaj gre, Zahod pa je z nemško vojsko po­ vezan, z njo računa kot veliko močjo pri uresničevnaju ameri­ škega kapitalističnega koncepta. Revanšizem je uradna politika Bonna, je dejal Gomulka. SZ ne bo mirno gledala, kako Nemčija kopiči napadalno orožje. Nemčija je brez pogojev kapitulirala, zdaj pa zahtevajo nemški generali ra­ ketno — jedrsko orožje, izzivajo SZ in pripravljajo nasilno zdru­ žitev Nemčije. Pri atomskem oboroževanju jim pomaga Anglija, Watkinson in Strauss sta si segla v roke. Na Dunaju je nemški po­ slanik izjavil, da mirovna pogod­ ba še ni sklenjena in da zato ve­ ljajo še stare nemške meje. Go­ mulka ima torej prav. ZDA so svoje že dosegle. Nemčija zdaj nastopa kot velesila, ki s svojo močjo pritiska na sosede. Zdaj je že na drugem mestu s svojim iz­ vozom, takoj za ZDA, pred Angli­ jo. To pomeni neposredno grož­ njo za mir v svetu. Mala Kuba odpoveduje dvo­ stransko vojaško pogodbo z ZDA, verjetno ho navezala diplomatske stike s Kitajsko in jih prekinila s Tajvansko, s Formozo. OZN se je diskreditirala v Kongu. Afri­ čani v njej ne vidijo več varuha neodvisnosti, pač pa pristranske­ ga eksponenta kolonialističnih interesov. To bo težko popraviti. Gana predlaga afriški vrhunski sestanek v Kongu, več držav je zahtevalo sestanek Varnostnega sveta. Lumumba predlaga Leo- poldville za kraj sestanka, češ naj vidi VS, da so Kongožani zanj, ne za Combe ja in Kasavuhu. Ko se ho nekoč pisala zgodovina Konga, bo bralec lahko ugotavljal, kako se zgodovina ponavlja ne samo po času, ampak tudi po pro­ storu, ne glede na barvo kože. Belgijci ne marajo spustiti ren­ te iz rok. V Katango privažajo orožje in podpro vsakogar, kdor se bori zoper Lumumbo. Ameri­ ški kandidat za predsednika Kennedy je poslal na afriški te­ ren najboljšega prijatelja Harri- mana. Imel bo kaj videti in mar­ sikaj se ho moral naučiti, če ho hotela Amerika rasti na koreni­ nah Belgijcev in drugih kolonial­ nih gospodarjev. Celo Angleži pravijo, da se bodo sile OZN znašle v katastrofalnem položa­ ju, če hodo potegnile s protiljud- skimi silami. T. O. Mestni odbor SZDL v Velenju pred novimi nalogami Pred dnevi se je sestal mestni odbor SZDL v Velenju. Izvolili so tri sekcije: mladinsiko, za in­ vesticijsko komunalno dejavnost ter lono za družbena vprašanja. Imenovali pa so še komisijo za vloge in predloge. Mestni odbor SZDL v Velenju je že več let znan po svoji de- javncslti. Zlasti lepe uspehe je dosegel pri organiziranju prosto­ voljnih delovnih akcij, pri vklju­ čevanju novüi članov, pri reše­ vanju organizacijskih vprašanj itd. Nemalo zaslug za to ima predsednik odbora inž. Jurman. Delo v sekcijah bo sicer novo, toda tudi to bo močno zaživelo. Na seji so med drugim sklenili, da naj bi po vseh prirediitvah, ki jih bo pripravila domača Svobo­ da, organizirali javne razgovore. Tako bi povečali zanimanje ljudi za kulturno prosvetno dejavnost, hkrati pa širili obzorje svojih članov. V. Š. jure Pirnovar ORGANIZACIJSKI SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V SLOVENSKIH KONJICAH Na zadnji seji občinskega ko­ miteja ZKS v Slovenskih Konji­ cah so za novega organizacijskega ga sekretarja izvolili tov. Pirno­ var Jureta, nedavno imenovanega upravnika delavske univerze. To­ variš Pirnovar bo v času 'odsotno- sti zaradi šolanja nadomestoval tudi sekretarja komiteja tovariša Adamijeta. Slednji je odšel v eno­ letno politično šolo v Ljubljano. Osmi oktober, praznik Soštanjske občine v šoštanjski občini bodo letos posebno lepo praznovali svoj praznik, osmi oktober, v spomin na junaški podvig partizan'ov, ki so na ta dan 1941. leta napadli mesto in ga vso noč držali v svo­ jih rokah. V počastitev tega praz­ nika bodo izročili namenu novo tovarno gumiranega papirja v Velenju. Naslednji dan, to je v nedeljo, 9. oktobra pa bo kra­ jevna organizacija Zveze borcev Salek pri Velenju odkrila spo­ menik v Paki pri Velenju, kjer se je prebila na Graško goro XIV. divizija. V. S. RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev podjetij in predstojnikov samostojnih zavodov razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih ljudskih odborov in okrajnih ljud­ skih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) v zvezi z 19. točko temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih in 2. točke pravil zavoda za zaposlevanje invalidov na Vranskem mesto UPRAVNIKA »ZAVODA ZA ZAPOSLEVANJE INVALIDOV« VRANSKO Pogoji: srednja strokovna izobrazba z najmanj 5 let prakse v vodenju podjetja. Kolkovane prošnje z dokazili strokovne izobrazbe in prakse je treba poslati ObLO Žalec najkasneje do 30. 9. I960.