Diileiijnite Novice izbajiijo vsuli ř,Rtr(.(iti : ako : : je ta dan praznil;, <)an [Miprej. : : C'etia jim je /.a ccJvťí;a Velicanstvîi linilja Srbov, Hrvatov in Sloveiuscv, I'etni I. Darovni« sd )»«do Niovosiie sv. iiitišff, katerim Itodo prisostvovaiť ohiasti íer zastopstva avto-uomiiili liorporacij. To kv. opriivilu pa lioiUi državiiii «Idustva sprijoiiialii udu-iiostiuî izjav« ill resiitkp. Ker l»o po in-teiicijiili Njegovega Veličiiiistva fctoijiji Iilagdan kralja !Srl)0Vj Hrvatov iii Sloveii-(ttív, posvefeii dolnodehiosii lui lioi-ist vojnim invalidom V8e naše države, so bodo vrSile posebne priredbe. Nehaj d orsanizsciji šol v Združenih državah severne Smerilte. V arnerikanaki pedagogiki ima prednost vse, kar je praktično in za življenje raiiljivo iti potrebno. Ainerikanec gletia zelo bistro v svet tn kar zapazi dolirega, si piisvoji in porabi. Slavni amerikanski pedagog dr. Monroe je pri neki priliki izjavil : pbriiili moramo naSo pozornost na Francijo, da se ondi seznanimo z dulioin nove dobe, ki natn bo dal nove izpodbiidbe. Tako si vstvariino šiišo podlago za splošno oliko. Nekaj posebnega v aiiierikatiiikem pouku je, da se učijo j isati lakoj od prvega dne šolskega pouka po priznanem načehi: Risanje je ćlovekn ravno tako potrebno, kakor pisanje. Vsak olikan Človek naj bi znal ravno tako risati, kakor mii je potrebna zmožnost pisanja. šole v Uniji so tako-le organizirane: 1. do 4. Šolsko leto: Primary, Klementarj' Sebool; 5. do S. šolsko leto: Grammar School (obe šole skupaj odgovarjajo našim osemrazrednim ljudskim in meščanskim šolam); 9. do šolsko leto:-Higb Sciiool (odgovarja našim realkam); i;-î. do 16. šolsko leto: College (poseben amerikanski lik, pol višja šola, pol vseučilišče); 17, do 20. šolsko leto: University (odgovarja iia-šemu vaeučilišću ali tehniki). Te stopinje za pouk in izobrazbo so jednako odprte dečkom in deklicam, ker v Združenih drŽavah so že več desetletij mnenja, da PC naj oba spola jednako izobražujeta, vsak po svoji iiadarjťJiosti in sposobnosti. Zelo poučljiva h temu vprašanju je statistika iz Združenili držav, ker je tam več desetletij pouk za oba spola skupen, šole mešane tudi že v višjih stopinjah. V zaěetku leta 188U so iz Wasíiiiígl-oiia na mnogovrstna vprašanja iz Kvrope, da se razja.su ijo predno.iti in slabe posledice skupne vzgoje, odgovorili na podlagi državnih vprašanj v 340 mestih Unije te le toěke za skupno vzgojo: t. je praktična in odgovarja bistvu in vzgojevalnim nalogam šole in rodbine; 2. je splošna navada in se vjema z amerikanskimi zakoni iti javnimi napravami; 3, je prav in pošteno, obema spoloma dati jednako ugodno priliko, da si pridobita potrebne znanosti; 4, je dobro gospoiiarska, ker se državni stroški za potik in vzgojo tia ta naČín najkoristneje porabijo; 5. nudi stai^šem pa tndi učiteljem in nčenceiii mnogo olajšav; G. vpliva jako blagodejno na značaj, vzgojo in splošen razvitek otrok. Poleg teh splošnih vzrokov se navajajo iz po.'ïamcznih mest še po.sebnt dokazi; tako se glasi argument iz lUiode island: „Jlož in žena sta določena, skupaj živeti; vsa naiava kaže na skupno vzgojo obeh spolov. Ako hočemo skupaj Živeti, se moramo toraj tudi skupaj vzgajati. Od tega Časa se je skupni pouk tudi v višjih šolah Unije stalno širil. Po poročilih vzgojne komisije v Združenih državah je v 7U7(i višjih sol pouk za oba spola skupen, iz tega je jasno, da se praktične in moralične prednosti skupne vzgoje dobro obnašajo, i'rav za prav pa se je koedukacija v Uniji prvotno udo inačila vsled revščine slojev in se vzdržuje in širi ÍK varčnosti. V Uniji so trdno pre-priČanij da odgovarja skupna vzgoja in sknpen potik razumu, pravičnosti in zdravim l)sihološkim iiačeloni. Poučni jezik v vseh šolah na vseh stopinjah je angleški. Verouk se v nobeni javni (državni ali mestni) Šoli ne pottČujc, pa ne vsled iiebrižnosti za vero, ampak v varstvenetii oziru za lanlična verska Čutenja državljanov. Kajti veroizpovedanja so zelo različna. Vernost državljanov pa ni vzgojni cilj, ampak vzgojno sredstvo pri državni vzgoji v Uniji. Država, katerej služi svoboda vesti kot najvažnejša podlaga obstoja, bi ae zapletla v htide boje z državljani, ako bi določila za verouk gotov cilj pri državni vzgoji. Olu'sk osnovnih šol je po zakonu iz 1. 1878 obligaten. Latinski in grški jezik se tudi ne jjoucujeta na srednjih šoiali Unije. Amej'ikanec je praktičen človitk. On se uči tega v šolah, kar m» v piaktičnem življenju koristi in ga pripravi sposobnega za obrt, iiukistrijo, trgovino, rudarstvo, poljedelstvo, mornar-stvo itd. V celi Uniji pi'evladtije vealizem. V Združenih državah je tudi nekaj višjih večernih šol, ki so vsakemu delavcti, ki jo nadarjen in zdrav, na razpolago, da si (pridobi v 4 tlo 6 letih odbodno izpričevalo .višje, navadno tehnične šole. A o ugodnosti in preilnosti koednkacije so zaceli tudi v Ameriki v zadnjem desetletju močno ilvomiti. Zoper koedukacijo se dajo pred vsem ' t.e-le tri točke navesti : Prvič ni telesno-duševna narava obeh spolov jednaka in zato ne snie biti vzgojni vpliv celo jednak, jiosebno Jie v dobi prvega pouka do dovršitve najvišjih študij. Di'UgiČ je jako čudno, ako se ves j)(mčnt načrt za dečke prenese in raztegne na žensko mladitio v ravno taistem času, ko je vsa organizacija za dečke preosnove ztdo potrebna (sedanji učni iiačrti se mo-1'ajo ladikalno preosnovati). Tretjič je iiespaiiiAno izjednačenje vzgoje in pouka obeh spolov zahtevati, lued tem ko se zahteva individualizacija, to se pravi, da je treba pri vzgoji in pouku se ozirati na prirojene bistvene razlike. -lako temeljito je o tem pi'ašanjii govoril na socijalno-pedagoški konferenci V Bostonu leta 1908 profesor pedagogike na Newyorškem vseučilišču dr. Julij Sacbs ter pod\)rl svoje mnenje z mnogoletnim pedagoškim opazovanjem. Glavne misli njegovega govoja so te-le: Najimenitnejši pedagogi v Ameriki so prepiičatii, ^.da 3 koedukacijo, ki je v Uniji na vseh javnih zavodih udomačena, ni rešeno prašanje o pravi izobrazbi ženskega spola. Beseda koedukacija je postala neka parola, s katero se javna, mnenje ponaša. Torej se moramo vprašati: Je-li koediikacija prava pot, po kateri se pospeši ves razvoj deklic? Ali pa Še bolj jasno: Zadostuje li, da se izobražujejo kakor dečki, med tem ko zanemarjajo, kar bi laliko vrlega dosegle s svojo posebno nadarjenostjo? Ali ne bi bilo mogoče celo neodvisno najti za deklice primerna vzgojna pota? Napačno je tudi, ako se tam, kjer so za pouk deklic posebni zavodi, jim dati organizacijo iiiožkih. Na vsak način se mora nekaj izpremeniti: to se mora doseči, da posveti olikana go.spa svoje vrlo naravne zmožnosti pred vsem takim socijalnim strokam, v katerih so možki vedno malo-ali nesjiosobni. Pokazalo se je tmli, da mlade štu-dentirije ne navdušnja toliko nagon, s svojimi zmožnostmi kar največ doseči za Človeško družbo, kakor Želja, da bi kazale tiiladim možem prednost svoje visoke intelektualne izobiazbe in da bi se jim zdele zelo pametne. Deklice se duševno preveč trudijo v lelib, v katerih potrebuje njih iizičua konstitucija več prizanesljivega varstva. Zato so zilravnikl glede deklic zoper skupni pouk, i)a tudi učitelji z ozirom na dečke, katere skupni pouk zadržuje vsled ozira na deklice. Drugi vzrok za diferenciranje vzgoje obeh spolov pa je razlika duševne nadarjenosti obeli spolov in ker sta spola določena po svoji naravi za celo različne življenjske poklice. Gotovo je, da se nahajajo deklice in dečki, ki bi se v družbi istega sjjola bolje poučevali, ker je njih telesna in duševna razlika fundamentalna. Za take ni primeren in koristen sktipni pouk. Značilno pa je, da jako imenitni pc-dagodi Unije smatrajo ločitev pouka po telesnem in dnšfsvnem razvitku spolov za tako nierodajno, da bi se morale tej zapostaviti praktične in moraliČne koristi koednkacije. Škoda po toči. Marsikateri kaŽe le na to: poglejte, kako se kmetijskemu stanu dobro godi; imajo vsega dosti, vse drago prodajo. Nikdo pa ne pomisli na vse težave, s katerimi se kmetovalec bori. Naravne sile so, katere ni mogoče urediti, da bi bilo za nas prav. Te sile so uplivi podnebja: suša, moča, povodenj, toča, stana ii-d. Letos je posebno žalostno v tem oziru. Pomlad je bila pozna in mrzla Zgodovina francishanstiBga samostana in cerkve v Novem mestu. SEsiavll P. Rlfonz FuPlan. Leta 1802. Josip Maufreda; leta 1803i Kalist Aussetz; leta 1804, Leonard Kosar, Joahiin Juratovič, Albert Šubic, Ivo Levic, Žiga Strobmayer, Pladd Kos. Učitelji klerikov iiovincev so bili; Leta 1801. p. Mavricij Pôiim; 1. 1803. p. Regalat Masič; 1, 180G, p. Kugolin Lcilicr; 1. 1807. p, Tcoiil zinsmeisier; leta 1808. p. Regalat Masič; leta 1811. iti 1812. Leonard Čebular. Leta 1900 so zopet prenesli novicijat s Trsata pri Reki v Novo mesto, kjer je ostai do leta !9(}3. Sloveři možje iiovome.ïkiti 5ol. V tolažbo, da trud učiteljev ua frančiškanski ljudski šoli in gimnaziji ni bil zastonj, bom naštel tu samo nekatere sloveče može, ki so se tuknj učili. Friderik Baraga, rojen v dobrniški župniji, misijonar severoatuerikanskib Indijancev in prvi Škof marquellski, posvečen v škofa 1, novembra 1853. Drugi njegov naslednik v isti škofiji je bil Belokranjec Ivan Verlin dne 17. septembra H879, umrl 26. februarja 1899. — Peti slovenski Škof rajni Stariiia, rojen v Sadinji vasi fare Semič na Dolenjskem, je bil tudi učenec novomeških šol. Tu so šole obiskovali rajni: Gerdošič in Trene, oba predsednika okroinega sodišča, Trene i^^erdinand, zdravnik, Oalé, državni pravdnik, dr. Scbeicber, nemški pisatelj, je lu naredil maturo; dr. Ign. Žitnik, deželni in državni poslanec. Admiral Anton Haus je tukaj obiskoval ijudsko šolo in je bil vedno prvi obdarjen. r.)ruge 2e mrtve in še žive prepustim svojemu nasledniku. Samostanska knjižnic». V frančiškanskem redu je bi. f^raiičišek Fabrijanski prvi zbiral knjige in jih v knjižnici Iiranii na razpolago samostanske družine. Ta blaženi je Živel od 1231. do 1322. leta po Kristusovem rojstvu. Posamezni pa so imeti knjige Že, ko je'še sv. Frančišek Serafiiiski živel; takrat so bile knjige pisane, redke in jako drage. Rabili so jih posebno pridigarji in učitelji bogoslovskib šol. Zalo nahajamo v vsakem franćiškan.skcin samostanu določen irostor- za samostanske knjige, knjižnico, ^olrebuc knjige do Icla^ so si morali sami prepisavali, to so rokopisi, posebno psalterij, niaSne knjige in druge potrebne knjige. Nekateri so krasno izdelovali rokopise v dveh, treh barvah, tudi s slikami na pergament (vstrojeno oslovsko kožo), katere občuduje današnji svet V tem samostanu so knjige prenesli v drugo sobo, v novo knjižnico brez vsega reda. Knjige so biie razdeljene v 14 razredov: V prvem razredu so; sv, pismo, razlaga sv. pisma. V drugem razredu so dela svetili očetov. V tretjem razredu so bogoslovne knjige: dogmatika, morala, pastorala, kasuistika. V četrtem razredu; pridige, katehiznii. V petem razredu; polemika. V Šestem razredu so ascetiČne knjige; luolitveniki, premišljevanja. V sedmem razredu : življenje Kristusovo, Matere božje in svetnikov, V osmem razredu; a) ccrkveni zbori, sinode; b) jus cerkveni in meščanski; c) liturgične knjige, brevirji, misali, obredniki, V devetem razredu: zgodovina: a) ccrkvena, b) svetna; geografija, statistika itd. V desetem razredu : Motlroslovje, filozofija. A) teoretična: a) logika, psihologija, metafizika, estetika; b) praktična; etika, pedagogika itd. B) Fizika a) teoretična; kemija, dinamika, geologija, mineralogija, orgaiiologija, botanika, zoologija; b) praktična: poljedelstvo, vinogradstvo, perutnina itd. C) Matematika, meliaiiika, optika, astronomija itd. V jednajsteni raz--. redu ; umetnosti : a) tonice, poezija, b) plastika, slikarstvo, lepopis itd., c) besednjaki, slovnice, klasična dela, zbrani spisi. V dvanajstem razredu: Zdravilstvo, medicina, teoretična, praktična. V trinajstem razredu: redovne knjige, V štirinajstem razredu : politične knjige, časopisi, sploh knjige, ki strogo nc spada o v noben imenovanih razredov. Do zdaj so bile knjige postavljene na policah po velikosti oblike in ne po vsebini. Sta dva imenika, abecedni, kjer so listki pisateljev, ki se začenja priimek ali ime s , črko A itd. in razredni imenik, kjer so pisatelji v abecednem redu istega razreda. V tretjem imeniku so vpisane knjige, kadar pridejo v knjižnico darovane ali kupljene. Vpisanili knjig, tiskaniii od leta 1440 do 1500 (incunabula) je 12, od I.'"j00-ie00 je 92, rokopisov do 70, najstarejši je foliant Graduaiei 1418. Vpisanih knjig (dela) je 7218 z 9730 zvezki in 863 sešitki (fasciculi). Rokopisi v tem samostanu umrlili patrov: P. Kegalati' spovednika potrebne iasl- nosti. P. Ignatius Staudaclier: Tlieologia; se-raiinski teden, P. Castulus Weibcl: Inslitutiones dog-maticae 1776, isagogea seu Introductio iu iiislutioncs Theolog, Inslitutiones dogmatico tako, da je vsajeno seme prav počasno vskalilo. V iiiajniku je bil mraz. Pozebla je trla, sadno drevje iii tudi ■skaljeno žito je vsled tega iiioino ti'pelo. Travniki in detelje ao bili v razvoj» zadi'Žani in bo vsled tega manj krme. Koruza in krompir jé tudi najmanj za 14 dni v zastanku. K temu nenadnemu stanju pa je prišla na novomeško okolico dne 27. junija med 17. in 18. uro (5. in 6. nro popoldan) huda toča, katera je naiedila veliko škodo. Na nekaterili krajih je pridelek popolnoma uničen. Tako n. pr. ob državni cesti proti Foganceni se vidi njive zimskega jeimena, kjer ni njti enega klasu na steblih, stebla sama so pa polondjena in leŽe na tleh. Tudi koruza, iižol so popolnoma uničeni. Krompir je kai' bel, koža je odbita. Na žitu, posebno na zeleni p.šenici, se toča nioino pozna in posledica tega bo, da predčasno dozori, seme se popolnoma ne razvije in bomo imeli slab in nialg pridelka. Kaj treba narediti ? Vsak priglasi poškodovane parcelef občini in občinski zastop mora zahtevati od okrajnega glavarstva komisijo, da se ugotovi velikost škode in se odpiše davek teh parcel. Najeinniki parcel im^o sami pravico do odpisa davkov, ker so isti prizadeti, ne pa lastniki. Potem treba misliti na to, kaj počnemo s poškodovano njivo in pridelki. Ako je ječmen ves uničen, kaže slamo pokositi in spraviti za krmo, ker ječmenova slama je za to jako dobra. Da porabimo izpadano seme, katero je že deloma zrelo, 'se svetuje, nasejaii na 1 oi'al ôO kg koroze in njivo plitvo podorati in povleči. S tem st pi'idelamo zeleno krmo za živino. Isto tudi lahko posušimo za zimski čaa. Kjer je nasajena koruza in tižol, se svetuje, nasejati ajdo, katei'a bi pred mrazom dozorela. Tudi proso še lahko sejemo in če hočemo na vsak način imeti koruzo, torej zasejemo še to zgodnjo malozrno vrsto, katera nam še pravočasno dozori. Ako imamo sadike pese in zelja na razpolago, ponovim« saditev istih. Tudi repo svetujetii sejati, ker ta nam do jeseni močno odraste. Krompir prenese Škodo še najlažje. Kakor lazvidno, imamo v takih slučajih dvojno delo in skrb, užitek pa manjši. Za to je treba vsakemu gospodarju, posebno v takih krajih, kjer toča takorekoč vsako leto potolče, sc zavarovati proti toči in sicei' ne nizko, temveč v višini resnične vi'ednosti pridelka. Iz tega je razvulen resni in težavni položaj kmečkega stanu. Fran Malasek - Grm, Naznanilo naročnikom v drugi polovici leta 1919 bodo Dol. Novice izhajale vsak prvi in trenji četrtek v mescu. Vzrok bo vsem Čitateljem iz naših večkratnih naznanil dobro znan. Težko nam je, svoje cenjene naročnike vedno nadlegovati z opomini za naročnino in to brez posebnih uspehov. Če se raz- mere ne obi'nejo na boljše in ne preneha grozovita draginja papirja in vseh tiskar-niških potrebščin, bo moral list koncem let,a splolv prenehati. Lastnik „Katol. Tiskovno Društvo" v Ljubljani je že veliko tisočakov žrtvovalo za Dol. Novice in ne moi'e dalje uti'peti vsakoletnega primanjkljaja od tri do osem tisoč kron [tri naši majbni tiskainl. t-'iEiiijo Neuîmiiec: Polje v burji. Kaká se beli valovje rži, kako se pred burjo priklanja, ki vanj se srdita zaganja! Beži in beži pšenica zelena, od burje tepena. In ječmen, konjič dolgt)gi'iv, kot splašen drví pi'eko njiv. A buija, nikoli ugnana, Kmagalka, veselja pijana, tuleče veleva: „le brž uklonite moji se volji!" In ječmen, pšenica in rŽ pred burjo bežijo po polji, llstonovni občni zbor Gremija trgovcev za novomešlii politični ohraj. nr, C!, Ivan Kostevc je izvajal piibližtio: Slavni občni zbor! S jwsebnim veseljem pozdravljam zborovalce in presenečen sem obilne udeležbe____ Zadoščenje mi je, da se tudi Vi zavzemate za skupno delo ... Gremij trgovcev v Ljubljani je videl potrebo v tej strašni vojski, da se ravno trgovski stan tako malo organizira... Kei' je videl predsednik pripravljalnega odbora, da je moč edinole v oi'ganizaciji, zato je sklenil trgovski zbor v Ljubljani, da se snuje v celi Sloveniji Gremij trgovcev ... Imamo pred seboj važno in veliko nalogo, ki jo moramo rešiti; rešili pa jo bomo samo, če bomo složni in če nas bo pri tem velevažnem delu podph'ala vlada, kajti če nimamo podpore od zgoraj, majhna celota sama od sebe tie more ničesar opraviti... Nujno Vas poživljam, da se z vso silo oprimete organizacije in da se tudi od svoje strani trudite in jo pospešujete ... Ôe enkrat Vas prisrčno pozdravljam in se Vatn zahvaljujem za obilen obisk ! Živeli! Nato povzame besedo g. Fran Golob: Častiti zborovale! ! Pozdravljam Vas v imenu društva Mei'kur! Pri nas v Sloveniji so se pi'ičele prve trgovske oi'ga-nizacije v Ljubljani, in sicer na ta način, da se je ustanovilo pi'ed kakimi 70 leti v Ljubljani tigovsko in bolniško društvo... Ko so trgovci videli, da je bilo konkurence vediu) več, so ustanovili v Ljubljani trgovski giemij .., Za tem je prišla pred 18. leti ustanovitev društva „Merkur". Društvo si je vzelo v svoj pi'ogram nalogo, vzgajati tigovski naraščaj... V tem pogledu ima društvo kiastie uspehe. Ravno iz tega društva imamo zaznamovati največ in prav dobrih trgovcev ... Društvo je skrbelo tudi za svoj mladi nai'aščaj. Izdajalo je Ti govski vestnik .Na deželi so bili dosedaj trgovci malo oi ganizirani. Tudi potreba šc ni bila taka, kajti trgovec še ni videl te potrebe v tako veliki meri. To je tako in tako je bilo, da trgovina nikdar tii nastopata skupno kakor bi morala in kakor se vidi to pri drugih narodih... Nemci so bili organizirani krasno, Tudi Srbi so se organizirali in so imeli pred vojno že celo svoj list,.. Če mi vidimo, da so bili drugi nai'odi zelo za to, zakaj bi pa bili mi ovca brez pa-stiija ,.. Vaša oiganizacija bo krajevna organizacija, v kateri boste potožili odboru vsak svoje težnje, odbor pa bo imel še večjo zaščito v zvezi. Če pogledamo danes tigovce. Vsak pravi trgovec je samo trgovec. Ker nima še tega združenja, tudi v javnosti in pri vladi nima še velike moči. Če bo organizacija taka, kakor mora biti, bo tudi dosegla, kar ji gie ... Velika škodljivost za posamezne ti'govce in za celo-kupnost pa so i'avno konsumi. Skrbeti moramo v prvi vrsti za to, da bo vsak konsum imel nastavljenca, kateri ae bo izkazal z dokazom vspoaobljenosti. Če bi ne prišlo do svetovne vojske, bi konsumi ne imeli dobička, in le-tej se ima nniogo konsumov zahvaliti za svoj obstoj ... Trgovaki odbor mora pri vladi izposlo-vati, da se konsumi i'avno tako obdavčijo, kakor drugi trgovci. Če se doseže to, je že veliko pridobljenega ... Pomen trgovca pa ni saiiio, skrbeti za-se in za svoj žep. On nioia zastopati v prvi vrsti svoj stan, brigati se mora pa tudi za splošne koristi. Z dobrim nasvetom mora stati na stiani drugim Ijndem in skrbeti za to, da pomaga gospodarskejiiu razvoju. Tigovec naj ne misli samo na tigovino, ampak tudi na industrijo, Povdarjaiii korist ustanovitve akcijskih društev... To so moja izvajanja, katera sem imel namen. Vam na srce polagati, Naj bi izdale moje besede toliko, da si ustvarite iz njih korist v prid svoji trgovini... Živeli zborovale! ! KoneČno je g. Ivan Volk omenil med drugim še sledeče: ... V interesu akcije se mora z vso vneiio začeti delovati jia to, da ae pouči širša javnost, da draginje, ki nastopa še v vedno večji dimenziji, ne provzročujejo pravi in pošteni trgovci. To draginjo delajo edino le razni verižniki in vse to pride na račun trgovcev, ki morajo pa za vse te verižnike plačevati velik davek... Nadalje je nujno potrebno, da se javnost pouči, da izvira huda draginja tudi iz visokih carin iti monopolnih taks... Zato je treba tudi v tem oziru upltvati na vlado, da se carine in monopolne takse kolikor jiiogoče znižajo ... Prej se je večkrat Čulo, kako škodo so nam napravljale za časa vojske, l azne centiale... Teh central še precej obstoja... V našem velikem intei'esu je, da pomagamo trgovci v močnih oiganÍKacijah takšne Škodljive centrale čimpreje odpraviti... To ne bo v kvar konsnmentom ... Naj se uvede prosta trgovina tako, da ne bomo odvisni od raznih central, in to naj se sprejme v današnjo resolucijo... Resolucije, sklenjetie na občnem zboru Gremija trgovcev za poiitični okraj Novo mesto, dne IB. junija 1919; 1.) Vse ti'govske organizacije se naj zedinijo ter v najki'ajšem času skliČejo v Ljubljano „Slovenski tigovski shod". 2.) Trgovce v druzih glavarstvih, koder do danes še nimajo svoje trgovske Oiganizacije, se poživlja, da se naj zdramijo in v najki-ajšem času skličejo ustanovne občne zbore G^remijev trgovcev. 3.) Do sedaj obstoječe trgovske gremije in Slovensko trgovsko društvo „Merkur" se poživljajo, da vse sile skupno napnejo, ter v najkrajšem času dokončajo organizacijo po vsej Sloveniji. 4.) Ker ae je že opetovano našo deželno vlado pozvalo, da naj potrebno ukrene, da se mora takoj znižati obrestna mera za dvige na tekoč! račun pri denarnih zavodih, do danes pa še ni tozadevne nobene re.šitve, se naprosi in zahteva, da trgovska in obrtna zbornica takoj zoper to vse poti'ebno ukrene, ker je dolžnost zbornice, da trgovca proti oderuštvu brani. Vse ostale trgovske organizacije se pa naprosi, da iste pri sejah to razpravljajo it) na primeinih mestih energično posredujejo. Danes računijo denarni zavodi za dvige na tekoči raČun GVaVg obresti pri-števši Vti pi'ovizije ter različne stroške, koleke manipulacije moramo obrestovati po 8 do OVi) obresti. Vloge pa obrestujejo po 2 do 3%. Pač lepo kulantno postopatge odstrani denarnih zavodov napram trgovcem! 5.) Prične naj se že vendar enkrat izdajati Tigovski vestnik kot tednik, sedaj niti kot 14 dnevnik neyizhaja; kam nas to spravi, je jasno. Mi moramo gledati, da se naš stan dvigne, ne pa da se ponižuje. 6.) Ker opažamo, da se pri centralni vladi nastavljajo uradniki, ki naših trgovskih razmer prav nič ne poznajo, ne pa strokovnjaki za trgovske oddelke, se poživlja trgovsko zbornico in vse trgovske organizacije, da takoj ukrenejo vse potrebno zoper to in da se vsi ti nedostatki takoj odpravijo. — Vsa imenovanja uradnikov za trgovske oddelke naj bi se vršila sporazumno s trgovskimi organizacijami, 7.) Naj ae čuva postavno iti pravo-niočne vpisane trgovine iii onemogoči nered v trgovskem Življenju, ko lahko vaak trguje brez oblastvenega obrtnega lista. scholastico criticae de Deo divinisq. Attributis. 1778. Tractatus etbico moralis de statu mor-tali liominis 1777. Kurze Abliandlung tiber dcn Krcu2wcg; Exercítia spiritualia, conciones catechitico morales. Anatome prologi galeati in acta et décréta synodi dioccesani Pisto-riensis 1786; Methaphysica 1771, Pliysica partie, et glis 1770. Conradus Branca OM: Coninientarius acerbissiniae persecution is advcrsus religiosos ordines sub Joseplio 11. Samobori 1786, continuavit P. Castulus Weib!, Cbronicon Conv. Neost. 1470—1894 so pisali p. Godfrid Píeiíer, p. Sigisniund Jeraj 1794—1881, p. Godhard Podgoršek 1881 do 1894. Manuale P, Guardiani Con. Neosl. 1752. CatalogLis dftoruni Prov. S. Crucis ab anno 1650-1899. Nccrologium ditorum Prov. S. Crucis ab anno 1490-1919, Predstojniki jiovoiiteSkejja samostana. P. Andrej iz Novega mesta (Dunajskega?) leta 1472, P. Mihael, Ljubljančan, izvrsten pridigar leta 1505, P, Sebastijan, izvrsten slovenski pridigar leta 1508. P, Ludovik iz Dovjega 1511, Sebastijan 1512. -Pavel iz Pfcrdersheima leta 1513, 1514, 1515. P. Pankracij, NovomešČan 1517. Ivan Posch (Pož) 1524, Pankracij, iSlovomeSčan, v drugič 1531, 1532^ 1533. P. Pankracij iz Furstcnielda 1538. Janez iz Ogrskep, Oger 1548, katerega je utnorii nek Štajcrec Erazem zaradi protestantovske vere. P. Engelbert Mariborčan 1549, Ludovik 1597. Matevž Vidoš 1609. Mihael Kumar (Goričan) leta 1616, t 1653. P. Andrej Strakel 1620. Bernard Horclia 1627. Frančišek Zeuda 1631. Aleksander pl, Rampel (PazinČan) leta 1637. P, Bonaventura Valko 1642, Peter Seidetti, Ooričan 1647-16-19. Janez Habcrlc 1650—1652, Joahim Stross 1653—1654. Leo Maljavič, Istrijan 1655. Dominik Pizoltni, dciinitor 1656 do 1657. P, Gabriel Toniuto 1658. Dominik Ptzolini 1659—1660. Gabriel Toniulo 1661-~10G3.' Vincencij Komel 1664. Caharija Texiorius 1665. Makscucij Kastavec 1666. Vital Majerič 1667—1669. Lavrenec Toniažič 1670. Pavel Siirjan 1671. Poiicijan Novak 1672, Jožei Božič 1673, Vincenci] Lampretič 1674. Bonaventura Spindler 1675, Poncijan Novak (drugič) 1676. Frančšek Mazoll 1677. Konstantin Perkopec, NovomešČan leta 1678. P, Frančišek Kimerle, Ljubljančan, leta 1679—1681. P. Ferdinand Stadler, Štajerec, leta 1682—1684. P, Avguštin Dckleva, Kraševec, leta 1685—1687. P. Anton Pressan, NovoineŠČan, leta 1688-1690. P, Avguštin Dekleva, v drugič, leta 1691 — 1693. P. Vid Jurjovič, Ljubljančan, 1694. Angelik Dirheiin, Bavarec, učitelj, leta 1695. P. Avguštin Dcklcva, tretjič 1696-1698. Vencel Mubič, Novomeščan, leta 1698^1699, P. Bonaventura Giittler, Šlajarec, 1699. Gavdencij Lingo, Korošec, 1700. Konrad Ziegler, Korošec, 1701, Peter Stibelli, Goričan, 1702-1704. Vid Jurjovič v drugič 1705. Celest. Studier, Bavarec, 1706-1708, Bernardin Gregorič, Novoméščan, 1. 1708—1710, P, Mavricij Bobnar, Kranjec, 1711. Bernardin Gregorič v drugič leta -1712-17H. P. Friderik Skerpin 1715. Bern. Gregorič tretjič 1716-1718. Konstantin Feill, lektor gen., 1719. Frid. Skerpin v drugič 1720 -1722. Janez Batiig (Batič), Goričan, 1723. Bern, Gregorič četrlič 1724-1726. Kalist Vačer. lektor, 1727. ' • Bernardin Gregorič petič'1728 —1720. Sigismund Babel, Ljubljančan, 1731, - Bernardin Gregorič šestič, t 23. avg. leta 1732. P. Anton Kchallan (Kalan), Skofjeločani leta 1733. P. Beno Waltrcicb, lektor glis., Tirolec, leta 1734. P. Albert Černe, lektor bogosl., Goričan 1733—1739. P. Ksaver Rutter, vikar, namestnik, od 4. februarja do 16. deccinbra 1739, 8) Deželna vlada, trgovska zbornica in naši iioslmici naj vplivajo, da se našim trgovskim koristim iiriiiierno orgariiztia trgovsko niinisti'stvo, da se sklepajo vae trgovske pogodbe 7, zunanjimi in domačimi večjimi tvidkami vedno dogovorno s pokrajinskimi vladami in s ti'govsko /.liorinco. 9.) Kei' imamo pri na« řia gotove neobhodne preživljenske preiimete veliko pomanjkairje, se naprosi centralno vtado, da Ka^ te predmete zniža kar najbolj mogoče carino, da bodemo zamogli Ijndstvu vsaj sedaj že enkirat kaj nuditi. — Ako imamo sami dosti pridelka ali dovolj razvito industrijo, potem je šele čas, da država brani domačo industrijo in jo ščiti proti tuji državni konkurenci. — Sedaj je najnujnejša potreba, da se čimpreje odprejo vse meje Inozemstva za nvoz in izvoz vseb predmetov. 10-) Naj se uvede prosta trgovina, tako, da ni trgovec odvisen oil raznih zaditig in centi'al, katere naj bi se od-pi'avile v interesu trgovstva. 11.) Zahtevamo, bila po Mannd{)lu, |>osebno okoli cerkve. V preloški župidji pa je pobila v ^uničih in Zi|jali, v viniški pa v Podklancu. Močno je padala tudi v Dnbravali od Vinice proti nam. —• Vsled nenavadne goi'kote je bil zrel pri nas ribezelj že v prvi tietjini junija, ko je druga leta navadno šele o kresti (oitod belokr. „ivanjsko grozdjiče"). ali še kasneje. Tudi ječmen je bil zrei iio nekodi že sredi nicscca. in so ga želi ne-katei i žti 15. ali še preje. Prve krjne pa je bilo vsled luiile suše le malo. Nekateri so je iloliili polovico maijj od minulega leta. V Črnomlju .so plačevali' kitno, za kateio so dajali leto preje po tîO do 80 K, po 200 Jv, tako je bila poskočila cena. — V,sleii hude suše so se bili posušili tudi skoraj vsi kali po naši Župniji, tudi vodnjaki so bili prazni, iti ljudje so bili |)o nekodi, ])oseimo v Ti ibnČah in na Hednju, Naznanilo. Podpisana itljudno nazTianjata slavnemu občinstvu, ila sta združila svoje obrti in s tem razširila sktipno delavnico tako, da imata vedno v zalogi naj-obilnejšo izber visokih ill krušnih peči, štedilnikov in lončevine. Otvorila sta tudi trgovino s porcelanom, kamenino in lončevino v Novem mestu a*" na glavnem trgu št. 94, kjer se bodo tudi vsa naročila za pečarsko obrt sprejemala. — Potrudila se bodeta po možnosti zadovoljiti p. n. cenjei»; odjemalce s solidtio ceno iir trpežnim delom, Klemenčič St Appe, tvornica pečarskih in lončenih izdelkov v Novem mestu. brez Voile za pijačo, kuho in živino. Tudi paše ,za živino ni bilo vsled izredne snše, a nek^ateri pridelki so se pa kar sušili, kakor' fižol, katerega so jia izpodjedali močno tudi črvi, kiompir iti turšica. Nekateri tudi niso bili še v tem mesecu posadili i)resada, ker se ni bilo nik