robođelnih
narodskih
reci
Odgovorni vrednik JDr. Janez Sile he eis.
Tečaj
V sredo 24. maliga travna (aprila} 1^50
List 19
Nehte vi nar imenitniši pripomochi kđor svoje njive za jaro žito o jeseni globok
za povzdigo Kmetijstva•
(Konec.)
De se senožeti naglo pripravijo v boljši potreba, de se kmetovavec posluži gnoj nic
o orje ,
perst z gnojem zrahlja, njive čisto obdeluje, zgodej
semena po nepotrebno ne zametuje, pa tudi pre
9 •
)
stan
seje
pičlo ne seje, setev povalí
?
kdor

Je
namen naj se spravlja
gnojnica
ovejih hlevov v pri
odlaša košnje sená tako dolgo, de se trava na senožetih ze pri koreninah
pak jo kositi da, kader začenja cvesti,
klaja ne spridi
V ta sušiti začné
kdor skerbi, de se domů spravlj
pravne čebre ali kadi, ki naj stojé blizo hleva; naj se in po hlevni soparci ne popači
?
verže še nekoliko
kravjeka vmes, in vode prilij
bob

med turšico pertli
kdor med krompir
fizol in buče sadi
Se začnó mehurčiki poverh gnojnice v kadi delati, men korenj
5
med jec
seje
?
naj se v vsako kad nokoliko hudičevig
Cv
kdor s svojimi posli prijazno
triolôhl) přilije in vse naj se večkrat dobro premesa
zgodej vstane, je sam povsod pričijoč, de vse in sam zapoveduje, zraven tega pa svoje
Po ti poti bo dobil kmetovavec gnoj, s kterim bo večkrat k očetu nebes in zemlje povzdi
lahko z mogočnimi čerkami po senožeti zapisal: Lejt
eliko moč
°J
kakor je nekdaj si
Franklin*) z gipsam na deteljšu storil.
Cloveš k i ga blata ne more kmetovavec boljši
sadežem rast dodeli
je nar
lepši izgled
i a \ na,
ogleda sercé
■■, I ■■ ■ Jki vsim ta je «men in srečen gospodar
oči in
gne
5
drugim,
je v prid in cast domovini
čeravno je v borni kmečki jopi


f
porabiti, takrat mora
kakor če ga pride'ne goveji gnojnici;
tode
Ljubi kmetovavci! ne hrepeníte le po novih sade
ko vec vode přiliti, in scer toliko, novih mašinah
žih, po novih živinskih pleménih, po novim gnoju
de na 1 del gnojá 6 delov vode pride
ampak poprimite
le
m
, le po
i kme-

gnojniše
s streho pokrito, ali saj pod
nica prehuda.
De naj bo
drevesno senco, ali scer na senčnim kraju umen kmetovavec sam vé.
je gnoj- tovanja, poslušajte poduke, ki jih je skušnja poterdila
i
v
ze
vsak
?
ne
derzite se terdovratno starih seg, ki se ne opirajo na umno ravnanje, — pojte s časam naprej, in kmalo bojo
vaše kmetije v veliko bolj
stanu!
Po nemškim Dr. Hlubek
ce
v
Svaj
Ne m biček.
To ravnanje sploh ne potřebuje nobene učenosti;
kmetovavci naLaškim, v Belgii in v
bojo mende tudi
so se
ga
v svoj prid naučili

SI
m
O gr i
, o. ga bojo mende tudi Utere opravKeje KrajnsKa dezelna
privadili v svoj velik do- komisija za odvézo zemljiš o poslednjih kvatrih
Ko si je kmetovavec s pridnim in umnim ravna-
s pomnoženo živinsko
njem vec gnoja
pridobil, bo
V 5. listu
dokončala:
létašnjih „Novic"
so bili opravki krajn
klajo kmalo tudi svojo živino poboljsal in pomnožil.
De se pa to hitrejši zgodi,
naj si kupi kmetovavec
dobrih krav domačiga £ni treba ptujiga) plemena;
ske deželne komisije, ki je za izpeljanje zemljišne od-
začetka létáš nj iga léta
časnika" pa je
véze postavljena , noter do
oznanjeni.
V
6. listu ;,Ljubljanskiga
naj odloči njih teleta za plême, ktere pa naj pusti nar menj 6 tednov sesati; vsaki dan naj jih spustí kolikor je moč iz hleva na dobri zrak; dokler telica ni popol-nama dve léti stara, naj se ne pustí po pleménu iti; na snažnost hleva in živine naj se pažljivo gleda.
Takó bo pripravil svojo živino v malo létih na tak
razglasilo predsedništvo imenovane komisije delà, ki so bile od noviga léta noter do zdaj storjene. De v Novicah" začetiga oznaníla ne pretergamo, vzamemo iz

dober stan, de si boljsiga vositi ne bo mogel!
Kdor si razun teh pripomočkov še omisli nektero dobro poterjeno orodje za obdelovanje poljá
?
v*/ y/ 'i* 't*
*
Slavni F ranklin je5 kmete podučiti, kakšno moc ima gips za deteljo, nalaš gipsa po deteljšu tako potresel, kakor se čerke na
poslednjiga komisijniga oglasa nar imenitniši reci.
Vikši deželna komisija oznani, de je svoje opravke takó delječ dognala, de se bojo zdej zaporedama za-mogle distriktne komisije osnovati, takó de se bojo delà za gruntno odvezo zdaj brez zaderžka po celi deželi začele. Distriktnih komisij bo za celo Krajn-sko deželo 10; 3 teh komisij, namreč v Postoj ni, v Novim mestu in v Krajnju, so svoje opravila že
pricele, drugih 7 komisij pa bo tudi potem berz svoje
popirju pisejo
in vsi memo gredoci
ljudj e so se čudili, ko so vidili po tem na tistih krajih,	-------- »~~r~ r** ------ ---------- * r"*" —~
kjer je deteljše v podobi čérk ali pisménk z gipsam bo imela vsaka distriktna komisija dovelj delà.
delà začelo, ko bo toliko og desetinskih gospósk
lasov nekdanjih gruntnih
pri deželni komisíi vpoloženih
?
m de

potresal, veliko visokeji, gosteji in košato deteljo tamnejši farbe rasti, takó de so se na njivi gipsane pismenke »to je gips naredil« še od delječ lahko brale. Enako skuš-njo zna tudi vsak z imenovano gnojnico po senožeti sto-riti, prepričati se njene velike moči.
Poterjeniga poljskiga orodja ni veliko, in ga bomo po obljubi o svojim času v po do bah Novicam priložili,
Vred.
Distriktne komisije bojo imele trojno opravilo. Pervič morajo vse oglase, ktere vpravičeni, to je nekdanje gruntne in desetinske gospóske, deželni komisíi za obravnanje predložijo, natanjko pregledati in
*
Ravno zdej je že tudi i. distriktna komisija, v Radoljci postavljena.
?
70
V •
se prepričati: ali so se vpravičeni prî nastavkih od- SptoSHO razjašnjenje Zastran dat škodníne povsod postavnih pravil deržali, ali niso kak-
kakor katasterske in po postavi določene
svojiga prerajta vzeli, ali niso takih
sne
druge,
Sin
5
cene v podlago
davšin za odškodovanje vzeli, ki imajo brez odškodovanja odpasti i. t. d. Ce distriktna komisija pri tem pre-iskovanju kaj nepravičniga ali kakšno pomoto najde, ima dolžnost in oblast, take nastavke cio zbrisati ali
opravilo distriktne
ktere bi imele nehati brez odškodovanja
(Konec.)
7) Vse natorne odrajtvila za drobné davke (Klein-
rechte), ktere niso per,
domaciga pridelka
y
kakor: sol
y
po
y
Drugo
poprejsno gruntno
pa po postavi popraviti, komisije potem bo: de bo med vsako in desetinsko gospósko in med vsakim njenim poprejšnim podložnim to reč posa mesno obravnala in poravnala, kjer se bo vsak ter i mu pose bej natanjko dokazalo, koliko mu je za njegove poprejšne dolžnosti odškodine plačati. Ko bo to delo obravnano, bo distriktna komisija od vezne pisma napravila in kar je
, denar za sol (Salzgeld), denar za vožnjo soli (jSalzfuhrgeld) i. t. d. Take odrajtviia so več delj takó
vpeljane bile, de so nekdaj podložni na tovorih take vunajne pridelke grajšinam donašali. Kader je pa po patentu zavoljo tlake tovoršina overžena bila, so se
jeli unajni pridelki tirjati, ali za-nje plačilo jemati.
8. Patent zastran tlake
16. avgusia
1782
1.
y
16. in 19. razloci, de so rektiíikatorji prava podlaga
za tlačanske opravila, takó de podložni, ki so pred tem
patentant menj tlake opravljali, kakor jo patent za nar dokončanje zemljišniga oprostenja potreba. De bojo di- višji odméri, pri poprejšni meri ostanejo . — pri drugih striktne komisije svoje opravila brezpomote in brez za-
v
se
scer za
mude opravljale, jim je vikši deželna komisija podúk
zložila in natisniti dala,
kteriga
se imajo distriktne ko- tembra 1782
pa je imenovani patent prava nepremakljiva mera za tlacanske opravila. Na dalje predpiše patent 13. sep-
misije pri svojih delih zvesto derzati. vidi
Iz
tega
1.
se
?
de se od podložnih druziga ne sme
de bo vsaka nar manjsi stvarica pri teh komisi-jah po postavah določena in poravnana, in de bo tukaj
j
v blagu in v delu od
vse zaslišano in razsojeno, kar bo
gruntna
rr
ť-»
ospóska
ali podložni kmet komisíi predloži! (naprej prinesel)*).
jPosebni važni predmet komisijniga posvetvanja so » deia 80:	VOziti^ orati, pleti, zetï, c
bile od c. kr. ministerstva notrajnih oprav predpoloženei 8enó in otavo kositi, sušiti in domu voziti
41	_	. -	«I	> _	0	/
tirjati, kar je za nje po urbarjih, rektifikatorjih in po tlačanskim patentu v denarjih, merjeno. De se bo ložej lastnost tlake razsodila, damo tukej mnoge tlačanske delà na znanje, ktere so doleta 1848 tù in tam v naši deželi podložni opravljali. Take
gnoj voziti, orati
pleti
žeti, červe pobirati
9
vprasanja zastran gojzdnih in pasnih pravic in druzih med bivšimi gosposkami in njih podložniki ob stojećih služnost (Servitut), namreč kakó de bi se za- kidati
y
prosó meti
deske in kôle za plot voziti, derva voziti, vodo voziti
terte narejati, presti
y
listje
y
grabiti,

obroče delati, štalo
mogle s povračilam odpraviti ali saj poravnati (reguli
y
svinjak in korito narejati, repo voziti, maslo in
rati).
sir s planine domu in
živež
Ta reč ne zadene samo osebujne (privatne) pra- ledenico voziti
na planino voziti, led v
vice sedajnih vživačev služnosti in posestnikov oblo
y
dervésa in veje za tičnice vkup nositi
y
ženiga zemljiša, ampak se mora zapopasti tudi v visjim vah Heci,
derva plaviti, iz vode vleči in skladati, kepe po nji
obziru, namreč v obziru blagostanja cele dezele, ktero
sneg
po nji vah trošiti, ovce prati, ovce
terja
y
de naj ne kmetijstvo kar je mogoce
povzdiguje,
striči, led sekati, strene prati, gnoj trošiti, late na
rejati, germovje voziti, iz ene planine na drugo
pre
de naj se posebno gojzdje kakor velika potreba tudi za seljevati, koštrune iz planine goniti, derva sekati in prihodnje dni prihranijo, de naj se tedaj vse to odstrani skladati, grabne trebiti in zavarva, kar se temu nasproti ravná.
V
mnogih
y
bajerje trebiti, kule za plotove
sejah se je v ti imenitni
reci
deželna komisija po
svetvala in po načertu, kteriga je posebno sostavljen
in pavše narejati, meje delati, skodlje narejati, tesar ski les posekati, obeliti, obtesati in zložiti, apno po
odbor poprej preskusovati in posvetovati imel, so se voziti
dnevu in ponoći
zgati,
kamnje lomiti in voziti
odgovori na ministerske vprasanja sklepali; pri tem po-svetovanju so tudi posebno izvoljeni, v kmetijskih in zlasti v gojzdnih rečéh izvedeni možje , zaslišani bili,
y
pri zidanju tlako delati, travnike
graditi,
, apno ribški
vender se pa s kle panj a čez narejene predloge ti možje niso vdeležvali, torej so tudi v ti zadevi vpra-
čoln vesljati, jez odperati, kopune pitati, sneg ogré-bati in proč voziti, mreže nositi, grad pométati, steže nadeljavati, pesek kopati, jame za 6tebre pri kozolcih
y
kopati, mesnico delati, ribe v mrežo goniti, jez delati
sodnjiške poslopja obderžati, luže trebiti, prati, v po-vičeni in dolžni samo po od njih izvoljenih komisijnih 8ei hoditi (Bothengehen), izbe (cimre) dergniti ali ri-
udih namestovani bili; opomniti se pa mora, de tudi od bati in pométati, zelnike narejati, zelje saditi, mlatiti.
kakor postava, štrene viti, foktijške natorne odrajtvila voziti, planino
V
ze
komisije storjeni sklepi ne veljajo
ampak le za občno posvetovanje, ktero je ministerstvo ograjati, napajilno korito trebiti, v posel voziti (Bothen-s posebnim obziram na razmere naše kronovine pridobiti^ fuhren), njivo povléci, drevésa iz vertnice (Glashaus)
zelelo, poprej ko se v ti reci postava izdela.\
vun in noter nositi, prešiče na planino goniti, travnike
Dalje se je posvetvala deželna komisija zastran od- trebiti, senó iz čolna skladati, ribe pri derstenju lo
pravljenja ali poravnave pravice za ribstvo; zastran oprostivniga obravnanja pri takih zemljiših, ki v drugi 80s es kini kronovini leže
viti
y
streho s slamo kriti, tovoriti, vino voziti
y
y .
y
pra
y
v
ce
prêt kositi, koruzo pobirati in lusiti, ferzik pobirati
irosposka sem slisi, ali pri takih, ki v krajnski krono vini ležé , pa so ptuji grajšini podložne bile; vpraša nje, ali naj bi se obravnanje zastran odškodovanja sa
pa poprejšna gruntna desetino na polj vkup nositi
9
y
grojzdje tergati,
vino to
čiti
y
kerclje na žago in deske voziti" i. t.
d.
m
mo prostovoljnimu porazumljenju vpravicenih jH^HHHHHHHH|H dolžnih pripustilo; vprašanje, kako in v kakšni meri ge jma oďškodovati.
Ako eno ali drugo téh raznih tlačanskih del ni po patentni tlaki opravljano bilo, bi imele nehati brez odškodovanja. Ce je pa po patenti tlaki opravljano bilo
j
j
naj se kupna pravica (Kaufrecht) za take grunte ki so še mitenski; odškodva; vprašanje zastran dese tiga denarja, kteriga ne bo kmet, ampak deržavna
vila
9. Ne štejejo se v urbarsko odškodovanje odrajt-ktere so z gojzdnimi pravicami in s pravicami
gih
za pašo v kaki zavézi, zató, ker se bojo takrat poje v mno- ravnale, kader bojo zadevajoče postave vpeljane. Take sejah posvetvalo in sejni protokoli so s primernim odrajtvila so: borštni činž (Waldzins), denar za lés
kasa odskodovala i. t. d. Cez vse
te reci se
nasvetam vis. ministerstvu predpoloženi bili.
9
*
Po ti postavni poti se nima pa le na Krajnskim, temuč
za špelte in tramove (Holzfuder-, Spelten- u. Tram-biiume-Geld), gojzdni denar (Beholzungszins) , denar za foktijski lés (Vogtheyholzgeld) , skodlje in kôli za
povsod ravnati.
Vred,
plotove (Schindel- und Zaunstócke), preklje (Reifstan
71
Sen)
y
kerclji (Sagriegel), tramovi, hrasti, deske
y
y
pla
šično olje
y
kteri fabriki se takó dobro obnašate
>
de
tiša
>
late itd.
Ambrož.
/
trig o vor na vprasanje
v desetinskih in tlačanskih recéh
ste si ob kratkim slavno imé zadobile.
Nar mlaiši obertnijska naprava blizo Ljubljane so f u zine pri Smarji blizo sv. Križa, v kterih se svin-čena ruda koplje in svine nareja. Tudi te fužine so
se tako ukoristile
y
V
de
V
ze
svine topé v eni peči
y
ob
»
Novice" so prejele iz dežele vprašanje zavolj ve- kratkim se bo pa se druga pec odperla.
ljavnosti tako imenovanih
kt ifikat orij
5
na to
Vse te fabrike svoje izdelke takó doversujejo
vprašanje dajo tôle postavno razjašnjenje sploh na zna- vlastnikam dobre prihodke dajejo
ni	i» lfV»«»	i	iir	li

zraven tega
de
pa tudi
y
ker po teh pravilih se morajo nekdanje gruntne go- veliko ljudi zivijo in takó v
nje,
spóske in podložni kmetje ravnati:
blagostanje
naše domovine
in posebno v prid Ljubljanskiga mésta pripomorejo.
V rektifikatorju so zapisane davšine, ktere so gruntne Gotovo bi se sedanja koristnost imenovanih fabrik in
v •	1 ti	v # ti	i	1 •	I«««-*!««	» m
gospóske v denarji, v natori ali v delih prejemale za postavo sploh veljá: de, k
y
m
m
ktificiraniga,
fuzin ne bila oživila, ko bi ne bilav Ljubljana po svoji
za take naprave pripravna. Ce so tedaj deržav-
legi
se tudi terjati ne s me. Kar pa take kmetíj
za
ljani svoje obresti v takih obertnijskih napravah nešli
i
dene
y
ki so v rektifikatorju še za mitenske zaznam- kolikor bolj se mora Ljubljansko město vladi in denár
_	_	t	1	1	t ^ i	i •	t	/«I	ti	t	i i «
vane, se mora pa tudi na poznej
ej
fer t
pisma in na
drusre
©
klenj
. . k p o g o db
?
gledati, takó de
y
v
ce
bi se bila gruntna gospóska v
téh pismih ali pogodbah kaj manj izgovorila, kakor je popřej rektificirano bilo, bi se tudi zdaj ne
nimu oskerbnistvu za vpeljanje fabrik pripravno zdeti ker vlada marsiktere zaderžke lože odverne, kakor po-samesni člověk.
Ni nam scer znano, kdo de bo odgovor dal na
si
y
o popřejšnje odrajtvilo terjati; nasproti pa téh pismih ali pogodbah kaj več stojí, kakor v fikatorju, to ravno takó za gruntno gospósko velj
moče v
ekti
le kaj
ed
tacigí
o bil
y
ce
ne obseže, kar je po postavah prep
vprasanje denarnimu oskerbnistvu zastran tabacne fabrike v Ljubljani, in tudi ne vémo, ali se ima novo poslopje za njo sozidati ali le kakšno pripravno v najém vzeti. Ko bi se hotlo kakšno poslopje v najém vzeti, je potrebno, de se ta namen očitno razglasi, in upanje
v
bot
postavimo, kakšna ílaka po veči kakor	imamo, de se bo dosti takih poslopij ponudilo; po tem
patentu določeni meri. Zastran tlake	se ne bo treba bati, de bi zavoljo prevelikiga činža
veljá v rabotnim patentu dotočena méra, če v rekti-	vlada obupala nam fabriko v Ljubljano dati, in de bi
fikatorju ali v posebnih
druge manjšim
pogodbah določene
ali kavfertnih pismih nam mila zvezda, ki nam hoče zasijati, spet berž v
ni.
je pa
m . v A
J
del tlak
besedami
V rektifikatorju
yy
P
v d
bst
d i" flandesgebrauchlichermassen) ali
ka
začetku omedlela.
Mi se tedaj prederznemo tište pohištva očitno imenovati, ktere bi znale biti za tobačno fabriko pripravne,
kor se grajšini poljubi" (nach Willkuhr der Herrschaff) se vé de če bi jih njih poséstniki v ta namen prepustiti
; postavimo: g. Maličevo pohištvo na fabriki, po-
zaznamvana — in ker je iz te nedoločnosti v poprejšnih
časih veliko prepíra sledilo, se je z
botnim p
hotli , hištvo
cr ř?
Ba umgartnarja v Gradišu
y
grad
Pa
tent am tem prepíram
ploh
alo s tem , de se je
srliarucita v Siški
to
y
grad
g. Terpinca
cr
na fužinah
5
postavna m
I. t. d.
grunta
tlake po določila.
ličnost
celiga ,
n
i
3
2
grad pod Turnam, grad
rr »
Od fabrik v Ljubljani in okoli
Eijnbljane
barona Codelli blizo Udmata, in hiši pod številkama 66 in 67 v Krak ovi m.
Prosimo tište gospode , kteri bojo v ti zadevi kaj opraviti imeli, de naj iskreno priporočujejo Ljubljano
de se ji novo upanje za
\
r
pozabíjeno Ljubljano zaslužik obudi, kteri se je velikim družinám v posled-Ljubljanskim nemškim časopisu smo unidan z njih dnevih silno pomajnšal. Zatorej bi bila ta fabrika veseljem brali naznanilo, de je denarno oskerbnistvo posebno privošiti Krakovskimu ali Ternovskimu vprašalo: ali bi ne bilo Ljubljansko mesto pripravno za predmestju v gori omenjenih pohištvih, zató kér ravno napravo tobačne fabrike. De je Ljubljana v resnici za tukaj stanujejo tište družine, ktere so se dozdaj od na-fabrike pripravna, je gotovo, kar nam poterdi tudi skušnja kladanja živile , prihodnjič pa bojo ob ta zaslužek
V
pretecenih casov.
Pred več leti je bila v Selu pod Sen-Petram sùk
šle
y
kadar bo zeleznica do Tersta dokončana.
A
pri-
v
z.
y
narska fabrika, kakor pravijo, nar starejši v Avstríi ktera je okoli tavžent ljudi živila. Od te fabrike se imenuje Selo še dan današnji: „na fabriki". Po-
F slovenskih zadevah
Gosp. V. Ricci dajè, kakor je znano

v
Špi-
slednji posestnik te suknarske fabrike je bil g. Des el- talu na zgornjim Koroškim nemški mesečni časopis na brunar. Rajnki gosp. Malič je iz fabrike bil napra- svitlo. Njegovo hvale vredno vodilo v narodskih re-
vil mlin, kteri je bil zavoljo dobriga izdelka sloveč
y
čéh je
Y)
vsakimu svoje
a
dati
y
kakor rojen Nemec se
veliko se je žita v tem mlinu pomlelo in moka se je v potegovati za pravíce nemškiga naroda v Avstrii sploh
in posamezno na Koroškim, zraven tega pa tudi pra-
Terst
posiljala. Ali tudi ta mlin je nehati mogel,
zató kér se je jéz čez Ljubljanco poderl, de je voda víc Slovencov ne žaliti, ampak jih očitno spoznati hitrejši odtok dobila in de se je tako k osušenju Lju- in braniti* To vodilo je na čelo svojiga časnika posta-
bljanskiga mocirja pripomôglo. Ako ravno zdaj nobene vil in v 5. zvezku se je v nekim sostavku iskreno tudi fabrike v tem kraju ni, vender le vas še zmiraj imé za pravíce Slovencov potegnil. Na to je dobil silno fabrike^ ohrani.	borno pismo brez podpisa iz spodnjigaKoroškiga, ktero
7)
V poslednjih casih so napravili v Ljubljani dvoje ga zmerja, de hoče izdajavec nemške reci postati
y
m
sladkornih fabrik
(Zuckerfabricken), od kterih
ena
de še clo zagovarja tište draživce in nepokojneze (SIo
na Poljana h se tako dobro obnaša, de vsako leto ©kolj 80 tavžent centov sladkora naredi, druga v blatni va si, ktera je bila v létu 1834 pogorela, se je spre-
več
vence)
y
cez ktere se ze
celi svét togotí,
in de njih za
černila v predivno fabriko ko 300 osé bam kruh daje.
(Spinnfabrick), ktera
Pred malo léti so napravili v Vevčah v fari De
verženo obnašanje še clo z vstavnimi pravicami in dru zimi čenčami opravičuje i. t. d. Na dalje mu žuga če bo takó naprej ravnal, s zgubo naročnikov na njegov časnik, in se poslednjič od njega, namést „z Bo
j
gam
s
tosrotno besedo
vice Marije v Polju papirno fabriko in prešo za o
rr
O
er
Poboljšajte se!" poslovi.
Gosp. Ricci je dal celo pismo v poslednjim zvez

ku natisniti in je přistavil prav mimo, pa možko raz
niga
odlašanja volitve županov in odbornikov v
jasnjenje, v kterim dokaže v narodskih rečéh svoje rav- srenjah napravijo. — Ministerstvu je nasvetovano, nopravno ravnanje, ter pravi, de se bo nedostojnim ter- naj postavi tudi žandarje za varovanje borštov.
de
jatvam Slovencov vselej krepko zoperstavljal, njih pra- Danes je slovesno vstanovljenje vi siga deželni g a vice pa ravno tako krepko branih „Le z dovolitvijo sodnistva za Koroško in Krajnsko deželo v Celjov-
tega
pravi on
kar Slovanam po pravici gré, jih
eu;
minister pravice pride v ta namen v Celj o vec.
zamoremo vstaviti, de ne segajo delj^ kakor smejo. 17. dan t. m. je zacel slavni Hanka razlaganje ru
Ne dopusti 8vojimu nasprotniku nikdar pra
sovskiga
jezika v Pragi. Učeliše je bilo polno, de se
vic ne p rito z be zoper sebe: to je po mojih mislih je vse terlo. To bo spet novo vpitje v nekterih caso
nar boljši politika
i
zakaj
pravica je umnost.
u
pisih zoper „panslavizem !"
Po nar novejših novicah
To pismo, ki ga je g. Ricci přejel, je žalostěn do- gré ban Jelačic 25. t. m. v
Zagreb.
Raz partije,/
kazek, de nekteri Němci (cast tištim svobodoljubnim, ki so bile med naš o in turško vlado zavolj
ki niso taki !)
še
Ogerskih
zmirej nocejo drugim narodam njih pobégnikov, so zdej popolnama poravnane in poprejšna
pravíce privositi, in de vsaciga posteniga moza, ki se prijaznost med našo in turško vlado se je spet pover-za pravíce Slovanov poteguje, berž pitajo z „Wuhler, nila. — Papež so spet v Rimu. 12. tega mesca so Hetzer, Unruhestifter, Panslavist" i. t. d!
prišli v svoje poglavitno město z veliko slovesnostjo. Ce pomislimo pravíce, ki jih Slovenci v narodskih V S mirni, imenitnim kupčijskim městu Aziatske Tur
mesca strašen po
rečéh dosihmal v resnici vživajo, ne moremo po branju čije, je bil ponoči od 2. do 3.
tega
omenjeniga dopisa nic druziga storiti, kakor zdihnuti: Oče nebeški, odpusti jim; sej ne vejo, kaj delajo!"
??
tres novil
y
y
ki je 14 sekund terpel; do 8. se je večkrat po-škoda v pohištvih je grozno velika. Tudi v
Nove postave
zastran razmére med katoljsko cerkvijo in med
deržavo v našim cesarstvu.
Zadru se je 14. t. m. zemlja potresla. — Punt v Bosnii zmirej hujši postaja, vse turške vradnike soiz Krajne spodili; turško vladařstvo je odstavilo Bosni-
njega po-
skiga vezira;
stavljen. Sliši
pasa Hercogovinski je namesti
se
i
de bo v Banjaluko, Sarazevo
Ministerstvo je predložilo Cesarju nektere nove postave zastran razmére med katoljško cerkvijo in med deržavo, ki jih je lani na Dunaji zbrani škofji zbor na-svetoval, in Cesar so poterdili ministerski predlog.
, ki so se v školjim zboru lani posvetovale
in Travnik 40,000 stavljena punt vkrotiti.
mož
mocna turška armada po
Vošíto
Ker bi se mende šolskim učiteljem po Slovenskim zlo vstreglo, ako bi gosp. Janez Krajne, ki je s loven s ko-nemško ďlovnico v „Drobtincah" doveršil, tisto v posebnim stisu na svitlo dal, prosimo
Vse
reci pa
v
se
ker
ministerstvo še ni celisra delà
niso sklenjene, kterimu je tudi posvetovanja s papežem potřeba končalo.
y
h
y
do
gosp
Kar so Cesar že poterdili, je: de si prihodnjič smejo Krajnca naj bi to storiti
blasrovolil.
»
A. B. P.
skofje v cerkvenih zadévah naravnost z papežem do-
pisovati, kar dosihmal ni pripušeno bilo, ker vsi dopisi
so mógli poprej „cesarsko dovoljenje" zadobiti. Ravno
«	~	« « v . /«.	■	• «	il V •	• V
Oenarno naznanilo.
tako smejo tudi škofje za naprej svojim podložnim vis jim duhovnam v cerkvenih zadévah naukaze dajati, brez de bi zató deželsko gospósko vprašali, samó de
pri
vila zadevajo, morajo ob e nim, ko te naznaníla raz
tacih ukazih, ki se očitno razglasé in ocitne opra
Po novim sklépu Dunajské banke se bojo stari ban-bovci po goldinarju in po 2 goldinarja se do konca mesca oktobra v vsih banknih kasah jemali; flike bojo tedaj še polléta živéle.
glasijo, jih tudi deželski gospóski na znanje dati. Cesar si prideržé pravico škofe in nadškofe izvoliti vunder bojo po stari navadi pri tem vselej svčt ško- g.tehant Dag
A • i	V «•	X i	A.	•	•	11	i	• 1 V • •	_ • V • ■	. ___
Smertno oznamlo
♦
fijstva zaslisali.
Škofje imajo oblast viksi in nizji Ljublj
Ponoći od pondeljka na torek je umerl v Krajnju
arin, nekdanji c. k. bogoslovskiučenik v
na plj
j e t ik
0 veliki
noči
duhovne, ki se namenam cerkve nasproti obnašaj o, o d
Cerkev zadobi oblast cerkve ne kazni
je se
staviti, (štrafin
pridigoval in velko
sv. m
pel
O petek ob 10. uri
S
naložiti.
Kjer je većina prebivavcov ka
dopoldne ga bojo pokopal
Naj mirno počiva
r
toljške vére, ima cerkev oblast nad spodobnim prazno-vanjem cerkvenih praznikov čuti, ter vse pohujšljive veselice braniti in motljive težke delà prepovedati. Scer je v tem cesarskim ukazu gotovo zaupanje izgovorjeno, de cerkev ne bo oséb, ki so deržavljanskimu redu na-
Takó zapové cesarski
NapoveA in povabito
udam slovenskiga druztva na Krajnskim
Občni létni zbor
slovenskig
slovstvinig
družtva
varné, v svoji drušini terpéla. ukaz od 18. aprila t.

travna
y
to je
y
pervi dan po smajnim
ob desetih dopoldne. Zbor bo v
v stari Virant
hiši
Noviear iz mnogih krtqjev.
Dunajské novice pišejo, de se mislijo Cesar med slovstvinih dél se ima družtvo prihodnj
bo 2. dan velič dne vu v Ljublj; dosedanji družbini br Nr. 139 v 1. nadstropju, na St. Jakobškim tergu.
Ker bo po družbinih postavah v tem zboru nova volitev odbora, in ker bo treba se pomeniti, kterih
• V
lotiti
SO
28. dnevam tega mesca in med 4. dnevam prihodnjiga povabljeni vsi udje k temu zboru priti in svoje misii za majnika na pot skozi Ljubljano v Terst podati, in v koristno delavno napredovanje tega domorodniga družtva
Terstu 4 dni ostali. Cesar na svoj rojstni dan, 18. kimovca, kronati.
Zlo se govori, de se bojo dali
Ob
kratkim se pričakuje nova postava zavolj
gruntnih
odkritosercno razodeti.
Daljni gospodje, ki ne utegnejo osébno priti svoje mnenja pismeno poslati blagovolijo.
y
naj
bukev.
Za Terzasko město je prisla srenjska
Odbor slov. družtva v Ljubljani
postava, ktera ima marsiktere prednosti od druzih. Sliši se
y
de je ministerstvo ukazalo, de naj se brez dalj
Današnjimu listu je pridjan 17. dokladní list.
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.