Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 1, 123-126 (2000)H
© Dru.tvo psihologov Slovenije 2000, ISSN 1318-187HRecenzijaH

Ocena knjige »Osnove psihologije branja«4

LJUBICA MARJANOVIE UMEK*y

Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, LjubljanaH

Review of the book »Essentials of psychology of reading«4

LJUBICA MARJANOVIE UMEKy

University of Ljubljana, Department of Psychology, Ljubljana, SloveniaH

Peejak, S. (1999). Osnove psihologije branja: Spiralni model kot oblika razvijanjaHbralnih sposobnosti ueencev. Ljubljana: Znanstveni in.titut Filozofske fakultetey(ISBN: 86-7207-110-7).y

Avtorica Sonja Peejak v knjigi obravnava podroeje psihologije branja, ki je pri nasymalo raziskovano, eeravno gre za podroeje, ki je v sodobni dru.bi, navkljub naglemuytehnolo.kemu razvoju, zelo aktualno. Dru.ba potrebuje bralca z avtomatizirano tehnikoybranja, dobrim razumevanjem prebranega in sposobnostjo fleksibilnega branjayrazlienega gradiva.y

Knjiga je razdeljena na dva enakovredna dela, teoretieni in eksperimentalni del.y

V prvem poglavju Peejakova kratko predstavi posamezna obdobja raziskovanja branja,yv katerih avtorji in avtorice na razliene naeine opredelijo branje.Gre za definicije, kiy

*Naslov / address: red. prof. dr. Ljubica Marjanovie Umek, Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo,HA.kereeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: ljubica.marjanovic@mss.edus.siH


124L. Marjanovie UmekH

poudarjajo prepoznavanje tiskanih/pisanih simbolov, tiste, ki dajejo v ospredje procesyrazumevanja ali semantieno plat branja kot tiste, ki poudarjajo integracijo dekodiranjayin razumevanja pri branju. Sledita osrednji poglavji teoretienega dela knjige, ki ju jeyavtorica naslovila »Bralni modeli« in »Dejavniki branja« in predstavljata izhodi.ee zayrazvoj in oblikovanje njenega lastnega modela razvijanja bralnih sposobnosti inyueinkovitosti. Avtorica podrobno opi.e kar nekaj (zlasti kognitivnih) bralnih modelov,yvendar ne z namenom iskanja optimalnega bralnega modela, temvee z namenomyiskanja nekaterih skupnih naeel , ki jih vkljueujejo razlieni modeli.y

Medtem ko bralni modeli razlagajo, do kak.nih procesov prihaja med branjemyv elovekovih mo.ganih, kak.no je zaporedje posameznih procesov in povezanost medynjimi, pa ostaja .e vrsta dejavnikov, ki sodoloeajo proces branja in s tem tudi velikeyrazlike v bralni ueinkovitosti, tako enako kot razlieno starih bralcev. S.Peejak jih razdeliyv dve skupini: kognitivni in eustveno-motivacijski dejavniki. V prvo skupino uvr.eaydejavnike kot so ueenje branja, sposobnosti zaznavanja, razumevanje branja, v drugoypa stali.ea do branja, interes in motivacijo za branje. V zadnjem poglavju teoretienegayuvoda avtorica naredi zanimivo povezavo med psiholo.kim in pedago.kim vidikomybranja, ko bralno pismenost opredeli skozi t.i. celostni pouk branja in razvojne bralneystopnje. Posebej izpostavlja naeela, ki jih mora vkljueevati celostni pouk branja, inysicer branje mora biti povezano z drugimi komunikacijskimi dejavnostmi (poslu.anje,ygovorjenje, pisanje), branje mora biti povezano z dejavnostmi iz resnienega,yvsakodnevnega .ivljenja, bralni pouk mora spodbujati ueence k branju umetnostnih inyneumetnostnih besedil. Pri tem pa seveda branje ni neodvisno od bralnih stadijev oz.ystopenj. Bralne stopnje si sicer sledijo v hierarhienem zaporedju, vendar niso enoznaenoydoloeene s starostjo otrok ali razredom, ki ga ueenci obiskujejo. Avtorica sicer prika.eyvee klasifikacij bralnih stopenj, podrobneje pa opi.e bralne stopnje, kot jih je z vidikayrazvojno psiholo.kih znaeilnosti otrok oziroma mladostnikov in ciljev bralnega poukayopredelila J.Chall. J.Chall je bralne stopnje izpeljala iz Piagetovih razvojnih stopenjymi.ljenja in ob opisu vseh .estih bralnih stopenj posebej izpostavila bralne sposobnostiypovpreenega bralca na posamezni stopnji.y

V eksperimentalnem delu knjige avtorica prikazuje rezultate, dobljene priypraktienem preverjanju svojega psiholo.ko-pedago.kega modela za razvijanje bralnihysposobnosti ueencev, ki ga je poimenovala »spiralni model razvijanja bralnihysposobnosti«. Pri razvoju modela se je oprla zlasti na kognitivno teorijo informacijskegayprocesiranja ter iz nje izpeljana novej.a modela bralnih sposobnosti, psiholo.ki modelyJ.Chall in psiholo.ko-pedago.ki model G.Duffy in L.Roehler. Spiralni model, ki ga jeyeno .olsko leto preizku.ala v eksperimentalni skupini ueencev tretjega razreda osnovney
.ole, je vsebinsko razdelila na tri dele: prvi del programa je bil namenjen utrditvi tehnikeybranja, drugi del izbolj.anju bralnega razumevanja, tretji del pa razvijanju sposobnostiyfleksibilnega branja. Ueenci kontrolne skupine so prav tako obiskovali tretji razredy


recenzijaH1254

osnovne .ole, skupini pa sta bili pribli.no izenaeeni po naslednjih kontrolnihyspremenljivkah: spolu, inteligentnosti in izobrazbeni strukturi star.ev. Avtorica je dobljeneyrezultate podrobno interpretirala in jih smiselno povezovala s teoretienimi izhodi.eiyzapisanimi v prvem delu knjige, hkrati pa iskala mo.ne izpeljave v pedago.ko prakso,yki vselej zahtevajo razmislek o vee dejavnikih, ki prispevajo k veeji ali manj.i bralniyueinkovitosti. Rezultati ka.ejo, da so ueenci eksperimentalne skupine po koneanemyprogramu pokazali v primerjavi z ueenci kontrolne skupine bolj.e bralne sposobnostiynasploh in da so k veeji bralni ueinkovitosti prispevale vse bralne dimenzije. Gre zayinteraktiven in multiplikativen odnos med bralnimi dimenzijami, kar pomeni, da boljyavtomatizirane tehnike branja in veeje besedi.ee pomenijo tudi vi.jo stopnjo razumevanjayprebranega in seveda obratno. Povedano drugaee: gre za pozitivne ueinke aplikacijeyspiralnega modela na razvijanje bralnih sposobnosti ueencev tretjega razreda osnovney
.ole. Rezultati pa ka.ejo tudi na pomen drugih dejavnikov na bralno ueinkovitost,yzlasti izobrazbenega statusa star.ev in inteligentnosti ueencev. .e sicer velike, statistienoypomembne razlike v dose.kih med posameznimi skupinami razlieno inteligentnihyueencev na zaeetku programa, so se po izvedbi programa le .e poveeale, praviloma vykorist povpreeno in nadpovpreeno inteligentnih ueencev. Tudi z vidika izobrazbeneystrukture star.ev ueencev so bile ugotovljene statistieno pomembne razlike medyskupinami ueencev in to na vseh kognitivnih spremenljivkah. Avtorica posebej poudarja,yda so po programu napredovali ueenci vseh treh skupin glede na izobrazbeni statusystar.ev, vendar razlike v napredku med skupinami niso bile pomembne. Ker so priynekaterih bralnih dimenzijah veeji napredek dosegli ueenci iz ni.jega in srednjegayizobrazbenega statusa, avtorica meni,da spiralni model razvijanja bralnih sposobnostiylahko obravnavamo tudi kot kompenzacijski model.y

Avtorica v knjigi Osnove psihologije branja predstavi za slovenski .olski prostoryv naj.ir.em pomenu besede zelo pomembne rezultate, ki sicer zaradi relativno majhnegayvzorca v raziskavo vkljueenih ueencev, ne dovoljujejo posplo.evanja o splo.niyueinkovitosti spiralnega modela razvijanja bralnih sposobnosti, ka.ejo pa strokovneypreverjene in teoretsko utemeljene poti, kako preko operativnih ciljev, ki jih definirajoyrazvojne zakonitosti ueencev in pedago.ko-didaktiene zakonitosti pouka, sleditiykonenemu cilju, to je pismenosti ueencev. Ob .iroki paleti zbranih podatkov in prikazanihyrezultatov mestoma pogre.amo bolj poglobljeno teoretsko razlago ozadja doloeenihyrezultatov, npr. kaj v kontekstu spiralnega modela pomeni kompenzacijski program,ykot tudi nakazano pot ali nakazane poti, kako v razvoj razlienih modelov smiselnoyvkljueiti npr. vedenje o vplivu inteligentnosti na bralno ueinkovitost. Manjka torej nekajybolj pogumnega relativiziranja o prednostih in slabostih posameznih teoretskih pristopovyin iz njih izpeljanih aplikacij.y

Ker knjiga zanesljivo je ali bo pristala v rokah razlienih strokovnjakov: psihologov,ypedagogov, razrednih ueiteljev, slavistov ... in je prav meddisciplinarnost njena odlika,yje treba .e posebej opozoriti, da so veasih prehodi iz psiholo.ke znanosti na drugay


1264L. Marjanovie UmekH

znanstvena podroeja, zlasti podroeje pedagogike in didaktike, izpeljani sicer smiselno,yvendar ne dovolj nataneno, kar bi lahko povzroeilo tudi napaeno rabo strokovnih izrazov,ykot sta npr. izraza sposobnosti ali znanje.y