Celje - skladišče D-Per 581/1984 5000000292,8 COBISS o »is GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA ŠTEVILKA 8 (132) Kako iz rdečih številk? Minili so časi, ko so bile rdeče številke v obračunih delovnih organizacij v Jugoslaviji prava redkost. To so tisti časi, ko ismo živeli na račun tuje akumulacije, ko so nam tuji krediti ustvarjali lažni vtis, da srno zelo produktivni. Takrat, imenujmo to obdobje vsesplošnega blagostanja, smo šemi in ves svet čudili, kako lahko v Jugoslaviji živimo tako ugodno in brezskrbno. Sedaj vemo, da je ta dodatni, vendar nezasluženi prihodek znašal okoli 20 milijard US dolarjev in da je to dolg, ki ga moramo v naslednjih desetletjih vrniti. Gospodarske razmere so se zaostrile, veliki skladi so skopneli, stroški so začeli požirati dohodek in vse več kolektivov se je jelo srečevati z rdečimi številkami. Morali smo stopiti na trdna tla, čeprav je za marsikoga prispevek precej trd in neprijeten in ima zelo obrabljen naziv — stabilizacija. To velja tudi za nas v Zdravilišču, tudi za nas so se možnosti gospodarjenja močno zaostrile, z vsemi težavami in neprijetnimi posledicami. Res je, da je izguba v TOZD Zdraviliška dejavnost ob zaključku prvega poletja nekaj povsem normalnega, saj smo jo beležili skoraj vsako leto, tudi v najlepših časih. Sezonski značaj našega poslovanja povzroča, da so v prvi polovici leta naši običajni odhodki nesorazmerno večji,prihodki pa zaradi predsezonskih cen in manjšega obiska manjši. Za letos smo ob polletju načrtovali celo višjo izgubo kot smo jo dosegli, vendar 3,2 milijarde SD gotovo ni znesek, mimo katerega bi lahko šli mirno, brez skrbi in aktivnosti, da bi ga v drugem polletju Izmanjšali ali pa mu celo spremenili barvo. Eden glavnih razlogov za letošnjo polletno izgubo so tudi obveznosti, ki smo jih morali poravnati za kredite, najete za izgradnjo hotelskega kompleksa Sava. Samo obresti od Ideviznega kredita so znašale preko 4,5 milijarde SD. Lahko modrujemo! Torej, če ne bi gradili Save, ne bi imeli teh obveznosti in bi namesto izgube imeli preko milijarde dobička. Popolnoma narobe! Če ne bi imeli Save, bi bil prihodek *se polagajo na mizo« in pogodbene obveze je treba pričeti odplačevati. Ko ismo sprejemali finančno konstrukcijo za gradnjo hotela Sava, smo vključili vanjo dobršen del deviznih posojil. Le-ta pa v današnjem ekonomskem položaju delujejo premočrtno: večja inflacija v državi in razvrednotenje domače valute terja več dinarjev iza enoto tuje valute. Danes je to razmerje že 1 : 6, se pravi, za en spo- ta predlog po široki obravnavi sprejeli samoupravni organi in kasneje nadzorovali njegovo izvrševanje. Obnašajmo ise tako, kot da smo v najhujši krizi, če hočemo, da bodo naši dosežki kar največji. Če uporabim prispodobo iz življenja, od koder mi svi izviramo, bi dejal: »Le kmet, ki veliko in pravočasno seje, temeljito in s premislekom obdeluje svoja polja, ki po pameti troši in štedi, ki živi in ustvarja v slogi svoje družine, preživi in se razvija.« In na srečo je takih kmetov veliko, pa tudi nas v Zdravilišču, ki tako zdravo in logično gledamo na gospodarjenje, je veliko. Zato smo lahko in moramo biti optimisti. Se nekaj je zelo pomembno. Sloga v družini. Ne tista navidezna kaplar-ska, ko eni vsiljujejo svojo voljo, drugi pa povelja tiho in v strahu pred sankcijami izvajajo, pač pa tista pristna človeška, ko se vsi dogovorimo, kaj in kako bomo, ko je vsaka pobuda dragocenost, ko iz množice predlogov izberemo najbolje in jih potem v strogi disciplini in samoupravnem redu izvršujemo. Zato nam ne sme biti žal, da se vsedemo, pogovorimo, opozarjamo na napake in krivice, da sproti rešujemo naše medsebojne probleme. Izhajajmo iz predpostavke, da je vsak naš delavec dober, da vse kar dela, dela dobronamerno in takih je 99 1%, zato njim prilagodimo naš red in naše ravnanje. Za tiste redke posameznike, ki se obnašajo drugače, tki nam vsem nasprotujejo, ki sabotirajo in z intrigami skušajo živeti na tuj račun, pa si ne bomo izmišljevali Ireda, škoda časa, za njih enostavno ni mesta v našem kolektivu. Rdeča barva je barva revolucije, ne vem, zakaj jo v bilanci uporabljamo za negativni rezultat, vem pa zagotovo, , da jo lahko iz naše bilance izbrišemo z odločnim, prodornim, doslednim, odgovornim — revolucionarnim ravnanjem. Glavni direktor Darko Bizjak sojeni dolar (ali druge zapadne valute) moramo odplačati šestkrat toliko dinarjev od vrednosti ki je veljala v času najetja kredita. To razmerje se preteče povečuje. Tako so nas naša razmišljanja privedla do ključnega vprašanja, kako pa za na-prej. Inflacija in devalvacija domače valute (razvrednotenje) in revalorizacija (rast vrednosti) tuje valute povzročata nenormalne negativne tečajne razlike in seveda visoke obresti v naše breme. Opisani trend se nadaljuje. Po trezni in realni presoji tega naš dohodek iz poslovanja v naslednjem planskem obdobju ne bo zmogel. Položaj je tem bolj grozeč, ker bomo kmalu morali odplačevati tudi glavnico kreditnega dolga. Ekonomsko obličje kaže vedno bolj grozečo fiziognomijo — stečaj. Na prizorišče morata stopiti dogovor z našim dohodkovnim partnerjem (ki je bil tudi končni koristnik deviznega kredita), to |je s Savo Kranj in s širšo družbeno skupnostjo. Kredit je znašal v prvotni valuti 7 milijonov do- larjev. Ker pa smo od partnerja prejeli ustrezen znesek dinarskih kreditov, smo zavezanec za uvodoma navedena odplačila. Tolikšno breme bo povzročilo popo-len zastoj investitorja v tekoče nujne naložbe in obstanek ravni osebnih dohodkov na točki, ki bi bila dokaj izpod ravni potrebnih realnih OD. Investicija v hotel Sava je bila dobra naložba. Vsestransko daje ugodne učinke: zvišala je zaposlenost, popestrila ponudbo, skupnosti daje nadpopreč-ne devizne učinke, privablja zahtevnejši krog gostov itd. Vsiljuje se nam misel, da bi pred leti prav gotovo ne sklenili kreditnega dogovora za gradnjo Save, če bi takrat videvali usoden zasuk na mednarodnem tržišu. Vsa teža kreditnih obveznosti deluje destimulativno proti kreditojemalcem. Naslednji, nič manj boleč strošek, ki ima tudi uvozni značaj, je strošek za kurjavo. Cena plina iz Sovjetske zveze je tudi odvisna od nihanja na valutnem področju. V I. polletju letos smo ga porabili skoraj za 5 milijard st. dinarjev, kar je po vrednosti za 112 % več kot lani v I. polletju. Količinsko porabo moramo s skupnimi napori zmanjšati. Na ceno nimamo nobenega vpliva. Brez vgraditve merilnih naprav ne bo šlo. Tudi ne brez občutka za porabo pri slehernem našem delavcu. Ne sme ostati brez odmeva kazalec o padcu odstotka pribitka na material (marža) pri predelavi živil v kuhinjah. Od 15£l0/o/83 na 133%/84 je znižanje, ki mu niso botrovale le višje nabavne cene. Če bi porabo znižali le za 10 '% (manj odpadkov, strožji nadzor itd), bi prištedili več kot 500 milj ono v st. din. Ukrotitev teh stroškov pa je v rokah tistih, ki z materialom ravnajo in jih lahko spravijo v razumne meje. Čujež Stane Zbor delavcev DSSS Konec meseca julija smo tudi delavke delovne skupnosti skupnih služb na zboru delavcev razpravljale o rezultatih poslovanja delovne organizacije v prvi polovici leta. Uvodoma je glavni direktor poročal o splošnih pogojih gospodarjenja, s katerimi smo se srečevali v prvi polovici leta, med katerimi nas najbolj prizadenejo velike obvezno,sti zaradi nove gradnje in pa porast vseh vrst stroškov, ki jih ne moremo pokriti z našimi prodajnimi cenami zaradi državne politike cen. Ocenil je, da smo poslovali v okvirih predvidenega — to je planiranega, saj ismo že v planskih dokumentih predvideli, da bo Zdraviliška dejavnost zaradi visokih obveznosti — obresti v prvi polovici leta zaključila z nepokritimi osebnimi dohodki. Tudi Polnilnica je poslovni rezultat zaključila v okviru planiranega, ker pa nismo uspeli uskladiti v prvi polovici leta prodajiih cen proizvodov, je bil doseženi celotni prihodek nekoliko manjši kot planirani, Na kratko je nakazal tudi smernice za naš nadaljni razvoj — predvsem kako bomo z raznimi dodatnimi aktivnostmi skušali do konca leta pokriti vse naše obveznosti in zaključiti poslovno leto uspešno. V nadaljevanju je bilo poročilo o konkretnih rezultatih v vseh temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti v primerjavi z lanskim letom in planom. Iz zbirne bilance delovne organi- Razmišljanja o rezultatih 1. polletja v TOZD Zdraviliška dejavnost zacije Zdravilišča je razvidno, da je celotni prihodek porastel za 62 °/o in znaša letos skupaj 763 milijonov, stroški so porasli za 65 1%, in znašajo 511 milijonov, prispevki iz dohodka so večji za 105 %in znašajo 131 milijonov, čisti dohodek, ki ostane za izplačilo osebnih dohodkov in formiranja skladov, je večji samo za '24 % in znaša 120 milijonov. Že izplačani osebni dohodki so večji za 53 |0/o, in znašajo 147 milijonov. Tako ostane za skupno porabo — stanovanjski del 1,5 milijona, za rezervni sklad 3,8 milijona, za poslovni sklad 1,4 milijona in nepokrito za osebne dohodke 34 milijonov dinarjev. V primerjavi s planom je uspeh v okviru predvidenega, odstopanja so največ do 5 !%,. Zaključek je bil, |da je poslovanje glede na pogoje, v katerih smo poslovali, zadovoljivo in v okviru pričakovanega. Pod razno je predstavnik sindikalne organizacije predlagal, da delavke delovne skupnosti »oddelajo« en ali dva delovna dneva — solidarnostna dneva za razbremenitev dohodka temeljnih organizacij v okviru delovne organizacije. TRATENŠEK SILVA Doseženi rezultati v prvi polovici '84 izraženi v količinah in primerjava z letom '83 V Zdraviliški dejavnosti smo v prvi polovici leta prodali: 1984 1983 1982 indeks 84:83 84:82 nočitev skupaj od tega: nočitev domačih 144.775 125.925 137.908 115 105 samoplačnikov nočitev gostov na družbene 62.234 56.346 52.087 110 119 stroške nočitev tujih 29.804 26.168 42.021 114 71 gostov 52.736 43.411 43.800 121 120 Iz prikaza prodanih nočitev vidimo, da smo prodali več nočitev kot v letu 1983 in večkot v letu 1982. Zlasti razveseljiva je ugotovitev, da porašča število tujih gostov. Ugotavljamo, da je velik porast pri domačih samoplačni- kih in da porašča v letošnjem letu tudi število gostov na družbene stroške. Tesno povezane oziroma lahko bi rekli odvisne od števila nočitev so storitve zdravstvene enote in sicer: Sklepi samoupravnih organov Delavski svet zdravilišča Za namestnika predsednika delavskega sveta Zdravilišči je bil izvoljen tov. Križman Farne iz DSSS. Ker so varnostne razmere v Zdravilišču neustrezne, je bil sprejet sklep, da morajo delavski sveti TOZD in DSSS v svojih okoljih oceniti stanje varnostnih razmer ter delovanje komitejev in odbora za SLO in DSZ ter na osnovi takšne ocene dati tem organom določene smernice za nadaljnje delo. Enkrat mesečno pa morajo pripraviti poročila, kaj je bilo na tem področju storjeno in kakšne so še pomanjkljivosti, obenem pa točno ugotoviti, kdo je zanje odgovoren. Člani so bili seznanjeni o poteku disciplinskega postopka zoper delavca Kene Martina. Na predlog komercialnega sektorja — prodaja zdraviliških storitev — o začasnih osnovah in merilih za nagrajevanje delavcev, ki izvajajo nekatera dela in naloge s področja informativno propagandne dejavnosti, je bil na osnovi stališč strokovnega sveta, nekaterih neuradnih stališč in diskusij med delavci Zdravilišča, stališč in sklepa delavskega sveta DSSS ter predloga splošno kadrovskegas ek tor j a sprejet začasni sklep o nagrajevanju delavcev, ki izven svojih primarnih del in nalog opravljajo nekatere aktivnosti s po- • dročja posredovanja znanstenih spoznanj, pospeševanja prodaje ter stikov z javnostjo. Obravnavana je bila prošnja našega delavca Sučur Aleksa za uporabo zemljišča, na katerem stoji dosedanji poslovni prostor čevljarja Gajška. Šu- 1984 1983 1982 indeks 84:83 84:82 čur namerava odkupiti, vendar je zemljišče, na katerem stoji, last Zdravilišča. Ker bi Šučur prostore potreboval za popoldansko obrt (popravljanje gospodinjskih aparatov), ki je vezana s skladiščenjem raznih strojev v nepo- število prodanih zdravniških pregledov 22.881 21.979 17.362 104 132 število storitev fizioterapije 122.299 99.039 106.394 123 115 sredni bližini, je bil delavski svet mnenja, da bi to nedvomno vplivalo na sam Storitve zdravstva so v primerjavi z lanskim letom porasle za 23 i°/o ali 23.260 postopkov fizioterapije več kot lani, ali 15 % več kot v letu 1982 in 15.905 postopkov v fizioterapiji več kot predlani. Zdravniških pregledov je po številu za 4% več kot lani in kar 32/% več kot v letu 1982. Te storitve so glede na pretekla leta težje primerljive 1984 glede na strukturo, saj poraščajo zdravniški pregledi specialistov, ki so dosti zahtevnejši in zahtevajo več časa. Tudi izven penzionski promet predstavlja v strukturi celotnega prihodka pomemben kazalec in je delno odvisen od števila nočitev. V prvi polovici letošnjega leta smo prodali: 1983 1982 indeks 84:83 84:82 penzionskih obrokov 135.458 pijač v litrih 164.155 Penzionskih obrokov smo prodali več kot v letu ,1983 in več kot v letu 1982. Iideks porasta je Ivečji kot pri nočitvah, ikar pomeni, da je poraslo število tistih gostov, ki stanujejo v zasebnem sektorju in se hranijo v naših restavracijah. 113.654 123.882 185.037 201.186 119 89 109 82 Prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač upada, pri čemer bi lahko rekli, da je delni razlog v čedalji [večjih prodajnih cenah in padanju standarda. Ta porast je namreč v veliki meri vezan na prehodne goste in domačine. V Polnilnici smo prodali: 1984 Donat Mg 1,241.112 1983 1,263.44 1982 1,270.152 indeks 84:83 84:82 98 98 Mineralno vodo Donat Mg izvažamo v Avstrijo, Italijo, Zahodno Nemčijo in manjši del tudi v druge države. Največji padec prodaje beležimo na avstrijskem področju, kjer je prodaja manjša za 20 %. Na Italijanskem področju smo prodali za 7 več kot lani, v Zahodno Nemčijo za 66 % več kot lani. (nadaljevanje na 7. strani) izgled okolice, Zato ni dovolil upordbe tega zemljišča, ampak je predlagal, da si skupno z vodstvom gostinstva poišče prostor v enem od starejših zdraviliških objekov (hotel Trst ali Slatinski dom), ker je opravljanje te obrti v interesu celotnega kraja. Uredniški odbor glasila Vrelci je predlagal povišanje honorar jev,s čimer so se člani strinjali in potrdili naslednje višine v neto zneskih: — glavni urednik dobi 5.250,— din mesečno; — tehnični urednik dobi 2.250,— din mesečno; — tajnica dobi 1.800,—• din mesečno; — lektor dobi 100,— din za stran; — za eno tipkano stran je honorar 200,—din; — za objavljeno fotografijo je honorar 200,— din;. Sprejeta so bila dopolnila Pravilnika povračilih oz. nadomestilih osebnih izdatkov delavcev, ki jih imajo v zvezi z delom, tako da se vstavi dodatni 49. a in 94. Ib člen. Takšen predlog je bil sprejet zato, da pe bodo za naprej povečani stroški obračunavali avtomatsko od takrat, (ko bodo objavljeni v Delavski enotnosti in ne bo potrebno za vsako povečanje sklepati na delavskih svetih. Delavski sveti bodo sklepali le o istroških za ločeno življenje za vsak primer posebej. Marinka Zidar I^ogašlea '8^f Festival šansonov - festival osebnosti V narodni pesmi je bil šanson prisoten že od nekdaj. Kljub temu pa je festival zabavne glasbe služil le kot okras ali opravičilo skomerdializiranih popevkarskih festivalov. Imel je le dovoljenje, da živi. Bojan Adamič N,i slučaj, da je Rogaška že več let težila vključiti v svoj program glasbeno prireditev, ki bo kot nagelj v gumbnici pomenila vrhunec vsakoletnega bogatega kulturnega življenja. Ideja, ki sta jo v svoji zagnanosti vsadila Bojan Adamič in Zvonko Spišič, je takoj pognala korenine in letos smo priča prvi reviji Jugoslovanskega šansona, ki bo z našo odločnostjo postala tradicionalna (Darko Bizjak) ZVONKO ŠPIŠIČ iPiravkar je mtiimia prireditev, ki bo zapisana v zgodovini jugoslovanske glasbe, z njo pa tudi Rogaška Slatina. Po Zdraviliški dvorani še vedno odmevajo prijetni akordi izvajalcev in aplavzi navdušenih poslušalcev. Kaj ne til, saj se je tukaj zbrala elita ljudi — osebnosti, ki v našem glasbenem svetu res nekaj pomenijo. Prireditev je odličio uspela. Tako so na koncu ugotavljali vsi nastopajoči in se pohvalno izrazili o organizaciji, 'prirediteljih in vsem osebju, ki je pri tem sodelovalo. Skratka, vse je bilo nad pričakovanji. Želja vseh nastopajočih, prirediteljev in organizatorjev ter njihovega vodje Franca Plohla, pa je takale: Ta datum naj bo zapisan kot rojstvo glasbene zvrsti, ki je ves čas med nami, a ne more zaživeli. Naj postane in ostane tradicija. Za to smo pripravljeni žrtvovali še več truda in entuziaz-ma. Če bo pa kljub uspešnosti vse skupaj ostalo le pri poskusu, bomo zopet prišli! v zgodovino, vendar bo to zapisano kot nacionalna sramota. Tako izvajalci kakor tudi hvaležno občinstvo, so po izredni prireditvi zopet složno ugotavljali mačehovski odnos ljubljanske TV-hiše do šansona. Sploh jih ni bilo blizu, čeprav jiim je bil zastonj na volijo šesturni program. Do takšnega absurda, ki meji že na črni humor, so nas pripeljali prav glasbeni redaktorji in vsemogočni stvarniki programa RTV — Ljubljane. Človek je dober, človek ni pokvar-en, a okoliščine ga pripeljejo do tega, da postane zloben. Vse o festivalu prihodnjič! EKSKLUZIVNO ZA VRELCE — ARSEN DEDIČ, LADO LESKOVAR in drugi. Pravočasno si priskrbite naslednjo številko. RUSTI Čiščenje odpadnih vod v Polnilnici (Prispevek varstvu okolja in ekonomski učinek) Za uvod bi verjetno kazalo spomniti na ogromni problem varstva okolja, o katerem v svetu že dolgo bijejo plat znova, pa tudi pri nas že o njem toliko da ne čivkajo vrabai, pa vendar se tako resne zadeve po polževo premikajo naprej. Gre za silno resen problem ohranjevanja čistega ozračja in vode, brez katerih pač ni življenja. Sliši se skoraj ironično, naj bo še tako tendenciozno, nekaj je v tem gotovo tudi resnice, da bi na olimpijskih igrah, manifestaciji zdravja in moči, prav zdravje športnikov lahko bilo ogroženo zaradi slabega ozračja velemesta Los Angelesa. Toda zakaj bi hoteli po zglede na tuje! Nič kolikokrat smo imeli priliko slišati pozive po radiu, naj v Ljubljani (in še kje) dobro zaprejo okna in 'naj ne hodijo na prosto zlasti starejši in bolehni ljudje, ker je v zraku preveč škodljivih snovi. Pa smo pravzaprav še včeraj v šoli med glavnim odmorom odpirati okna, da bi se naužili svežega zraka! Nič boljše ni z vodo. Reke in potoki so po večini že brez življenja, kaj vse so storili na primer (z Blejskim jezerom, da ne bi do kraja odmrlo. In končno, v naši neposredni okolici, vam še uspeva slišati kak majniški žabji koncert ali oglašanje prepelice s košenin in žitnih polj ? Razna škropiva za zatiranje plevela in zaščito kulturnih rastlin pred boleznimi, ki jih dež spira v vodo, pa najrazličnejše druge odplake so opravile svoje. Naše delo, skupaj s Centrom za raziskavo mineralnih vod v Mariboru, ki ga želim v tnadaljnem opisati, je sicer kapljica v /morju k odpravljanju zgo- raj opisanega stanja. Pa vendar, zrno do zrna . . . ., poleg tega pa prinaša še precejšnje ekonomske koristi. Znano je, da se steklenice pred polnitvijo iperejo v velikih avtomatskih pralnih strojih in da je poleg vode (za izpiranje) glavno pralno sredstvo raztopina raznih .industrijskih detergentov. Ti pa so zopet sestavljeni v glavnem iz natrijevega luga in sredstev za vezavo trdote vode (to je snovi, ki se izločijo iz vode v obliki znanega vodnega kamna) ter preprečevanje penjenja. V odpadni vodi, če so v prevelikih koncentracijah, delujejo vse te razstopine zelo škodljivo. V obeh strojih, iki sta v polnilnici montirana, se nahaja skupno okoli 20 m3 take lužnate raztopine. Umazanija, ki jo vnašajo že rabljene steklenice, razkrojene etikete in črepinje v procesu pranja steklenic tako naraste, da smo te raztopine še do nedavna po vsaki šesti delovni izmeni in predhodni obdelavi spuščali v kanalizacijo. Sledilo je temeljito čiščenje vse notranjosti strojev, nakar smo jih zopet napolnili s svežo vodo in dozirali potrebne količine detergentov. Iz opisanega se vidi, da smo poleg umazanije avtomatsko zavrgli tudi vse raztopljene pralne snovi, katerih aktivnost pa še ni bila dotrajana. Nove naprave, ki so bile dokončno montirane v začetku poletja, iso ta način dela bistveno spremenile. Onesnaženo lužino sedaj prečrpavamo v dva vsedalnika, kjer se praktično vsa umazanija odsede, bistro lužino pa preko peščenega filtra, ki zadrži še preostale delce, prečrpamo nazaj v pralni stroj, ki smo ga medtem temeljito očistili. Sedaj odvržemo le del s sesedeno umazanijo, ki znaša le okrog 20 '°/o -celotne mase. Postavlja se samo po sebi umevno vprašanje, kolikokrat lahko ta postopek ponovimo, ko je vsa lužina toliko izrabljena, da se -mora v celoti zavreči. Več kot šesttedenske izkušnje kažejo, da do takšnega stanja praktično ne bo prišlo, vsaj v sedanjih razmerah. Zaradi iznosa s samimi steklenicami (okrog 15.00 na uro), zlasti pa slabe kvalitete etiketnega papirja, ko se etikete z rabljenih steklenic močno prepojijo z lužnato raztopino, koncentracija lužine v pralnem stroju stalno pada. Zato jo je potrebno ažurno obnavljati z dodatki pralnih sredstev, lužnate raztopine so torej praktično kar naprej obnavljajo. Da bi bistvo novega načina dela res dobro dojeli in znali tudi ceniti, za konec še kratek povzetek. V smislu varovanja okolja so enkratne močne obremenitve vode z odpadnimi lužinami za skoraj 80 i°/o, -manjše, to je okrog 16 m3 po vsaki šesti delovni -izmeni. Ekonomski učinek v istem obdobju pa pomeni prihranek na plinu COz za -teoretično okrog 180 kg (v praksi še dokaj več), ki bi ga morali uporabiti za predhodno nevtralizacijo lužin pred izpustom v kanalizacijo ter prihranek okrog 160 kg pralnih -sredstev za svežo nastavitev. Ob sedanjih cenah bi znašal skupni letni prihranek okrog 85 milijonov starih dinarjev. Energetskega prihranka, ki nastaja vsled toplote vsebnosti očiščenih lužin -s temperaturo okrog 60 °C v primerjavi s temperaturo 15 °C vodovodne vode, ki bi jo sicer rabili za svežo nastavitev, namensko nismo ovrednotili. Zanesljivo lahko trdimo, da več kot kompenzira obratovalne stroške nove naprave (elektrika, delovne ure). Na podlagi vsega povedanega in podatku,, da je vse skupaj stalo okrog 120 milijonov starih din, je očitno, da je bila ta investicija zelo utemeljena. Vlado Čoh, dipl. ing. Pivnica mineralne Odkar žive ljudje, obstajajo tudi težave — bolezni, za katere pa so ljudje iskali zdravilo v -naravi; zdravilne rastline, zdravilni vrelci (topli), blata iz močvirij, zrak, sonce itd. Preko ustnih izročil so prenašali svoja izkustva in na različne načine in z raznolikimi rituali zdravili obolele — z naravnimi zdravilnimi sredstvi. Mineralna voda je naravno zdravilno sredst/vo, katerega so -se ljudje za lajšanje svojih težav posluževali že v preteklosti. Naše vrelce omenjajo leta 1572, takrat je bila napravljena tudi prva laboraorijska analiza Rogaške mineralne vode. Od takrat naprej se je o Rogaški mineralni vodi pisalo in grof Zrinski je ponesel njen sloves o zdravilni moči v takratne visoke dunajske kroge. Mineralna voda postane tržno blago, zanjo se začno zanimati dunajski zdravniki in jo v svojih strokovnih časopisih opisujejo in analizirajo. Leta 1865 zgradijo prvo — hišo polnilno ob samem vrelcu in to je začetek današnjega Zdravilišča. V zgodovini Rogaške poznamo več vrelcev, kateri so bili vsi v neposredni bližini Templa. — Ferdinadov vrelec — imenoval se je vode po grofu A-temsu; — Gothardov vrelec — imenuje se po Atemsovem prijatelju Kugelmariju — kateri pomaga graditi takratno zdravilišče; — Ivanov (Johanov) vrelec — še -danes teče za Beograjskim domom (mogoče potrebuje več pozornosti); — Gozdni vrelec — -stoji ob vznožju Janine pri športnem parku; — Jožefov vrelec — v bližini Templa; — Moritzov vrelec — je bil pri Stritarjevem domu; — Parkovni vrelec — se je uporabljal za pripravo mineralnih kopeli; — Tempel vrelec je dobil ime po templju kateri je bil nad njim. (Tu je bila tudi dolga leta pivnica mineralne vode.) — Styria vrelec 1883 je bolj mineraliziran kot Tempelj in leži 40 m od Templa; — DONAT vrelec 1907 — 1908 so pod vodstvom ing. Knehtta naredili več vrtin in pod žemljo zbetonirali zajetja in hodnike katere so leta 1972 v celoti zasuli in zaprli. Zajetja so bila preveč pod površino in se je mineralna voda mešala s -talno vodo. Začelo se je novo obdobje Rogaških vrelcev VRTANJE v globino. Od 1952 — 1958 je Geološki zavod v Ljubljani zvrtal skupno 40 vrtin v globino do ,712 m. Nekatere od njih niso imele dolgo življenje. Usihale so, zato so z vrtanjem nadaljevali z odkrivanjem novih vrtin je privrela na dan mineralna voda, iki pa se bistveno razlikuje tudi po svoji kemijski sestavi, poznamo jo pod imenom DONAT Mg, (vrelec je za vrtnarijo), pri Kostrivnici in Podplatu. DONAT Mg je visokomineralizirana naravna mineralna voda, ki jo označujemo kot magnezijevo, natrijevo, hydrogen karbonatno, sulfatno kislico. Po svoji naravni kemijski sestavi je voda edinstvena, saj v EVROPI in tudi drugje po svetu (doslej še niso našli enake. (prof. dr. Ozim). In prav zaradi svoje sestavine je min. voda DONAT zelo primerna -za zdravljenje bolezni prebavil in bolezni presnove. PITNA KURA V zgodovini so gostje pili mineralno vodo na izvirih mineralnih vod — ob vrelcih. Pivnica mineralne vode je bila v Temi ju (poleti) in mlečni -restavraciji (pozimi), tna-to v novi pivnici — aluminijasti in steklen objekt, kateri je zgorel. Leta 1967 je bila zgrajena Pivnica — klobuk, impozantna, svetla in prostorna dvorana z 11 fontanami in 48 pipami. Prostor meri 1800 m2 in je najbolj frekventirano mesto v Zdravilišču. Gostje se zberejo v pivnico 3 x dnevno. Zato je večkrat prenapolnjena, predvsem v jutranjih urah in pred kosilom. Prvoten projekt je napravljen tako, da si gost v pivnici vodo natoči, izstopi iz Pivnice skozi stranska vrata (5 vrat) v park in v miru pije vodo in se sprehaja. (To možnost bo potrebno izkoristiti posebno v letnih mesecih.) Iz statističnih podakov je razvidno, da je tukaj ob fontanah živahen utrip živi j en j a. Obisk v pivnici: leta 1983 Prodane karte — kreditirane 6.821 karte za enkratno pitje 18.650 karte za samoplačnike 10.978 karte za prehodne goste 30.878 šolski izleti — otroci 8.878 Izdane karte za pitje mineralne vode v letu 1984. Kreditirane karte 4.215 Karte za enkratno pitje 12.800 Karte za samoplačnike 7.001 Karte za prehodne goste 5.020 Šolski otroci 2.723 Pivnica ni postala samo pretežna, dotrajane so bile pipe, fontane. Nabavili smo nove pipe na 11 fontanah. Pipe nam je izdelala tovarna Ruše po predlogu naše vzdrževalne ekipe, katera ima bogate izkušnje pri vzdrževanju pip in fontan. Mineralna voda vsled svoje visoke mineralizacije zelo hitro zamaši vse pipe in cevi. Zato je tudi vzdrževanje silno pomemben dejavnik pri funkcioniranju Pivnice (pohvala vzdrževalcem). Strošek zamenjave pip je iznesel 678.112 din. Prostor — pult za izdajanje in pomivanje kozarcev je dotrajan. Omare za sušenje kozarcev, pomivalna korita, pod, skratka vse je potrebno zamenjati in obnoviti. Smo tik pred realizacijo in zamenjavo dotrajanega (jesenski, zimski meseci). Trenutno lahko v omarah za kozarce obesimo samo 950 oštevilčenih kozarcev. Cca 400 — 500 kozarcev dnevno (odvisno od števila gostov v Rogaški) uporabljamo brez številk in jih sproti peremo in dajemo v ulporabo. Za prehodne goste in šolske izlete uporabljamo plastične kozarce za enkratno pitje. Našim gostom so vrčki iz katerega pijejo ves čas zdravljenja, zelo všeč. Želijo jih odnesti domov kot spominek. Težava nastopi takoj, ker nam steklarska šola ne more narediti dovolj vrčkov, zato moramo z vrčki (varčevati. Letno naročimo 12.000 vrčkov, steklarska šola nam pa realizira dobavo 50 %. (Trenutna cena vrčka je 127.— din, gost pa v pivnici iplača zanj kavcijo 150.—din. V to ceno so vračunani tudi žetoni.) Pivnica mineralne vode pa ni samo prostor kjer gost vodo natoči in popije. Prihajanje k fontanam je vezano na celo vrsto spremljajočih dogodkov, kateri so za goste pomembni. Spoznavanje, izmenjava mnenj — izkušenj in ponovno srečevanje starih znancev, kateri se vsako leto vračajo. To je kraj, kjer ljudje veliko vidijo, govorijo, ugotavljajo, nas kritizirajo ali hvalijo. Dopolnilo k dobremu počutju v pivnici so stalne razstave, katere goste pritegnejo in mu v nevsiljivi obliki posredujejo likovno kulturo. So pa tudi stvari katere nam gostje ne štejejo v dobro, da na fontanah ne smejo pčiti vode v steklenice in »fla-škone« in da pivnico zapiramo čez opoldan. Vzdrževanje pivnice je ravno zaradi velike frekvence ljudi zelo pomembno, zato moramo pivnico opoldan zapreti, da očistimo fontane, pipe in umijemo celoten prostor pivnice. To delamo 2 x dnevno. Mogoče bi veljalo razmisliti, da bi za izletnike in šolske izlete uredili fontano na prostem. Delavci v Pivnici so zelo izpostavljeni. Sprejemajo vse graje in pohvale za celotno Zdravilišče. Delavec je filter za ne zadovoljne goste ali trenutno nerazpoložene, je informator, daje napotke, usmerja, svetuje in odgovarja na vsa vprašanja katera pa so raznolika. To del. mesto zahteva delavca z znanjem tujih jezikov, razgledanega in kulturnega. Naše delavke v Pivnici so delavke z bogatimi izkušnjami in čudovitim spominom. Posebno tov. Cme-rešek Cilka se spomni gosta in njegove številke, ko prihaja po stopnicah v Pivnico. Ta pozornost in izjemna lastnost naše goste navdušuje in jim prinese občutek individualnosti in domačnosti. In prav to gost Zdravilišča išče. Slivnik Štefka Poškodbe na delu JE POŠKODBA NA DELU RES POŠKODBA ALI POSLEDICA MALOMARNOSTI DELAVCA IN NEODGOVORNOSTI VODILNEGA OSEBJA? Srečujemo se z raznimi viri poškodb, jih doživljajo naši delavci na delu, na poti na delo, ali pa na poti z dela. Obravnavamo jih kot nezgode na delu. Posebno pozornost pa moramo posvetiti nesrečam, ki se pripetijo na delu oziroma na delovnem mestu. Na delovnem mestu se sicer dogajajo nesreče, ki so lažje narave in so glede na okoliščine še nekako razumljive, vendar pa se jiim lahko izognemo. Težje nesreče na delu se pa dogajajo zaradi skrajnega neupoštevanja varstvenih normativov in neodgovornosti vodilnega osebja. Vodilni delavci so moralno in materialno odgovorni, če pride do težje poškodbe na delu, če pred pričetkom dela niso preventivno ukrepali. So primeri, ko opozoriš vodilnega delavca na ukrepe, ki bi jih moral izvajati, ta pa le malomarno pokima in mu je edina želja, da se temu izogne, ker misli da ima vse znanje edino v svoji glavi in ne sprejme sugestije drugih delavcev. Varnostni predpisi imajo določene norme, katere morajo spoštovati tako neposredni kot tudi vodstveni delavci. Če bi to načelo spoštovali, bi bilo manj nesreč na delu. Nesreče, ki so se pripetile v zadnjem času in imajo značaj težje nesreče, na likalnem stroju v pralnici. Do poškodbe si poglejmo pobliže je prišlo zaradi previsoko dvignjene zaščitne gredi, tako da je delavka dobila roko med valje, v katerih je temperatura okrog 130 °C. Znano je, da pri takih strojih razmak med obdelovancem in zaščitnim elementom ne sme presegati 0,5 cm oziroma 5 mm. Če bi osebje, ki vzdržuje takšne stroje, upoštevalo te norme, do takšnih nesreč ne bi moglo priti. Takšne poškodbe imajo naslednje posledice: 100 procentni bolniški stalež v breme delovne organizacije, kazenski postopek in na koncu civilni postopek. Če bi vse to imeli pred očmi preden se lotimo dela, se marsikatera nesreča ne (bi zgodila. To ne pomeni, da nesreč več ne bo. Nesreče so ise dogajale, se dogajajo in se bodo dogajale. Dolžnost nas vseh naj bo, da jih bo čim manj. Tipičen primer je poškodba z zla-tolom v polnilnici. Jasno in glasno je povedano, kaj mora delavec imeti, da je zaščiten, ko dela z lugi in kislinami. Vendar je res tudi, da delavci neradi uporabljajo zaščitno opremo, še težje je to pri delavkah. Vodstveni delavci bi morali na to bolj paziti lin nedisciplinirane delavce predlagati za disciplinski postopek ali pa ukrepati po svoji presoji. Imamo primer, da se je delavec opekel z vročim lugom liz pralnega stroja v polnilnici, ker se je lotil vzdrževalnih del ko je stroj še obratoval. Če strnemo te tri primere vidimo, da do nesreč ni prišlo zaradi višje sile, ampak zaradi nepazljivosti in nesposobnosti iin nespoštovanja predpisov o varstvu pri delu. Vsi trije primeri so takšni, da bi lahko imeli daljnosežne posledice za delavce same kakor tudi za delovno organizacijo. Naj pripomnim še to, da so bili to mladi delavci s kratko delovno dobo, zato bi njihova zmanjšana delovna sposobnost imela neugodne posledice tako za njih same kakor tudi za širšo družbeno skupnost. Nisem sodnik, ampak resnici moramo pogledati v oči. Josip Putanec Mali oglasi Drage naše bralke in bralci, pred vami je nova rubrika. Rubrika malih oglasov. Saj jih poznate, v dnevnem in tedenskem časopisju je to običajna stvar, zato ne bomo posebej razlagali ne pogojev ne cen, ker jih sploh nismo postavljali. Oglasi so brezplačni za vse člane našega kolektiva. Menimo, da bo ta rubrika dobrodošla vsem, obenem pa bo tudi popestritev za sam časopis. V teh stabilizacijskih časih, ki bodo še trajali, moramo gospodarno ravnati z vsemi dobrinami, tako doma kot v službi. Ali sploh vemo koliko »notranjih rezerv« nam neizkoriščenih leži po kleteh in podstrešjih? Morda pa bi kdo prav to ta hip »krvavo« potreboval. Ali obratno. Potrebujete, a ne veste kje dobiti? Ponudite, iščite. Navsezadnje lahko z malimi oglasi najdete tudi manjkajoči artikel v kakšni vaši zbirki. Nudimo vam torej vse možnosti in pričakujemo vaše resne ponudbe z željo, da vam bo nova rubrika v pomoč in Nzabavo. Če bo dovolj prispevkov, bo rubrika stalna. Srečno! Rusti (nadaljevanje s 3. strani) Prodaja brezalkoholne pijače Trim-vit je prav tako v upadanju, saj smo 1984 prodaja Trimvita 2,379.597 Prodaja plina C02 v jeklenkah 734.690 v cisternah 1,363.775 je v jeklenkah nekoliko v upadanju, predvsem zaradi tega, ker porašča prodaja v cisternah. Le-to namreč širimo zaradi uvedbe stabilnih in mobilnih cistern. 1984 oprano perilo v kg 550.254 Obseg dela porašča zaradi novih kapacitet. Tudi delovna skupnost ne more svojega dela izražati s količinskimi podatki. Njena uspešnost so kvalitetni podatki in izpolnjevanje vseh obveznosti prodali 25 % manj kot iv letu 1983 in 20 % manj kot v letu 1982. 1983 1982 indeks 84:83 84:82 3,159.760 2,974.11 75 80 824.685 754.939 89 97 1,283.970 1,218.680 106 112 V Vzdrževalni dejavnosti nimamo fizičnega kazalca, s katerim bi lahko opredelili obseg dejavnosti, razen pri pralnici, kjer so kazalec količine opranega penila — kilogrami. 1983 1982 indeks _____________________________84:83 84:82 479.054 421.816 115 130 ob določenih rokih, predvsem pa obveščanje temeljnih organizacij o rezultatih poslovanja, ki mora biti pravočasno. Služba za plan in analize Kadrovske novice V mesecu juliju 1984 so sklenili delovno razmerje v Zdravilišču naslednji delavci: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Hoteli in restavracije nedoločen čas KOLAR Jožef, vzdrževanje NN naprav, NUC Justina, kontrola izdaje jedil B, ŠRAML Lojze, natakarska opravila, BUKVIC Nevenka, natakarska opravila, MEDVED Stanka, priprava jedi, CAKŠ Magdalena, priprava jedi, ŽAV-SKI Romana, natakarska opravila, GAJŠEK Milena, priprava jedi, ZALOKAR Franc, prenašanje prtljage, NOSE Maja, domača korespodenca, COH Anita, priprava jedi, določen čas DROFENIK Majda, pomoč pri pospravljanju, HALUŽAN Anita, opravila žur-nalista Donat, KROSLIN Marjana, opravila žurnalista, GUNTER Biserka, pomoč pri pospravljanju, DROFENIK Dragica, pomoč pri pripravi jedi, PO-LEGEK Iztok, priprava jedi. Zdravstvo določen čas BEK Anica, domača korespodenca, OČKO Jožica, domača korespodenca, OGRIZEK Štefka, zahtevna sprejemna opravila, POZNIČ Lidija, čiščenje terapije, TURNŠEK Natalija, čiščenje terapije, KRIŽANEC Vesna, bolničar splošne smeri, OBLAK Brigita, bolni-čar-maser, MCILLER Romana, zahtevna laboratorijska opravila. TOZD POLNILNICA nedoločen čas ČOBEC Jožica, administrativna opravila določen čas BANOŽIČ Frano, razkladanje — nakladanje pri kupcih, NEDIMOVIČ Nikola, razkladanje — nakladanje pri kupcih. TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST nedoločen čas OČKO Ivan, eletkričarska opravila. DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE Ekon. finančni sektor nedoločen čas SAJKO Marita, knjigovodska opravila, MIKOLIČ Olga, knjigovodska opravila. določen čas KRKLEC Zdenka, knjigovodska opravila. V mesecu juliju je prenehalo delovno razmerje naslednjim delavcem: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Hoteli in restavracije GOBEC Pepca, vodenje 'izmene kuhinje (starostno upokojena), VALEK Ljiljana, pomoč pri strežbi (sporazumno prekinila), ČEBULAR Nežika, kontrola izdaje jedil (po sklepu discipl. komisije). Zdravstvo KLEPEC dr. Milena, zdravnik splošne medicine (sporazumno prekinila), TURNŠEK Natalija, čiščenje terapije (sporazumno prekinila). TOZD POLNILNICA KODELIČ Marjan, razkladanje — nakladanje (samovoljno prekinil), POD-HRAŠKI Ignac, razkladanje — nakladanje (samovoljno prekinil), KORAŽI-JA Marija, pregled in vlaganje steklenic (invalidsko upokojena), JAGODIČ Vekoslava, upravljanje etiket stroja (umrla). TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST TERČIČ Marija, strojno likanje .(starostno upokojena), MAŠERA Jožefa, strojno likanje (invalidsko upokojena), STRAŠEK Alojz, samostojna kleparska opravila (invalidsko upokojen), TOP-LIŠBK Danijel, elektr. oprav, in vzdrž. dvigal (zaporna kazen). DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE BUT Mira, zaht. tajniška oprav, in inozem. korespond. (starostno upokojena), KITAK Tončka, urejanje delovnih razmerij (starostno upokojena). M. O. In memoriam Slave Jagodič ni več. Ne bo je več med nami. Zaposlena je bila od leta 1963 pa do svoje prerane smrti. Bila je zelo delovna, tiha, poštena in skrbna za svoj dom in svojo družino. Živela je skrivnostno v svojem svetu in svojih težav ni zaupala nikomur. Sama se je spoprijela z brezupnimi mislimi, omagala je in končala svoje življenje tik pred upokojitvijo. Delavci Polnilnice jo bomo ohranili v lepem spominu. ZAHVALI Ob boleči izgubi drage mame Matilde Firer se iskreno zahvaljujem osebju zdravstva Zdravilišča za nesebično pomoč, sodelavcem, sosedom in znancem za izraze sožallja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poitji. žalujoča hčer Vera Štraus s sinovoma Ob izgubi dragega očeta se sindikatu Zdravilišča Rogaška Slatina in sodelavcem hotela Donat zahvaljujem za darovano cvetje in izrečena sožalja. Žalujoča hčerka Štefka Plavšak z družino VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina, izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravild-šač. Izhaja mesečno v nakladi 1000 izvodov in prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Božo Kolar, tehnični urednik Anton Slivnik, lektor Vlado Kern. Tisk: »Papiirkonfekoija« Krško. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije št. 421/72. magnezijeva slatina DONAT Mg Moški pevski zbor je gostoval na Madžarskem Največja nagrada za vsako skupino, ki se ukvarja s kakršnokoli ljubiteljsko dejavnostjo so vsekakor priznanja, ki jih taka skupina dobi za svoje delo. Taka priznanja dobijo še posebno vrednost, če prihajajo od občinstva in strokovnjakov izven meja naše domovine. Pa ne zato, ker bi bilo občinstvo in strokovnjaki zunaj meje bolj zahtevni kot doma, ampak enostavno zato, ker gre za širjenje ugleda in potrditev naše kulturne zakladnice na mednarodni ravni. MPZ Zdravilišče Rogaška Slatina je pred kratkim gostoval v Budimpešti. Resnici na ljubo je treba povedati, da to gostovanje pomeni novo potrditev ugleda, iki ga naš zbor uživa doma in v tujini. S svojim širokim in zahtevnim programom je zbor na obeh koncertih požel navdušenje in pohvale madžarskih poslušalcev. Prvi koncert jebor imel v prireditveni dvorani Tovarne kablov. Treba je povedati, da smo ina Madžarsko odšli na povabilo MPZ Tovarne kablov in da smo jii,m s tem vrnili njihov obisk v Rogaški Slatini. Drugi koncert smo imeli v Narodni galeriji na desnem bregu Donave. V tej galeriji nastopajo le mednarodno priznane glasbene skupine, režija vsakega itakega nastopa pa je izredno slovesna. Najprej zvoki fanfar, ki obiskovalcem galerije naznanijo prireditev v centralnem prireditvenem prostoru galerije in nato pozdravna beseda uradnega napovedovalca. Ni treba posebej poudarjati, kakšno motivacijo pomeni za vsakega pevca takšen uvod. Koncentracija se povzpne na zavidljivo raven, zbor in dirigent postaneta eno, vse skupaj pa se potem odraža v doživetem podajanju tematike in dinamike vsake pesmi. Prav zato je bil aplavz enak, pa naj je šlo za vsebinsko zahtevne pesmi iz renesanse ali umetne in narodne pesmi, katerih podajanje ni tako zahtevno. Naše bivanje na Madžarskem je bilo tudi drugače kulturno obogateno, saj so nam prizadevni gostitelji pokazali precej kulturno-zgodovinskih znamenitosti. Budimpešta, ki jo nekateri imenujejo »biser ob Donavi« ali celo »mali Pariš«, je res prava zakladnica kulturno-zgodovinskih znamenitosti. Enako velja tudi za bližnjo okolico Budimpešte. Vseh znamenitosti si seveda v treh dneh ni bilo mogoče ogledati, v spominu pa bodo ostale lepote cerkve Matije Korvina, Kraljevi dvorec, ki je kakor iz pravljice, zgradba Parlamenta z njegovimi kupolami in stolpiči, bazilika in cerkvena zakladnica v ESZTER-GONU in etnografski muzej na prostem, v katerem so postavljene originalne vasice iz skoraj vseh madžarskih pokrajin. Po gostovanjih v Italiji, Nemčiji in Avstriji pomeni gostovanje na Madžarskem novo spodbudo za delovanje zbora v naprej. Znova se je namreč pokazalo, da se ob vsestranski podpori -Zdravilišča svojemu zboru pevcem splača vlagati prosti čas in trud, saj je vse to poplačano z ustreznimi rezultati. S svojo pesmijo zbor že 18 let gradi mostove in zbližuje ljudi neglede na narodnost ali državne meje. To pa je vsekakor odgovorno poslanstvo, ki tako pevce kot vse delavce našega kolektiva navdaja s ponosom. Križan Franci Solidarni v svoji delovni organizaciji Konec junija so na pobudo MS ZKS po občinah SRS začeli pripravljati solidarnostno akcijo za pomoč delavcem Gorenja pri izplačilu OD za mesec julij. Že v samih pripravah na to akcijo pa so se pojavila mnoga vprašanja, ki so kazala na končen neuspeh. N. pr. Kdo bo 'odgovarjal za stanje ki je nastalo v Gorenju? Delavci za to stanje niso krivi, imeli bodo 80 1% OD, ki pa bodo še vedno višji od naših. Za izplačilo regresa imajo v Gorenju 6.000.— na delavca, pri nas pa 3.000.—, in podobno. Ni pa bilo nikogar, ki bi na ta vprašanja odgovoril oz. govorice demantiral. Pred posvetom na OZS smo se [sestali predsedniki IO in konference Zdravilišča, da bi poenotili mnenja in da bi dogovorjeno stališče zastopali. Vsi smo bili mnenja, da nam trenutno stanje oz. težave, v katerih se nahajamo, naloga, da pomagamo sami sebi. Pozneje smo bili ina posvetu predsednikov IO in konferenc sindikata seznanjeni, da so bila takšna in podobna mnenja posredovana tudi na drugih OSZS v celjski regiji in da se akcija preloži do daljnega. Sprejet pa je bil naš predlog: DO, ki imajo izgubo in menijo, da bi si z enodnevnim zaslužkom težave olajšali, naj delajo za sebe. Ta predlog smo dali takoj v obravnavo IO ZS, ti pa so pozneje predlog posredovali oz. dali na glasovanje po zborih delavciv. Na zborih je bil pre-dltfg enoglasno potrjen. Se posebno zato ker smo bili pri obravnavi poletnih obračunov objektivno seznanjeni s .težavami, ki nas pestijo. Vemo, da se težav s to akcijo ne bomo otresli, ker z njo pridobljenih 80 milijonov proti 3,4 milijarde izgube ne pomeni veliko, vendar pa je uspešna izvedba te akcije še en dokaz, da se delavci Zdravilišča zavedamo stanja, kakšno je, in da bomo le z boljšim delom in večjo zavzetostjo slehernega od nas uspeli prebroditi težave, ki nas tarejo. Možnosti za to pa je veliko, še posebno, ker smo dokazali, da nas težave še bolj združujejo in prepričan sem, da jih bomo strnjeni tudi premagali. Jugo var Rudi Dopisujte v svoje glasilo! UREDNIŠTVO