64. številka. V Trstu, v sredo 12. avgusta 1891. Tefiaj „E D I N O S T" ishaja dvakrat na teden, vnnko sredo in lobato ob 1. uri popoiadne. „Edinost" stane: ta vae leto gl. 6.— ; izven A vat. 9.— gl. u pola teta „ 3.—; * „ 4.50 . m četrt leta „ 1.50; „ , 2.25 , Posamične številke se dobivajo ▼ prodajal nicah tobaka v Trat« po & nov., v Gorici in r Ajdovičinl po • nov. Na naroeb« brei priložen* naročnin« ■• upravniitvo na oiira. EDINOST Oglasi in oznanila »e račune vrstica t petitu; za nailova * črkami se plačuje prostor, koliko? obseglo navadnih vrstie. Paslana, javna sabrala, osmrtnic« itd. se račune po pogodbi. avgusta t. 1., prečitaj nje uvodni članek prav pozorno in trezno, položi roko na srce, potem pa sodi: je-li uvodni članek „Kam pridemo P" res pisan na svit in nesramen način?! Ako res sodiš trezno, se tvoje aodbe nikakor ne bojimo, ker vemo, da mora biti taka, da nam bode služila v popolno zadoščenje za nezasluženo dvojno krivico, kojo nam je „Slovenec* vnovič prouzročil. Dvojno krivico, smo rekli. Prva krivica bi bila ta, da „Sloveneo" označuje rečeni naš članek kot zvit in nesramen, člsnkarja pa kot perfidnega lažnjivca; druga krivica bi bila ta, da k o n s t a t u j e, d a dotični članek ni bil skovan v uredništvu „Edinosti*. Odgovoriti nam je najprvo na to poslednje očitanje. Da je „Slovenčev" član-kar rekel, da to sluti, bi mu človek še odpustil ali konstatovatije možno 1« taka dejstva, koja so nam pozitivno znana. More-li kdo puiitivno vedeti, kdo je pisal ta ali oni članek v .Edinosti"?! Gotovo ne! Zato pa tudi gosp6da pri „Slovenou" tega ne morejo vedeti in zato nam je do cela nedoumno, kakim prarom ta gospoda konstatujejo, da ta in ta članek „ni skovan v vredništvu Edinosti". Sicer pa je že navada, da se gledč naših spisov, najprvo pouprašuje : kdo je pisal? Treba je, da o tem enkrat spregovorimo jasno besedo. „Slovenčevi" gospodi je menda znano, da so nekateri gospodje, ki imajo upliv pri „Edinosti", osobno v prijateljskih odoošajih z nekaterimi iz tabora takozvane „napredne" stranke ljubljanske. To je tudi res. Ali uprasanio te, razsodni čitatelj: je-li to greh ? Je-li greh, ako živim v prijateljstvu PODLISTEK. Kako si je Kodre pomagal. Slika ; napisal Ivo T r o 6 t. I. Tičje petje je zdavnaj utihnilo. Orme-nelo listje odpada. Ljudje spravljajo poljske pridelke kot mravlje marljivo pod streho, da bo po zimi kaj utakniti pod zob. Kdor je že dovršil zalogo za zimo, hiti nabirati stelje za goved in drv, da se bode ob mrzlih zimskih dneh lahko stisnil h gorki peči. Po zimi, pravijo, še živali raje trpe glad kot mraz, kam-li človek ? Tudi stari Toček je pometal davi v se nekaj žganjcev, vrgel bukov jopič preko rame, sekiro na ramo, zažgal tobak in jo mahnil s sinom Simonom če/. Strelice po uekaj drv. Simon je že preživel svojo vojaško dobo, vojak pa ni bil. Rekli so mu baje, da z jedno nogo Svedra ali opleta. Junak pa jo junak, naš Simon. Sam njegov oče trdi, da v ti dobi niti on, ki je 6e sedaj za dvu slaba, ni bil tako junašk. Rad ima svojega jedinega sina. Saj mu bode jed na podpora na stara leta. Do sedaj je pač malokdaj mislil, koliko je že star, ker ni čutil do oni dan nikake pre-membe ua sebi. Oni dan ga je začelo nekaj prijemati in bdsti na desni straui. z ljudmi, koji mi niso nikoli nič žalega storili ? Ako pa živim s komurkoli v prijateljskih odnošajih, sem-li radi tega njegov sluga, ali ob političnih uprašanjih njega — oprostite ! — podrepica. V Ljubljani je pač navada, da sta sf politična protivnika zajedno tudi neizprosno osebna nasprotnika. To pa nikakor ni prav, kajti: da bi mej seboj uljudno občevali — kakor se omikanim ljudem spodobi — ngla-dilo bi se marsikaj tudi na političnem polju in ne bi se mej seboj pobijali '/. meči in — cepci radi — oslove sence, kakor so to čestokrat dogaja. Vedite torej , da mi ne dobivamo iz Ljubljane niti pisanih člankov, niti inspiracij, ampak, kar pošljemo v svet, vzraalo je na našem zelniku. Ali pa menite, da nimamo nikake razsodnosti in da nam nedostaje lastne samostalne sodbe? ! Tako žaliti nas vender ne bodete hoteli! Bog je nača priča, da nam — pišočim o dogodkih v javnem življenji našem — nikdar ni bilo do osob, ampak da nam gre vedno le /a stvar. Opustite vender enkrat, gosp6da pri „Slovenci", povsem napačno misel, kakor bi mi dobivali direktivo od kogar-si-bodi iz Ljubljane! Tu bode le vaša korist, ako se iznebite te napačne misli, kajti sodili bodete potem veliko ob-jektivneje in — pravičneje. S tem nočemo reči, da ne bi smeli pobijati naših nazorov, ali povedati vam moramo, da je skrajni čas, da prenehate tirati vsako zadevo na tvorišče osobnosti. Tako je tudi s člankom „Kam pridemo?!" Pisal so je v našem uredništvu in iz lastne inicijative. In ako je res perfiden, zvit in nesramen, zapisati moramo vse „perfldnosti" in „lažnjivca" izključi ji vo le na naš račun. Preidimo k drugemu očitanju. Je-li večkrat omenjeni naš članek res pisan „na zvit in nesramen način ?" Ne, pisan je jasno, odkritosrčno in dostojno, kakor mu je tudi tendencija povsem jasna. Pre< Vender je še trden, četudi je od njegovega rojstva do letos košata tepka pred rojstno hišo gotovo več kot šestdesetkrat že cvetelo in sad obrodila. ToČkova hiša v Hrušici je na samoti. Sploh ae vidi, da ljudje, ki so od tod kedaj selili, niso posebno marali za družbo svojih vrstnikov. Gotovo so se držali izreka : dlje kot sem od soseda, bolj bo polna skleda. Ob cesti čez Hrušico v Logatec je več hiš, nekatere so tudi od ceste bolj atrani. Najbližji sosed je tem samotarjem gozd, in vender je tudi mej njimi več skupnosti kot bi morda še zdaj mislil. Točkova domačija je od oeste nekaj stre-Ijajev. Mej sadnim drevjem se črni z mahom obrasla slamnata streha. Oken ima več, a smelo trdimo, da je imelo vsako posebnega mojstra : dve nijsti jednaki. Nad nizkimi vrati pokazal je nekega dne Simon svojo pisalno umetnost in s kolo-mazom naslikal hišno štev. 7. Sploh pa je domovanje čedno. Okolu hiše je Točkovo polje: precejšen kos travnikov, njiv, pašnikov in gozda, ki je skoro še netaknjen. Gospodar raje svoje varuje in hodi po drva za kurjavo naprej tja gori v graščinski gozd. Mrzlo jutro je danes, ko stopata Točkova v hrib napravljat kuriva za zimo. čitajte, prosimo Vas, še enkrat ves članek in uverite se. da ni v njem ni jedne žaljive besede. Mi ne zamerimo — ti ljubi Bog, vsi ljudje niso bili nikoli jedne in iste misli — nikomur, ako nam očita, da imamo krive nazore, da so premise, na kojih slonijo trditve nsše, napačne — ali nesramnosti si ne damo očitati. I/jave naše nain narekava pristno naše prepričanje ; odgovarjajte nam tudi vi po svojem prepričanji! Ako storite tako, stali si bodeti nasproti prepričanje proti prepričanju in pogovori naši no bodo tako grozno odijozni kakor so sedaj. Prosili bi vas tudi, da ne zavijate. Kje in kedaj smo mi rekli, da je gospod Pire isti, na kojega more biti ponosna vsa Kranjska P! Rekli smo pa, da more biti vsa Kranjska ponosna na svojo kmetijsko družbo. Od kdaj je g. Pire kmetijska družba ? Tako tudi nismo nikdar trdili, da je kmetijska družba za to v nevarnosti, ker „Slovenec" g. Pircu ne privošči sedeža v deželnem zboru in deželnem odboru. Kak6 smo pisali ? Čujte! „Ker nim je čisto vse jedno, sedi-li v deželnem zboru kranjskem veleč. g. Mesar ali g. Pire, ne bi imeli povoda baviti bo s to zndevo . . . .* In potom: „Pobijajte njega kandidaturo — v toimate nedotakljivo pravico — kolikor vam drago, nastopite primerno pot, ako menite da zlorablja svoje uradno stališče — ali zavod sam, ta prekoristen zavod, pustite pri miru!" Taka pisava da bi bila „perfidna", „zvita", „ljažnjiva" in „nesramna"?! Po teh mali besedah lahko vsakdo pegodi, da nam je osoba Pirčeva toliko kot lanski sneg in da nam je le za zavod, kojega niti primerno nadomestiti ne bi mogla ni „konservativna", ni „napredna" stranka. Kdo bi trpel na tem ? Vsa dežela, vsi kmetovalci! (In govoriti v imenu kranjskih kmetovalcev imamo tudi mi pravico, Soluce je sicer že davno na nebu, a toplote ni nikake. Burja vrši po gozdnih vrhovih. V rjavi svoj jesenski plašč zavita narava nima v sebi več pravega življenja. Zajček dolgoušnik priskače prav boječe iz bližnje goščave. Strahoma se ozira in muli travo. Vsak trenutek pogleda oprezno na okoli, da li ni nevarnosti. Kar poči puška. Zajček ni bil zadosti pazljiv. Izza bližnjega grma je prežal nanj Matija Kodrć. Ćrnetov gostač. Kar ni prav pomeril, oskubil je strel dolgoušniku le nekaj dlak, gospodar njih je pa hitel, kolikor so ga noge mogle nositi, da spravi svojega rojstva kosti v varnejše zavetje. Kodre je tatinski lovec. Izstreljivši vrgel je puško v bukovo duplino ter jel, kakor da se ni nič zgodilo, nabirati suhih drv. Strel pa jo preplašil naša znnnca na bližnjem kolovozu. Oba sta strahoma zttvpila. Kodre prikaže svojo razmršeno glavo i/, grmovja in se dela silno razburjenega. „Kedo je pa strel}al P Oh, oh, človek ni noben trenotek varen, da ga lovci ne ubijejo" hitel je prekanjenec. Točkova sta ga pa dobro posnala. Slavel je Kodre kot najveljavnejši godec na svojo harmoniko, katero je podedoval po svojem strijcu tam nekje na Pivki, kjor ta umetnost še sedaj evete. Poleg tega kajti skoro polovica nadih naročnikov sd — Kranjci!) Rušiti ta zavod, značilo bi opravljati herostratsko delo. Hvalili smo kmetijsko družbo kranjsko, ker v r e s-u i c i hvalo zasluži, nikakor pa ne Pirčevi kandidaturi na ljubo. Hvala naša oprta je bila na izjave mnogih kmetovalcev — in ti so nam v tem pogledu me-rodavni. Da zaključimo : ako smo se doteknili zadeve te, nam je bila le usoda k m etij-ske družbe pri srcu; zaradi uprašanja pa, kdo bode zastopal v deželnem zboru kmečke občine gorenjske, si nikakor ne belimo las. Vsaj imamo druzih skrbi dovelj ! V pomoč slovenščini v cerkvah tržaških. Z dežele, 6. avg. 1891. Gospod urednik ! Pred vsem moramo Vam izreči presrčno zahvalo in primanje, da ste se tako krepko potegnili — za ubogo čisto — slovenščino, kojo tako trdovratno preganjajo sovragi naši. Vedite, da se celo priprosto ljudstvo strinja z Vami in da obsoja, pa še kako obsoja, vse one, ki kratijo pravice našemu jeziku kjersibodi — posebej in posebno še one, ki zapirajo vrata oerkveni slovenščini — oni slovenščini, katere prednici sta bila pridobila sv. brata Ciril in Metod popolno gospodstvo v hišah božjih. Dovolj razlogov je navedla vrla „Edinost* proti ukrepu visokočast. škofijskega ordinarijata Tržaškega, da a 1. oktobrom t. 1. preneha vsak ostauek službe božje v slovenskem jeziku v prvostolni cerkvi v Trstu. V tem obziru ne bi imeli prav nič dodati, pač pa podpišemo vse z obema rokama. Sicer pričakuje vsak zaveden Slovenec, da ne ostane pri sklepu, ampak da se bode od kompetentne strani storilo po- bil je pa tudi šaljiv iu kralkočasen. Pri ČJruetu ob cesti je gostaval. Včasih po letu je dregnil gospodarju kakšno delo in nekaj goldinarjev mu je navrgel še vsako leto o sv. Mihelu, pa je imel stanovanje leto za letom. Tudi jedel je največkrat a Črnetovo družino. Kadar je hodil okoli sosedov in znancev, uporabljal je staro-slovansko gostoljubnost in prisedel v vsaki hiši, kjer je videl, da jedč. Vendar ni bil nikomur nadležen. Izmej vseh manjših in večjih opravil mu je bilo pač godčevanje najljubše. Za to je živel, na to je vedno mislil, tega so je veselil včasih tudi že pol leta naprej. Sploh jo pa vedel žo uekaj mesecev naprej za vsako ženitovanje. Hvalil se je oelo, da pozna razmere mej vsemi mladeniči in dekleti v okolici. Slišal je, da so so tudi Točkovi začuli pripravljati, da Simona oženijo. Kaj pa hočejo neki ? Stari jo že tako, tako, čotudi misli, da je še silno trden. Starost je kakor kaplja na veji. Šimon sicor ni, da bi rekel, baš napačen mladonič. Z nogo res nekoliko opleta, a kaj to. Prebotova dekleta so oni dan oelo govorila, da je zelo lahkoveren in morda tudi nekoliko bolj na debelo plat. Kodretu je pa dobro znano, da Simon zahaja včasih k Srebotu, četudi nima nujnih opravkov. (Dalje prih). trebne korake, da ostane pri >v. Juetu tuđi po 1. oktobru takot kakor je doslej. Ako pa bi kljubu jasnim razlogom vendar kazalo, da se slovenščina hoče iz-bacniti iz cerkve sv. Justa, tedaj morajo slovenske občine v tržaški, goriški in ljubljanski škofiji stopiti na noge, da se slo« venščinine bode delala krivica celo v cerkvi, tam kjer bi morala vladati pravica — in le edina pravica. V Trstu prebiva na tisoče Slovencev, ki imajo domovinsko svojo pravico po občinah v navedenih škofijah: posebno s Krasa, Goriškega, Kranjskega in iz Istre. Občine v teh pokrajinah imajo sedaj nositi pre-težka bremena, katera jim nalagajo ob-Činarji, bivajoči v Trstu. Bolnišnica tržaška je ono brezno, kamor se zgubljajo tisočaki slovenskih občin. Gotovo nam bode priznal vsakdo, ako trdimo, da popačenoat prebivalstva tržaškega prouzročuje velik del onih stroškov s tem, da se naše ljudstvo v Trstu pači v moralnem in za tem v telesnem obziru. Pomanjkanje pouka in vzgoje je temu glavni vzrok. Slovenci v Trstu — posebno priprosto ljudstvo — zapuščeno je od vseh — in sedaj naj bi jih zapustila še cerkev ! Slovenskih ■tarišev otroci morajo biti brez pouka, ali vsaj brez pouka v materinskem jeziku. Pouk v šolah s tujim učnim jezikom je na vsak način neuspešen; kaj pa še le vzgoja ? Dobre vzgoje si brez materinskega jezika skoro misliti ne moremo. Kak vspeh naj ima poučevanje krščanskega nauka v tujem jeziku, ako je še materin jezik le slaba posoda, v kateri naj se podajajo svete resnice in pravila krščanskega nauka i ozirom na življenje P Otroci slovenski so zapuščene sirote; take so tudi njih roditelji. Kje naj poslušajo nauke vzveličalne resnice, ako se jim duri tržaških cerkva pred nosom zapirajo P človeška narava, že sama prej na slabšo, kakor na boljše nagnena ; slaba tovarsija, kojn v Trstu posebno ne manjka, in konečno še nedostatnost pouka v cerkvi — vse to je gotovo dovolj močno, da pripravi ljudstvo naie na najslabšo pot — na pot brezvere in nenravnega življenja. Bolj kakor se bodo zapi' rala vrata slovenščini in h tem slovenskemu ljudstvu v cerkve tržaško — bolj na široko se bodo odpirala vrata tržaške bolnišnice — istemu slovenskemu ljudstvu — na račun — in kako slan račun — ubogih slovenskih občin po deželi! Rekli smo: slovenskemu ljudstvu v Trstu. Da bi res bilo in ostalo slovensko isto ljudstvo, ki ima in bode imelo domovinsko pravico po slovenskih občinah na deželi! Ali temu že ni, a Še manje bode v prihodnje tako. Slovensko ljudstvo v Trstu padlo je do zdaj v velikem številu v nenatitljivo žrelo italijan* stva; a odslej, ko niti v cerkvi ne bode slišalo slovenske besede, pojde hitreje. Kaj porečete k vsemu temu ve slovenske občine P ! Bodete-li k temu molčale in s tem potrjevale, ko se vam koplje grob, v kateri se pogrezne blagostanje vaše, žulji vaši, visoke doklade vaše P Gotovi smo, da že sedaj težko prenašajo slovenske občine po deželi butaro bolnišnih troskov, provzročenih po svojih občinarjib, bivajočih v Trstu. In kaj še-le bode v prihodnjosti! Še ena okoliščina. Po opravkih zahaja y Trat mnogo slovenskega ljudstva od blizu in daleč. Opravki provzročujejo, da je mnogo ljudstva slovenskega tudi ob nedeljah in praznikih v Trstu. Kako zamore to ljudstvo slovensko zadoščati svojim krščanskim dolžnostim, ako nima prilike poslušati slovenske pridige P Z ozirom na vse to menimo, da je dolžnost slovenskih občin potegniti se za alovanščino v Trstu posebno v cerkvah. Vi gospodje župani, storite svojo sveto dolžnost! Vi starešine ganite se, sklenite v Btarešinstvenih sejah prošnjo, oziroma protest, daj slovenščina ostane pri svojih starih pravicah, da se jej iste ne smejo kratiti v cerkvah tržaških ! Svoje sklepe pošiljajte preč. škofijskemu ordinarijatu v Trst in upanje gojimo, da bode pomagano. Na tak način zbijala bi slovenskih občin starešinstva in županstva klin mestnega magistrata Tržaškega — s klinom. Ako bi to sredstvo ne pomagalo — a trdno upamo da bode — imamo že drugo pripravljeno, ki bode pač gotovo pomoglo; a do skrajnega sredstva nočemo seči, dokler ni skrajne sile. Slovenske občine, ki imate svoje domačine v Trstu, na noge ! —k. (D o s t a v e k uredništva. Pri-obČujemo ta, z dežele došli nam članek, ne da bi se hoteli identifikovati z vso njega vsebino. V prihodnji številki, ko bodemo odgovarjali ljubljanskega Slovenca" tržaškemu dopisniku, spregovorimo obširneje ob tej zadevi.) Nemška propaganda in Avstro-Ogerska. (Konec). Po sijajni zmagi Mladočehov povodom zadnjih volitev, pri katerih so priborili 36 mandatov, dočim so jih popred le 6 imeli, jel se je grof Tasife polagoma približevati nemškim liberalcem, koji so sredstvo par excellence germanizujoče politike Avstro-Ogerske. Ni hotel sicer šiloma dovršiti tega preobrata, a nastojal je, kako bi — ne da bi pri tem vzburjal Slovane — polagoma in na umeten način pripravil svet za bodoče dogodke in da bi mogel reči : „Slovani so sami krivi, ako smo prisiljeni obrniti se do levice." Da pa vsaj navidezno pokaže prijaznost do Slovanov, pomagal je osnovati novi Hohenwartov klub, takoimenovani .klub konservativcev." Zakaj pa je bilo nekim činiteljem do tega, da se osnuje ta klub P Samo zato, da preprečijo, da ne bi Mladočehi in Jugoslovani vstopili v jeden sam skupen klub, koji bi mogel tirati silno opozicijo, bodisi, da se udeleži obravnavanj v parlamentu, ali pa da zapusti parlament. Klub konservativcev naperjeu je torej proti temu, da se Slovani ne ojačijo; zajedno pa naj bi služil v dozdevni dokaz, da grof Taaffe nikakor ne nameruje vladati brez sodelovanja Slovanov. Poljake, ki so v parlamentu pokorno sredstvo ministerskega predsednika, je že smatrati kot zaveznike Nemcev, in vlada je uverjena, da jej bode mogoče izvršiti svoj famozni „ekonomiški program", kojemu pa služi v podlago program nemške levice. Da pa vlada more izvršiti tak program, dala je povod misli : da se politične, verske in narodne zadeve postavijo v zadnjo vrsto. Je-li mogoče si misliti Čudnejšo zahtevo P Vlada hoče osredotočiti svoje delovanje v programu, strogo gospodarskem, dočim Slovani uprav sedaj željno pričakujejo od kompetentnih činitelje v, da se vzemd v poštev njih (Slovanov) pravne zahtevo; vlada se noče baviti s političnimi in narodnimi zahtevami, koje pa so vitalne znamenitosti za Slovane te države! Mej tem pa vlada terja — kakor da je govor o najjednoBtavnej&i in najnaravnejši stvari — da se izvrši nemško-češka sprava, koja ugaja Nemcem in germanizujoči politiki ter oškodava in zapostavlja Čehe. Kjer gre za koristi Nemcev, kakor n. pr. na CeŠk eni, ne zahtevajo, da bi se izključile narodne zahteve; pač pa zahtevajo tako tam, kjer Nemci ali drugi vladajoči elementi pritiskajo Slovane. In s tako krivično politiko hočejo pomiriti narode avstrijske ter pospeševati interese države ! Grofu Taaifeju no preostaja druzega nego da se otrese vseh obzirov, ter da uvede čisto novo dobo a programom povsem profislovanskim in germaniaatornim. Slovani pa naj se ne zibljejo v iluzijah gledć na znane mamljive aparate spravlji vosti, gledajo naj, da zasnujejo, — pre-pustivši Poljake žalostni njih usodi sposobno in energično politiko ter goje naj uzajemnost slovanske stvari v Avstriji. Boj bode jako oster, konča pa se z zmago prava in pravice, kajti vojevalo se bode žilavo in vstrajno. Družbe sv. Cirila in Metoda redna VI. velika skupščina. (Dalje.) Če pa imamo zdaj v duhu pred očmi vse to mlado krdelo več kot 500 o t r 6 k, sme vodstvo danes pač po pravici vprašati: Je-li to vredno truda i znoja slovenskih rodoljubov P (Da!) Ali bi bilo prav v interesu slovenske stvari, da nimamo teh zavodov P (Gotovo ne!) Mislimo, da največji slovenski pesimist mora pred to Čredo obstati ter reči: Da, otroci moji, vi ne smete biti svoji Slovenki materi zgubljeni! — (Splošno odobravanje.) Da, na ta mladi naraščaj je naSa družba ponosna; tu, glejte, slavna gospoda, je pravi pravcati slovenski misijon, ker tu gre za našo deco, ki jo vabijo drugam, ne iz krščanske ljubezni — kakor mi v svoje zavode — nego is sebičnosti želeč iz njih splesti nam bič, ki bi v bodočnosti šibal narodno mater ; tu gosp6da, gre za versko-narodno stvar, čije vzvišeni čut se mora zasaditi že v nežna sprejemljiva srčica . . . „Tu imate torej — poslužiti se smem doslovnih besed tržaškega poročila — dragi rodoljubi, radodarni Slovenoi in Slovenke, obresti za vašo denarno podporo, katero pokladate na narodni žrtvenik, in vse to v korist slovenski mladini, katera bi brez vas bila gotovo iigubljena." (Živahno odobravanje !) Qim potest capere, capiat! — Umeva naj, kdor more in ima še dobro voljo. B) Govoreč o družbinih zavodih ne smemo zamolčati uprav krščanske trudo-ljubivosti našega narodnega ženstva, (živelo!) ki se je zbralo v posebnih podružnicah v Trstu, Gorici, Ilirski Bistrici, in nedavno tudi v Ljubljani; in plemenito podpira družbine smotre. Podružnici v Gorici in Trstu sta kot narodni ognjišči, okrog katerih se zbira osirotela mladež. Kakor gospodinja, kakor mati svoji deci ureže kruha ter jo teši, dako dela to zlatd vredno ženstvo ob obalih jadranskega morja, častita imena teh stražark ob za> hodnji meji čitate itak pri slavnih načel-ništvih imenovanih podružnic. Pri vseh prej omenjenih slavnostih — nekatere besedo in božičnice so zasnovale uprav ženske podružnice — pri katerih so bile oveseljene po lepem napredku družbinih šolarjev, razveselile so tudi one nežno mladež z lepimi in koristnimi darili. Tako so v Gorici razdelile čez 300 kosov razne obleke; jednako i v Trstu oblačil ter jestvin. Ko vodstvo beleži take čine, je tega menenja: Č5. dame slovenske! le stopite mej otročiče, darujte jim po svojih razmerah . . . pridobile bote s tem cerkvi, narodu in državi ne le otrćk, nego i njih rodbine — a ve si bote splele tudi ne-venljivo krono, katero obeta bv. vera, in On, ki je rekel: „Pustite otročiče k meni priti", Vas bo s svojo božjo roko blagoslovil, da bote presrečne že tu v krogu svojih rodbin. Vsi vemo, da so podružnice življenjska moč celi družbi, vendar se lahko izvanredno kaj zanjo stori o veselih ter o žalostnih dogodkih. V tem obziru sta vzgledno delovali tržaški podružnici. Ondi so prvi vpeljali navado, da mesto vencev dragim pokojnikom darujejo primerno svoto v svrhe družbe sv. Cirila in Metoda. Tako n. pr. so povodom smrti Jelice Polić-evo rodoljubi darovali blizo sto goldinarjev. Tudi vodstvo toplo priporoča to povsod v posnemo, ker taka miloščina duši rajnega več koristi, nego venec, ki hitro zvene. (Rea je !) Istotako je storilo slavno bralno društvo v Gorjah povodom smrti deželnega glavarja kranjskega dr. Jos. Poklukarja, kakor tudi slavno akademiško društvo „Slovenija" ob smrti viteza dr. Miklošiča. Poleg žaljujočih spomnile so se naše blagajne tudi radujoče se družbe : mej temi imenujemo vesele družbe v Kameni Gorici, v Podnartu, Brežicah, pri Bubenčku, v Litiji, v Šoštanju, povodom shoda slovenskih i hrvatskih poslancev v Ljubljani, trije koroški Prosekarji ob prijateljskem snidenji, ob Sokolovi zabavi Anton Obreza, gospica Josipina Podkrajšek in Ivanka Pavšek, Leopold Batič kot predsednik Slovenije pri komersu v čast slovenskim državnim poslancem, o. Alfonz Svet povodom Sovičeve sedemdesetletnice. Oton Pelan poklonil je naši družbi v imenu bivšega pevskega zbora Čitalnice ljubljanske obveznico sto gold. — A tudi posam-niki tekmujejo v darovih za društvene namene. Trije neimenovani rodoljubi v Trstu so jej naklonili 187 gold. Pokrovitelji Ivan Plantan, dr. Fran Celestin, Ivan Nep. Resman (za štiri otroške vrtove) in njegova gospa soproga Pavlina z večjimi vsotami. Poslovodja Fran Ban je po in-seratih naklonil družbi 211 gld. 20 kr. La-voslav Apat pokril je vse ustanovne stroške podružnične. Zagorski Sokol, gospi Mila-čeva in Đimnikova imati zasluge ob nabiranji pokroviteljnine. Vrtuarica Irma Fabijani je za božičnico nabrala čes 100 gold. darov mej rodoljubi tržaškimi I rojanskimi. Akademiška mladež v Gradcu in na Dunaji jo opetovano svoje simpatije do družbe spričala z lepimi darovi. Ob godu sv. Cirila in Metoda poslal je iz Novega Mesta Fr. Jagodic mej prijatelji nabrano večjo svoto. Tržaški moški in ženski na čelništvi razglasili sta oklic v .Edinosti" do vseh slovenskih rojakov, naj blagovolć za god sv. slovenskih blagovestnikov po-vzgledu češkega „svetovaclavskega daru" položiti na domovinski altsr „Cirila-Meto-dijski dar", kateri tudi vodstvo prav toplo priporoča. Vsled tega so družbi dospele že lepe vsote. Da pa se je dosegel tak uspeh, zahvaliti nam je osobito slovensko časopisje v Trstu, Gorici, Celovcu, Mariboru, Celju, Novem Mestu in Ljubljani, časništvo, ki je za družbo tako bodrilno pisalo, v prvi vrsti pa naša dnevnika, ki sta družbine zadeve drage volje in vselej brezplačno vsprejemala ter je nosila moj slovenski svet. tstotakć izrekamo zahvalo vsem podružnicam proseč jih vstrajnosti pri započetom delovanju. 6. Gledć na vse to sme danes vodstvo, polagajoč račun pred Vas, čč. skupščinarji, samosvestno i ponosno povdarjati: naša družba napreduje, ker v sebi spaja vse sloje našega naroda, napreduje gledć po-družnio ter njih doneskov, gledć podpirane mladeži. Napredovala bo, če bomo imeli vsi pred očmi vzvišeni smoter: slovensko šolstvo na podlagi katoliške vere in materinega jezika, ako jo bomo vodili v onem duhu, ki je zgradil slavno družbo sv. Mohora, čije število družbenikov nam Bog daj doseči. (Bog daj !) Zato delujmo vsi jednodušno, vsak po svojem stanu in poklicu za srečnejo bodočnost svojega rodu, katera pa je odvisna od dobre šole, od prav vzgojene mladine. Dosegli bomo več s krščansko ljubeznijo, nego z malenkostnimi medsebojnimi pi-kanji in oponašanji, ki vso zaupnost i vse sporazumljenje duše. (Istina, dobro !) Slušajmo raji vsi prijatelja Slovanov, papeža Leona, ki v zadnji evoji okrožnici dnć 17. maja 1891. vesoljnemu svotu govori : „Blagora nam je vzlasti pričakovati, ako ... se razvije ona krščanska ljubezen, ki je vedno pripravljena samo sebe darovati za blagor bližnjega in je najblago-nosniše sredstvo proti strupenemu napuhu in sebičnosti sedanjega sveta; katere božjo podobo je nariaal sv. apostol Pavel z besedami : Ljubezen je potrpežljiva, ne išče svojega; vse pretrpi, vse prenese". Ta klic vrhovnega pastirja zapamtimo si osobito mi družbeniki sv. Cirila in Metoda, kajti uprav na ta način, z nesebično ljubeznijo sta prod tisočletjem delovala naša sv. apostola za blagor slovanskih rodov. Jedino le duh Ciril-Metodov popelje nas borne Slovence, proti katerim se ob VBej periferiji zbirajo gromonosni oblaki, napovedujoči nevarni vihAr, ob katerem naj gleda krmar, da reši svoj čolnič, popelje do konečne zmage v borbi za pravično šolstvo. (Kes je !) CJujmo, bodimo pozorni na vse strani, da se čem prej uresniči tudi druga vrstica besed pesnikovih : „Zatrli niso spečih, Ne bodo nas bedečih !" Politični pregled. Notranja dsžslt. Aleksander, kralj srbski, došel je na Dunaj dne 10. t. m. ob 10. uri zvečer. V njega spremstvu sta regent Ristič in ministerstva predsednik Pašič. Ker je došel na Dunaj incognito, pričakovalo ga je na kolodvoru le nekoliko službenih osob. Kralj se je nastanil v cesarski palači. Pred kolodvorom pričakovalo je mnogo ljudij, koji so mladega kralja pozdravljali se živio- in hoch-klici. Od tod odide v Ischl, da obišče našega cesarja. — Včeraj je došel mladi kralj ▼ Ischl, kjer ga je Njeg. Veličanstvo, naš vladar, na kolodvoru pričakovalo. Sekcijski načelnik v justičnem mini-•terstvu, tajni svćtnik G i u 1 i a n i, šel je v pokoj ; na njega mesto pride dvorni svćtnik Spens-Boden. — Giuliani imenovan je dosmrtnim članom gospodske zbornice. V proslavo tisočlotnice obstoja ogerske države namerava ogerska vlada v letu 1805. v Budimpešti prirediti deželno razstavo. — Povedali smo že, da ogerska opozicija triuufuje, kajti pokopala je se železno Bvojo vstrajnostjo postavni načrt o preustroji uprave. Priredili so posebno aluvje v proslavo zmage svoje. Pri tej priliki rekel je poslanec Ugron, da treba tepenega sovražnika še nadalje preganjati. Vlada mora poizveiti posledice svojega poraza; to je, po domače rečeno, da mora odstopiti! Vnanje države. Dne 9. t. m. odpeljal se je Aleksander, kralj Srbski, iz Petrograda. Do kolodvora spremili so ga oar in veliki knezi. Car je podelil odlikovanja Rističu in Pašiču. Po nekaterih krajih Rusije je letos slaba letina za žito. Vsled tega se je razširila vest, da ruska vlada prepove izvažati žito. Temu pa ai tako ; skrbeli so le, da se najprvo preskrbe priiadeti kraji in zato se le omeji izvoz žita. V armado srbsko uveli so nov strelni prah. V Parizu pričakujejo ruskega velikega kneza Aleksija. Njega prihod bilje določen za 10. dan t. m. Oaobje ruskega, poslaništva in mnogobrojno občinstva pričakovalo ga je ua kolodvoru. A veliki knez ni došel. Nekateri meniju, da je knezu namen potovati incognito, drugi pa I zopet pravijo, da se je hotel izogniti demonstracijam. Dne 11. t. m. pa je došel veliki knez. Sopotniki vsklikali so : Živel car ! Živela Rusija ! Različne vesti. t Luka Robifi. Dne 8. t. m. umrl je v Ljubljani gospod Luka R o b i č, c. k. višji davčni nadzornik, bivši deželni poslanec, večletni odbornik in blagajnik „Matice Slovenske" in član mnogih narodnih društev. Pokojnik služboval je v Postojini v onih časih, ko je nas Slovence tiščala trda pest nemških „ustavovercev" in ko je bila prva zapoved vsakemu uradniku : bodi sovražnik rodu slovenskemu. Pokojnik se ni klanjal tej zapovedi — zato pa: slava njegovemu spominu! Vinogradniki pozor! Glede na poziv finančne oblasti, da vinogradniki tržaške okolice, imejoči svojo posestva v notranjem nove užitninske črte, prijavijo, ali iu koliko mošta bodo pridelali, smo poizvedovali na dotičnem mestu. Obrok za prijave sicer preteče s 15. t. m.; zadošča pa tudi, ako se predlože do konca t. m. Nekolekovane prijave je doposlati vodstvu carinar-skega urada (dogana) in sicer po naslednjem uzorcu: „Podpisani poseduje v katastralni občini.....parcele.....vinskih trt in bode iz grozdja, tu pridelanega, napravil v užitninski liniji .... vina in sicer v hiši št. . . . ulica ......kjer se v prizemlji te hiše nahaja inoj hram. Zajedno prosi, da pride na lice mesta komisija, s kojo bi se pogodil glede obdačenja letošnjega pridelka." Datum* Podpis in naslov (ulica in h. št.) Pozneje dojde na lice mesta uradna komisija, s kojo se bode mogel vsak vinogradnik pogajati. Ljudstvo naše naj se nikar ne vzburja, kajti na dotičnem mestu so nam zatrdili, da se bode v vsakem pogledu obzirno postopalo. Likvidacija firme Morpurgo & Parente. V denašnjih tržaških listih čitamo naslednjo za trgovski svet senzaoijonelno vest: Nek uradnik tržaške firme Morpurgo & Parente tiral je na račun te firme velikanske, a nesrečne spekulacije z blagom, da je prisiljena uvesti likvidacijo. Bratje Rothschild v Parizu imajo tirjati — ne gledč na njihovo komanditno ulogo — 1% milijona. Te svote pa ne bodo tirjali, dokler niso plačani drugi upniki. Bratje Rothschild do-vole cl>16 nadaljnih denarnih Bredstev, da se likvidacija olajša. Znamenite besede Ncbrojno so tožbe, da se avstrijski Slovani ne moremo združiti za skupen program. Temu največja ovira je ta, da se Čehi in Poljaki ogrevajo za deželne avtonomijo, dočim nam Slovencem more ugajati le narodna avtonomija. Ob tem uprašanji spregovoril je češki poslanec dr. Kramar v poročilu svojim volilcem jako znamenite besede, koje so nas do Brca vzradostile. Rekel je mej drugim : Za državno pravo, kakoršno so Staročehi postavili v fundamentalne članke, ne pridobimo nikdar n. pr. Slovencev, kajti ti-le prebivajo raztrešeni po raznih deželah in sicer v absolutni manjšini; Slovencem bi državno pravo hasnilo le na Kranjskem, sicer pa nikjer, osobito pa ne na Štajerskem in Koroškem. Ako torej prepustimo slovenske dežele Slovencem, potem ne bi jim trebalo bati se našega državnega prava, kajti vedeli bi, da jim ne moreta škodovati naše državno pravo in naš državnopravni program. Lahonska predrznost. Pišo se nam: V nedeljo bilo je pod Skednjo kakih 300 članov znanega društva „Ginnastioa". Nekoliko slovenskih radovednežev šlo jo tudi tja, da vidijo vbo komedijo. Za red skrbeli so ognjegasci. Približa se nek Sloveneo ter poupraša nekega ognjegasoa, ali ne razume nič slovenski P Ta se mu zareži : non capiso quela lingua ščava. Tako tudi drugi ognjegaseo. Potem primeta ta ta dva junaka našega Slovenca, da bi ga odvedla — v zapor. Nastane šum. Ljudstvo, videče kaj se godi, postavilo so jo odločno po robu. Prišel je blizu tudi organ javne policijo. Ta se je takoj prepričal, ua kateri strani je resnica iu je zaukazal, da izpustita našega moža. Ta dva ognjn-gasca bila sta tuli drzna, da sta zahtevala da moramo govoriti vsi italijanski; pozneje sem pa izvedel, da sta ona dva sanm — tudi Slovenca. Slavnosti same vam ne bodem opisoval nutanjčno : bilu jo taka, ka- koršoe so pri naši „Ginnantici" v navadi. Kamor-koli si se obrnil, si videl bele, ru-deče in zelene barve. Celo rakete značile so demonstracijo: prva, ki je počila v zraku, bila je bela, druga rudeča, tretja zelena. Seveda so take raketo vzbujale silno navdušenje mej temi lahonskimi junaki. Po morju so se zibale ladijce, v kojih so prepevali ; na suhem pa jim je odmevalo : noi siamo Italiani. .. . Bilo je pa raznih tacih demonstracij. Značilno je to, da jim ni ugajala c. kr. policija, ampak naročili so si ognjegasce, da jim vzdržujejo „red". So že vedeli, da jim bodo ti najbolje stregli. J—č. Iz spodnje okolice se nam piše : Naši otročiči, obiskujoči nek italijanski otroški vrt, se ne nahajajo menda pod uzornim vodstvom. Čuje se, da ostajajo ti otročiči od poludne, ko Be konča šolski pouk. do pričetka popoludanskega pouka, brez nobenega nadzorstva. Mi nismo o tem dovoljno obveščeni, čuje se pa o nekem činu, izvršenem na nekem dečku v imenovanem vrtu, vsled katerega bi se morali ježiti lasje vsacemu treznouiislečemu človeku. Stariši dotičnoga dečka nekda sami ne zakrivajo tega in sedaj (prepozno) obžalujejo, da so kdaj vpisali svojega otroka v imenovano vzgojevalisčo domačih renegatov. Na dotičnem dečku moral je zdravnik izvršiti operacijo in otrok ostane najbrže vsled tega za vedno nesrečen. — La ho tiski „liberalci" nam kriče ob vsaki priliki, da smo barbari-divjaki, a v zavodih, vzdrževanih po njih, dogajajo se stvari, katerih ne bi mogel verovati najsurovejši človek sveta! Ako bi obiskovali n. pr. otroci italijanske narodnosti naša zabavišča, in ako bi se kateremu teh otrok prigodilo kar se je našemu v italijanskem zabavišču, nastal bi grozen krik po celokupnem italijanskem časopisju ; vsa italijanska armada bi bila na uogah. Ker se je pa to dogodilo v njih taboru, so stvar zakrije in zamolči. Pisec teh vrst ne bi niti omenjal tega, da ni izvede! iz najverodostojnejših ust, iz ust gospoda, kateremu je o stvari poročala sama dotična mati. Našim starišem pa kličemo : Pazite, kam pošiljate svoje otroke, da Vas ne bodo oni vsled tega pozneje proklinjali. Kakor je upati, odpre se v tem letu na Greti na najprimernejšem mestu otroški vrt naše podružnice. Tje naj privede Gretarski stariši otroke in zapišejo naj jih v naše zabavišče takoj, ko se odpre. Vsi veljaki in rodoljubi pa bi se morali okleniti domače podružuice in jo podpirati po Bvojih močeh ! Iz tržaike okolice se nam piše : Razburjenje narašča mej našim ljudstvom, videčim, da se mu na vseh straneh vzkra-čajo njega pravice — še celo v cerkvi. Mi pustimo Lahom od srca radi, kar jim gre, zato pa zahtevamo tudi mi, da se ne dotikajo naših pravic. Kaj je treba, da nam nasprotniki mir kaić, ko jim nismo nič zalega storili. Slovenoi smo tu doma — in še cel6 pes se čuti gospodarja v svoji koči. Ako res obvelja — — — — — — — — — —, (Zaključka tej vesti ne moramo natisniti iz lahko umljivih razlogov ; gospodom pa, ki imajo prvo besedo, kličemo : glejte, kaj delate ! Op. vred.) Okoličan. Sklep iolskega leta t otroškem vrtu družbe sv. Cirila in Metoda pri bv. Jakobu je jutri v četrtek popoludne. Skušnje so se vršile že dne 15. julija. Konec iolskega leta v otroškem vrtu .Družbe sv. Cirila In Metoda v Bojanu" se je vršil danes (sredo) in tio bode toraj jutri (v četrtek), kakor je bilo naznanjeno v zadnji številki „Edinosti". V prihodnji številki boderao o tem več omenjali. Delalsko podporno druitvo praznuje dne 23. avgusta obletnico blagoslov-ljenja društvene zastave z slavnostjo, razdeljeno v dva dela: I. Zjutraj ob 7^ uri zbero se udje in odborniki v prostorih društva Via Moliti piccolo št. 1. Od tod odidejo z godbo, društveno zastavo in odborom na čelu v cerkev sv. Antona no-v« ga, kjer jili pričakujejo v sveranih oble- kah udinje in odbornice. Točno ob 8. ur začne sv. maša, pri kateri pojejo p«?vci „Slovanskega pevskega društva" skladbo „»Slava Stvarniku" ; po sv. inaAi vrnejo se udje in odbor, spremljevani z godbo, istim potem v društvene prostore pohraniti zastavo; potem se razidejo. II. Popoludne je v okinčanem vrtu,Mondn nuovo* veselica, katera začne ob 6}f uri in trsja do polu-noči. Pri veselici sodelujejo pevci in godba; poskrbelo se je tudi za umeteljne ognje. Program veselici je naslednji: 1. Jenko: „Naprej", godba. 2. Sommer: „Valček", godba. 3. Brajša : „Koračnica", poje ra<>ški zbor. 4. Nagovor predsednika ; po katerem bode svirala godba „Cesarsko pesem". 5. Umeteljni ognji. 6. Zajo : Finale iz opere Nikola Šubić-Zrinjski", godba. 7. * » *: „Ladja", osmospev. 8. Eisenhut: „Večer na Savi", valjček, godbd. 9. B. Ipavic: „Pozdrav", mešani zbor. 10. Umeteljni ognji. 11. Mozetič: „Kvadrilja po bIov. napevih", godba. 12. Ipavic : „Slovanska pesem", poje zbor. 13. Novotny : „Hitra polka", godba. 14. Rieder: „Potpouri po slovenskih napevih". NB. Odprto je tudi kegljišče, kder se igra na dobitke. — Ustopnina za osebo 20 nč. (Nad 10 let stari plačajo 10 nv. ustopnine ) Podpisani odbor se nadeja, da se družabniki in dru-žabnico, kakor tudi drugi prijatelji društva, mnogoštevilno slavnosti udeleže. ODBOR. Novodozldano cerkev Škedenjsko jo blagoslovil v ponedeljek prevzvišeni škof tržaški. Jubilarna razstava v Zagrebu. EkBS- kutivni odbor te razstave jel nam je redno dopošiljati svoj „Viestnik". Iz tega po-suemljemo : Slovesno otvorenje ju dne 15. avgusta ob 10. uri predpoludne. Slavnost otvorenja prične bo ob 11. uri z glasbeno produkcijo. Prostor pred vseučiliščem je pristopen le onim, ki iuiajo povabilo. — Vstopnice za 1. in 2. dan veljajo po 1 gld. za osobo, druge dni po 30 kr.; ob nedeljah in praznikih 20 kr. Knjižice z 20 vstopnicami veljajo 3 gld., permanentne vstopnice za odbornike in izložiteljo 5 gld., za ostalo občinstvo 10 gld. Za razstavo cvetic, zelenjave, sadja in grozdja vspre-jema oglasila g. Pfister in sicer vsak dan na razstavinem prostoru. — Prijave radi stanovanj vsprejema gosp. Ivan Gabrič v mestni hiši, II. nadstropje. Krojaiko-obrtno utiliifte za prikro|e-vanje V Ljubljani. Namen učilišča je teoretični pouk >n praktično izvežbanje v umetnosti prikrojevanja moških in ženskih oblačil, na podlagi pripoznano varnih in praktičnih metod. Redni pouk vrii se po učnem načrtu v dveh razdeljenih tečajih, za moške krojače in za dame, ki trajata po zmožnosti udeležencev daljši ali krajši čas. (Redno 14 dnij.) Vsak udeleženec pouka dobi po končanem tečaji spričevalo z opouinjo pridobljene spretnosti v prikro-jevanji. Obili učni pripomočki in strokovni spisi so učencem na razpolaganje. Tečaj I. za moške krojače obseza pouk o prikro-jevanji oblačil za moštvo in dečke. Usto-piti so more 15. dan vsacega meseca. Nagrada za pouk znaša 15 gld. Učne knjige in risalne potrebščine pa 6—7 gld. V ta tečaj sprejmejo su le izučeni krojači. Tečaj II. za damo obseza pouk o pri k roj e-vanji oblačil za ženstvo. Ustopiti se more 1. dan vsacega meseca. Nagrada za pouk znaša 10 gld. Učne knjige in risalne potrebščine pa 4—5 gld. V interesu uspešnega isvežbanja je število udeležencev p vsakem tečaji omejeno in bodo tisti, kr vstop naznanijo, po vrBti pismeno obveščeni o tečaji, v katerega bodo vsprejeti. Posebni tečaji, obsezajoči pouk v posamnih predmetih, ki trajajo le nekaj dnij, ali pa z daljšo učno dobo v popolno izvežbanje v vseh predmet h strokoznanstva, se lehko vršijo vsaki čas. Nagrada za take tečaje po dogovoru. Nagrado za pouk in učne knjige je pri ustopu naprej uplačati. Objave za udeležbo blagovolijo naj se naznaniti vsaj 8 dnij pred vstopom- Pomočno učiteljstvo: Za Žensko stroko, gospa M a r i j a Kune; za moško stroko, gospod Alojzij Kune. Ker je učiliŠče v neprestani zvezi z najboljšimi učilišći po druzib krajih, podajati more udeležencem vse, kar se novega pojavlja v strokovni vedi. Normalni vzorci, kroji po merah za obleke in perilo (tudi za dečke in dekleta), kakor tudi učne knjige za samopouk, dobiti je na ućilišću. Službe prikrojevalcev bode učitišce za svoje učence zastonj oskrbovalo. Pismenim vprašanjam priložiti je 5 kr. marka za odgovor. — Naznanila dobivajo se zastonj pri vodstvu krojaško-obrtnega učilišča v Ljubljani, Stari trg itev. 28. Ženske SO preteple zidarja Ignacija Knolla tako hudo, da je revež moral v bolnico. V nedeljo po noči zašel je namreč Knoll v veselo družbo ter je pri tem čisto pozabil, da je nekje doma, kjer ga pričakuje resolutna žena. Ker ga v ponedeljek še ni bilo domov, spravijo se žena Knollova, nje mati in nje sestra na lov. Vjamejo ga v ulici Solitario te ga jamejo s poleni in ključi tako nabijati, da se ves okrvavljen zgrudi na tla. Vrhu vseh batin pa je revež pretrpel tako hud epileptišk napad, da ga je moralo 8 mož držati. Za pretepaželjne babure stvar seveda ne ostane brez posledic. — Stekli psi. Slavno občinstvo opozarjamo, da se sedaj po mestu klati več steklih psov, koji so že napali razne osebe. Samomor na pokopaiift&i. Trgovski potovalec Zucca ustrelil se je v soboto na pokopališči sv. Ane. Nesrečnež je zapustil 6 otročičev. Zgodnji krompir. Ako hočeš pridelati zgodnji krompir in takšen, da se sme použivati ne da bi zdravju škodoval, iz-kopaj mlad krompir iz zemlje in postavi ga v pesek na kak solnčnat kraj. Najbolje je, ako vzameš kišto ter vanjo mej pesek vsuješ krompirja; kišto namreč lahko ▼ slabem vremenu preueseš iz dežja. Krompir na ta način sezreje popolnoma, njega vodnati deli izhlape, škrob se pa hitrejše razvija nego v zemlji. Našim gosplcam in gospem, ki hočejo imeti lepe, gladke, mehke in bele ročice, priporočamo, da si jih umivajo z vodo, v v katerej se je raztopil boraks. V steklenico vode potopi par kosov boraksa, da se raztopi in dolivaj toliko vode, da se na dnu pokaže gošča. S to vodo izmivajo naj se ročice, ki jim kmalu postanejo nežne in vredne njih „nežnega spola". — „Slovanskega Sveta" 15. številka ima naslednjo vsebino : Individuvalnost slovanskih narodov. O kritiki dra. Mahniča. Petrograjsko-Moskovska doba v razvoju državne ideje. Slovanski deklici. Po^nirfc. AeHima. Gazele. Martin Krpan (v ruščini). Pod oknom (v cirilici). Ogled po slovanskem svetu. Ruske drobtinice. Književnost. Dunajska boraa 11 avgusta. Enotni r. * (v lastnoj hiši) La Filiale della Banca Union TR1BSTE s' occupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio - Valute. «) Accetta vermmenti in Conto corrente, abbonandc PER UANCONOTE: PEK NAPOLEONI: 3'/," o c- preav di 5 g ni «% M ,, ,,12 „ n » meni lisso 35. , » 8 „ 2 %c. preav.di 20 g.n 27t„„ „40 „ p*/« n k m »8 mesi n « • n 6 „ In banco giro abbuonando il 2 »/«°/o Interesa« HHuuo nino a qualun({u« somma; preleva zioni nino a flor. 20.00 ) — a vista verno chfcque; importi maggiori preavviso avanti la Borsa — Confernia dei versamenti in apposito lihretto. Conteggia per tutti i versamenti fatti sino alle 5 poni. (a valuta del meri f sitno giorno. Asnume pel propri correntisti V incaaao di c<>n t i d i p-azza, di eambiali per Trietur, Vienna, liudapc.it ed a/tri princi pali ci tli) ; ritano a inro atsegni per queste piazze, ed accorda loro la facoltd di domiciliare rffetti presto la m ta ca»m franco d' ogni speaa per essi. Procnra pei propri clienti Informazloni silil' Interno e nuli1 Efitero verso il boIo rimborso del'e speae postali b) S' incarlca deli* aquixto e della vendita di effetti publici, valute e divite nonehi del in-cnnso (Va Iščejo se Solidni zastopniki. Časi; nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta I okolice, Primorja i ostalih hryat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-iidnostl 1 jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providejnu JEDINU SLAVENSKU TISKAHU U TRSTU lata prima i obavlja svaku naručbu bilo koje vrsti knjiffotiskarskoga posla te preporuča so osobito za ovc vrsti tiskan io kao n. pr.: za župne urede, okruinice, račune, list. artll* I zavitke • napisom, preporučne karte, posjetnloV zaručne I vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglaae, pravila, Izvješće, zaključne račiiM, ročištnike, punomoći, olenlke, jestvenike, svakf-vratne akriialjke, Izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakov pogledu zadovoljiti koli brzom I točnom podvorbom, toli jeftinom cienom I ukusnom izradbom. Drži u zalihi (ekladi&dn) sve potrebne tiskanice i knjige za crkven« urede. Onda ima na prodaj Hliedećo knjige : Kmetijsko borilo za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjev v pouk ciena prijo .»O nvč. sada -IO tvrdo vezana......n. OO 8odnijski obrazci sastavil B. Trnovec . . n. •© Vilim Tel, prevod Cugnera......n. 40 Ljudmila prevod .1 Lobnnu..... Filip prevod Križnana.......n. IO Antigona prevod Križmaua......n. tO Pjesiua o zvonu preveo A. K. Istranin . n. SO Istra pjesina „ A. K „ . . n, 90 Ovo su knjige jako prikladne za darove o praznioih zato ih si. občinstvu proporučamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Via Carintia br. 28 u Trstu. Tiskarna Dolenc v Trst.u