Prirodopisno-natoroznansko polje.   
Jlli je menda lepše in prevzetnejše domaee ptice od pava. Povsod, koder hodi, po-naša se s svojo lepoto, kakor bi hotel reči, da je ni na vsem svetu lepše ptice od njega. Otroci ga imajo zelo radi, ve-selo letajo za njim in ga podt: po dvorišči, dokler jim ne uide na kako streho ali na kak drugi vzvišeni kraj. Nii pustimo jiin to veselje, da mu le nič žnlega ne store, česar se pa ni bati. ker so zgolj dobri in poslušni otroci, ki ne store nobenej ži-valci nič žalega, dobro vedoe, da vsaka žival bolečiuo ravno tako čuti kakor elovek. Selja-nov Gregoreek je sieer neko-liko razposajeD, rad ponagaja svojim tovarišem, pa tudi ži-valij ne pusti v rniru. ali drugaee je prav prideu in dobrovoljen deček, ki se pridno uči v šoli in vad slusa ueitelja in stariše svoje. A pustimo Gregoreka in eujmo, kaj nam pripoveduje pav sam o sebi. Pripoveduje nam tako-Io: ,,Doma sem v daljnej Iudiji, v jako rodovitej in bogatej dežcli, tam nekje v Aziji, ki je baje največji del sveta. kakor se učite v šoli. Moja domovina, Indija, ima obilo zlata in srebra, a to šc ui všo, tudi drazega kamenja in dragocenili dišav ima toliko, kakor nobeua draga dežela na vsem svetu. Pravijo, da je baš v Indiji, mojej domovini, stal raj, to je oni lepi vrt, v katerem sta bila prva eloveka, Adam in Eva, pa tudi prvi pav, moj pnided, ki ga lehko vidite na vsakej podobi. ki vani kaže raj s prvima človekoraa in živalmi, ki jih je ustvaril ljubi Bog. Nekdaj so ljudje kar vreli v mojo domovino Indijo, da bi si ondii poiskali sreče in bogastva. JSTekateri so tudi našli, česar so iskali. dnigače bi se ne bilo povrnilo toliko bo-gatcev ali tako zvanih. ,,zlatib. strijcev." ki so si nauesli toliko bogastva iz moje pa v svojo domovino. da je svet kar dcbelo glcdal in se čudil tolikirn dragoce-nostim, ki so 110 dobo nikjer drugej, kakor le v Indiji, kder je raoj rod doma. To mi lehko verojameto, ako pogledate moje prekrasno perje, od katerega odseva indijsko zlato iu drago kameiije. Ljudj« pravijo, da se prevoe ponašam s svojo lepoto in sem velik ošabnež raej kurami, nu jaz jiin ne ugovarjam tega, ali vprašal bi veader rad, 6e ima kje kaka kura ali sploh kaka druga ptica toliko prekrasno se odsevajočega perja, kakor ga imam jaz.   In zato naj bi ne bil pouosen? A to
Še nl vse. Le poglejte me, kaj imatn na glavi! Na drobnej glavi nosim pernat venec ali krono. Ali irna kaka druga ptica kaj taeega? Iq vrat in prsi moje po-glejte, kako se vse to preliva iz temno modre barve v zlato zelenkasto. Na hrbtu irnam peresa, podobna v eistem zlatu se blesteeemu oklepu. A Iep6ta vseh lepot je moj rep, kadar ga razgrnem v prekrasno pisano kolo. Kaj tacega ne zinore nobena druga žival. Ali vidite na širokem konci razprostrtega kolesa prekrasno oko, ki se blesti v prelepih mavričinili barvah? To je v resniei oprava, katere smem biti ponosen, kakor nobcna druga žival. Nogi imam visoki in nad zadnjim prstom vsake noge ostrogo, kakor petelin. Ljudje pravijo, da sem pvoti kuretini prevec ošaben ter ne inaram za njih družbo; tega tucli ne tajim, ker sem najraje sam, pa tudi ne maram za družbo, ki ,je toli nizkega rodii. da se z menoj niti naj-manje primerjati ae more, a sovražim pa nikogar ne, razven onega cigana purana. ki liodi po dvorišči kakor bi si ga bil on sam v najem vzel. Ta grdavs je prav hn-doben proti meni. Kavsa me \n sknbe, kakor bi bil jaz za ,,nebodigatreba" pri hiši.
Po leti sem najraje zunaj na svežem zraku, kar mi prav dobro de. Da-si mi zima dosti ne škoduje, vender le raje vidira, če sem tudi po zimi na gorkein. Moja posebna lastnost je, da rad vzlethu na visočine, bodi-si vže na streho ali na kak zid ter od oudod kričim in opozarjam memogredoče na svojo lepoto in ponos. Kure in druge domače ptice sicer pravijo. da imam zelo neprijeten glas, ali jaz jira tega ne verojamem, ker ^eiu, da me le zavidajo zaradi raoje izranredne te-lesne lepote.
Kdaj je moj rod priSel k vam v Evropo, tega ne veni za gotovo, ker mi se ne ljubi čitati in brskati po knjigab, kder stoji pisano o mojili pradedih. Slišal pa sem, da stoji nekje zapisano, kako so stari Rimljani zelo čislali naš mladi rod in so se na mizo popašnik cesarjev nosile polne sklede naših jezikov in možgan. Tudi pozneje so še imeli pri velikib pojedioah pefenega pava na mizi, kar pa zdaj ni več v navadi, odkar so prišli ti neumni iu trapasti purani iz Amerike v Evropo. To je pravo, saj ga tudi nimam večjega sovražnika mej pticaini, kakor je bahačasti in togotni puran, ki se vže jezi, če človek le malo zažvižga. Šopiri se in bahii s svojim umazanim perjein, da ga je le smešno gledati.
Toliko za danes. Zapomnife si vse to, otrod, da bodete znali povedati, kadar vas kdo kaj vpraša o naeni."                                                                           -ć