IVAN KRIZNAR In memoriam Branko Roblek Dne 28. novembra 200(1 smo se na pokopališču \ Kamni Gorici poslovili od profesorja in prijatelja Branka Robleka. Pogreb je bil globoko čuteč. Poleg župnika so se od njega poslovili štirje go vorniki in vsak od njih je dodal k že znanemu še nekaj, kar je vsem prisotnim dopolnilo iskreno spoštovanje do skromnega in še vedno skrivnost nega Branka. Rojen je bil 9. januarja I Oš i v Spodnji Upnici. Gimnazijo je obiskoval v Kranju, fakulteto za na ravoslovje pa v Ljubljani. I/ lizike je diplomiral lo. avgusta i OSO. iz matematike pa 18.julija 1962. Prvo zaposlitev je dobil na osnovni šoli v Gorjah pri Bledu, I. septembra 1062 pa na Gimnaziji Škofja Loka. Štiri leta je delal na Zavodu RS za šolstvo kot pedagoški svetovalec za naravoslovje, nato pa se vrnil na Gimnazijo Škofja Loka. kot učitelj matematike, fizike in računal ništva, kjer je ostal do upokojitve 31- marca 1002. Dne 20. novembra 2000 je po ne ozdravljivi bolezni umrl. Prepričan sem. da se večina meščanov dobro spominja profesor Robleka. Mnogi so ga spoznavali na ulici, ko je še sredi zime hodil v srajci s kratkimi rokavi. Dijaki in profesorji gimnazije so ga imeli za odličnega učitelja in požrtvovalnega mentorja prostočasnih dejavnosti. Na pogrebni slovesnosti v Kamni Gorici je o njegovem delu govoril ravnatelj gimnazije in med drugim rekel tudi tole: 'Ob poučevanju je na šoli rodil astronomski, matematični, fizikalni, računalniški in planinski krožek. Njegovi dijaki so s te šole odnesli toliko uporabnega znanja, da so se z veseljem odločali tudi za študij naravoslovja, pri katerem so bili praviloma uspešni. V pedagoškem deluje uvajal metode dela. ki se se danes uporabljajo ali pa se jih predstavlja celo kol takoimenovano angleško norost r naši praksi. Sebi in sodelavcem je pri pedagoškem delu vedno postavljal visoke zahteve, prepričan, da tako mora hiti. Tudi mi. ki danes še delamo r isti soli. mislimo, da tako mora bili. Ob tem se zavedamo, da je bil kole ga Branko učitelj z odličnim znanjem, občutkom in vizijo. Sicer je bil nadvse skromen pri poudarjanju lastne vrednosti in uspehov, prav takšen, kakršen je pač slovenski učitelj. Bil je neopazen v svetu praznega uastopaštva. za generacije loških gim- 269 LOŠKI RAZGLEDI -j nazijcevpa nadvse dragocen sopotnik. Kol učitelja smo ga sodelavci ceni/i in redno pozorno prisluhnili njegovim mislim in nasvetom. Za nas je bil eden od nosilcev tra dicije naše šole. Tudi sicer smo ga imeli radi, še zlasti tedaj, ko je povedal kakšno šalo. ki je imela pnai iloma tudi i etiko soli. Bližnjemu je znal polepšati dan. \ 'spominu škof jeloške gimnazije bomo njegovo ime ohranjali z vsem spoštovanjem.* Profesor dr. Branko Vesel, vodja pedagoških svetovalcev Zavoda RS za šolstvo je ob neki priložnosti o profesorju Robleku rekel: -Možje zelo razgledan, kaj razgledan. tO je velika pamet.« Takrat sem postal še bolj pozoren na njegovo delo. razmišljanje in znanje. In res. njegova stališča so bila izdelana in jih je znal razložiti preprosto in prepričljivo. Pogovor z njim je bil bogata izkušnja. O vzgoji in izobraževanju je npr. razmišljal takole: »Poučevan je je star poklic. Dobro so ga poznali že stari Grki. Moderno evropsko šolo pa je pred skoraj 400 leti utemeljil že Jan Komensky; filozof, pedagog in pisatelj. Komensky se je zavzemal za nazoren pouk. v materinščini, dobro znanje in prijateljske odnose med učile/jem in učencem. To je pomembno. Toda učitelj mora biti tudi primerno strog, pravičen in razumevajoč. \ 'šoli naj ne ustvarja skrajnosti. Srednja pot ogroža najmanj ljudi. Dober pedagog je mladini zgled, staršem jxi pomočnik pri vzgoji. Izobraževanje ne sme biti privilegij bogatih. Nasprotno, biti mora pravica vseh. tudi revnih in ubogih.« Bil je velik zagovornik čistosti in lepote slovenskega jezika. Slovenščina je bila zanj vedno prvi predmet šole. Spraševal se je kaj bo z. materinščino čez 50 let. ko je že sedaj tako uboga, nerazumljiva in celo žaljiva. O predmetih, ki jih je poučeval, je razmišljal na več načinov. Včasih čisto po šol sko, ob posebnih priložnostih pa zelo poglobljeno in celo filozofsko. Rad je povedal, da naravoslovje doživlja revolucionarne spremembe in dodal, da je vse kar se danes v znanosti dogaja zelo vznemirljivo. Fizika, matematika in računalništvo, pojasnjujejo mnoge spremembe in zakonitosti v družbi. Zato smo dijakom dolžni posredovati znanstveno dokazane resnice, pa tudi nekaj tistega kar služi za razmišljanje, na primer o tem, da je vesolje samostojni organizem, ali o zgornjih mejah vsakovrstnega obre menjevanja našega planeta, pa o črnih luknjah, potovanjih brez trenja in nenazadnje ali bo kdaj tudi znanost rekla ne. Ta svoja stališča o pedagoški kulturi je Branko Roblek večkrat omenjal in jih tudi zapisal. Z njimi ni bil vsiljiv, se je pa po njih ravnal. Branko Roblek je bil zanimiv pripovedovalec še zlasti takrat, ko so bile na vrsti čisto njegove teme, npr.: šola, politika, Bog, planinstvo in drugi športi, tarok, poe zija, prostor in čas, vesolje itd.. V njemu prijetni družbi tarokistov je razmišljal in razpravljal tudi takole: - -Politika, vera in znanost, vse je omadeževano in v čudnem neskladju. To je resnica.* - "Bog je brezčasen in v neskončnost razpotegnjen in tako redek, da lahko gre skozi najbolj gosto črno luknjo« - »Planinstvo je bilo moja ljubezen in bolečina.« Branko Roblek je bil pošten in delavno natančen. V društvu matematikov, fizikov in astronomov je delal vrsto let. V tem času je objavil več kot 40 strokovnih prispevkov, bil soavtor priročnikov in učbenikov' iz fizike in matematike, pripravljal zbirke vaj in nalog iz računalništva, matematike in fizike za srednje šole. V računal- 270 f,\ MEMOR1AM BRASKO ROBLEK ništvu se je izobrazil zelo zgodaj in bil meti pnimi, če ne celo prvi v Jugoslaviji, ki je pripravljal različne pedagoške programe za osnovne in srednje šole. O programih, obdelavi in rezultatih telesnovzgojnih kartonov je predaval v Franciji, Nemčiji. Bol gariji. Alžiriji in Beogradu in morda še kje. In nenazadnje, bil je tudi mentor gimna zijskega šolskega športnega društva Janez Peternel, predsednik odbojkarskega kluba Termo-Lubnik Škofja Loka. alpinist, poet in še marsikaj. Svoje najlepše misli pa je Branko Roblek prelil v pesmi. Zadnji njegovi verzi so globoko čuteči in so kot kaže že naznanjali njegov odhod. •Ko naša duša sanja o milini, pogled nazaj z vedrino nas navdaja. za čas bodoči misel se poraja, živeti večno v neba sinjim.« Profesor Branko Roblek je bil ugleden strokovnjak in človek, ki se ga ne pozabi kmalu. Zato bo v spominu prijateljev in Ločanov še dolgo živel. 271