GLASILO štev. 46 — Letnik IV. PTUJ, 23. nov. 1951 Cena din Poštnina plačana v gotovtn< CrednfStro tn oprava Ptu) MLO, II oadstropjt - Felefon 6tev 156 - Čekovnj raCuB pri Narodiu banki Ptuj Ste*. 643-90322-0 — Urcjuie uredniški odbor — Odijovomi ured« oik Vrabl Jože — Rokopisov ae vračamo — Mesečna naročnina od 1 maja 1951 dalje 20 db celoletna naročnina 208 din Naročniki, ki so plačali din 156 — sa celo Wto. doplačaio din 52.—. ~ Tiska Mariborska tiskarna. j{o so se pred osmimi leti v r(ijbo!j Črnih dneh okupacije, \u(ii v vrtincu ljudske re- zbrciH najboljši sinovi ■^igoslovanskih narodov v ro- j^gfitičnern mestu zlate Bosne Jajcih rfa bi postavili prve te- ^^Ije novi ljudski držaiH in s uveljavili vse pridobitve, j.{ so jih do tistega časa izvoje- ^.jji z oboroženo borbo proti ^govraženemu okupatorju naii ffiTodi, je naSa srca prešinjala .'cvest ponosa in partizanske [^ste so se hitro množile ter rdstle v novo ljudsko vojsko, je od dne do dne postajala filnejša in zadajala našemu na- rodnemu zatiralcu vedno težje udarce. Ves- svet je prisluhnil dej- !ti'U, da je v srcu Evrope po zaslugi hrabrih jugoslovanskih ridvodov nastala nova sociali- stična država, ki ji je postainl temelje antifašistični svet na- rodne osvoboditve Jugoslavije. Dogodku 29. novembra 1943 je zgodovina odločila mnogo širši pomen, kot smo mogli takrat {iutiti. Naša socialistična drža- ju je visoko dvignila zastavo fAfksizma-leninizma, ki so jo t Sovjetski zvezi pomandrale l:ciitrarevolucionarne sile bi- rokracije. Jugoslovanske ljudske mno' lice so šle skozi narodnoosvo- bodilno borbo v socialistično revolucijo. Izvojevale $o torej narodno in socialno svobodo. Med našimi narodi so ostali le posamezniki, ki veličine skle- pov naše prve ljudske skupšči- ne niso m.ogli ali morda tudi n? hoteli razumeti, vendar je njihov troliv tako mnihen, da fii mogel zavreti, niti mnogo ovirati poleta naših delovnih ljudi pri graditvi naše nove so- Mistične družbe. Naša oborožena borba ni bila f^ka: lahka pa tudi naša borba za zgraditev rečneise bodočnosti jugoslo- vanskih narodov Naoorna, s tmiem posuta je bila pot, po kateri je hodila vaša ljud- ska revolucija, in težka je vot, po kateri se razvija naša snria- listična graditev. Koliko žrtev je vadlo v borbi za to. dn je svpt zvedel resnico med nbn- ro?fno ko so nnna^^Uč- nem p' ^»nfi sk^išali vrika- ttiii. da -''.70 osvnbr>dilno hor- bo rirnrn '"TrhaiTovir. Nedič. Pa- velič. Rurmik in drugi, v res- r>a sn 10 oaoTčenn bile l^i'd- ske mnnrire vod vodstvom. Kn- fnvv.i^Hčne vnrtr^e s fov Titnm "" čelu. ki so se borile vrnti ohmntnr^u in lastnim iz- Kon>^no rmn fo d^n-r^Ti g krvio nc.šfh ^imntflnvffn^kih rtn-ncn -fe doX nnSo bor- fi/f^i dokazovan'fe da borimo za i'o nnčf.h nn-rr^d.ov zn. ^or^/^ff.*« ^fic^ni^rrnn vn nnrfTfjni ki 'i^h postavili Marks. EnaeU, AVNOJ — Antifašuitični svet ^^odne osvoboditve Jugosla- je končal svoje zgodovin- poslanstvo po treh letih '^'ojego obstoja. 29. novembra je stopila na njegovo me- v osvobojeni državi od ljudstva izbrana ljudska skup- ščina, ki izvršuje naloge, ki jih je začrtal AVNOJ. Premagujoč nečloveške napo- re so od ustanovitve naše nove države pa do danes jugoslovan- ski narodi ogromno ustvarili zase, a kar pomembno v šir- šem smislu: v zakladnico ustvarjalnega marksizma-leni- nizma so dali tehten prispevek, iz katerega bodo črpali za -itcst v svetu In intrige britansko-perzljske petrolejsko družbe so pripeljale Perzijo na rob gospodarskega Kloma. Zahodni tisk tudi nI pra- vilno obveščal Javnosti o per- zijskem stališču v sporu z Ve- liko Britanijo in o akcijah, ki Jih Je izvajala perzijska vlada. To kar Je perzijska vlada sto- rila z odstranitvijo britanskih strokovnjakov — Je dejal Mo- (sadlk — nI nič drugega kot od- stranitev 50-1etnega imperiali- stičnega pritiska In zasužnjeva- nja najslabše vrste...« GEORGE BIDATJLT francoski obrambni minister francoskemu parlamentu: .. Francija mora v letu 1952 povečati svoje sile v okviru Atlantskega pakta na 28 divizij. Francija bo v toku tega leta imela deset pripravljenih divi- zij...c MIJALKO TODOROVTC predsednik zveznega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo na III. letni skupščini Glavne zadružne zveze v Zagrebu: ».., Mislim, da tukaj ni po- trebno ponavljati, da v nobe- nem primeru in za nobeno ceno nočemo odstopiti od kmeč^cih delovn. zadrug. Nasprotno, sedaj lahko po navodilih naše Parti- je, Centralnega komiteja in na- ^e vlade In po naših izkušnjah izdajamo nadaljnje ukrepe za okrepitev teh zadrug in za po- večanje delovne storilnosti hkrati pa za naglo in sistema- tično razširitev zadrug na vsem ozemlju FLRJ...« BORIS KIDRIČ predsednik Gospodarskega sveta na III. letni skupščini Glavne zadružne zveze v Zagrebu: .. Rekel sem že, da nI več daleč čas, ko bo proces stabili- zacije našega gospodarstva v grobem končan in ko bodo ccne kmetijskih pridelkov dovolj padle. Tedaj, tovariši. In šele tedaj bo prišel čas, da bodo pri- memo padle cene industrijskih izdelkov. Mislim, da se vsi stri- njamo, da je ena izmed pogla- vi^^nih nalog našega zadruž- ništva, da pripomore, da se bo ta čas kar najhitreje pribli- žal ...« GENERAL OLMSTID direktor oddelka za vojno po- moč v ministrstvu nar. obrambe ZDA na tiskovni konferenci: »... V okviru sporazuma o vojni pomoči Jugoslaviji bo ta dobila med drugim avione na reaktivni pogon, manjše po- morske edinke in druge na- prave, ki so potrebne za obram- bo luk, tanke, artilerijo in dru- go orožje, s katerim bo moder- nizirana jugoslov. armada.« Izjavil je tudi, »da je 15 teh- ničnih strokovnjakov, ki eo ob- iskali v septembru Jugoslavijo, potrdilo, da so Jugoslovanski inženirji In strokovnjaki zelo sposobni.. Prof. ERNST REUTER berlinski nadžupan ob obletnici žrtev nacističnih protižidovskih izgredov: »...9, november 1938 je ,Dan sramote za Nemčijo In za nem- 8ko Ime'. Takratni nacistični zločinci v Nemčiji in Avstriji 80 tudi danes še sramoten opo- min za vse Nemce. Ne smemo pozabiti, kar se je zgodilo in moramo zastaviti vse svoje sile, da se pri nas ne bo moglo več kaj takega zgoditi.. MARGARETH BRUTSCIII KISSL iz Svlce, ki je na potovanju po Sloveniji obiskala tudi Ptuj, na zagrebškem zboru za mir: >... Dokler bomo vsak v svoji državi sposobni varovati svo- bodo In demokratične pravice Človeka, bodo še vedno temelji za resnično obrambo miru. NI miru za eno samo državo, če hkrati ne živi v miru ves svet.,.« Slovencc hočejo odriniti od morja Tržaški Iredentlstl si s prise- ljevanjem Italijanskih beguncev na slovensko obalo med Trstom in Italijansko mejo prizadevajo poitalijančltl ta predel sloven- ske zemlje, ki je trenutno ob- sežena v Svobodnem trža5kem ozemlju. Novi incidenti ob Sueškem kanalu Preteklo soboto je priSlo v Ismailiji (cona Sueškega preko- pa) do novih Incidentov, ko je britanska patrulja naletela na Rpečega egiptovskega policista, ki pa se je v istem trenutku prebudil ter začel streljati na angleške vojake. Nato so prihi- teli še drugi egiptovski policisti ter tudi začeli streljati na Bri- tance. Razvoj dogodkov v coni Sueškega prekopa dela Angle- žem oClvidno veliko skrbi. S Koreje prihajajo vesti o bližnjem premirju Zadnja poročila s Koreje go- vore o možnosti sklenitve sko- rajšnjega premirja, ker delegati Severnokorejcev in Kitajcev več ne nasprotujejo, da bi bila demarkacijska črta sedanja frontna črta, kot to predlagajo delegati poveljstva Združenih narodov. Protest vlade FLRJ pri madžarski in češkoslovaški vladi Jugoslovanska vlada je dne 15. t. m. protestirala pri ma- džarski vladi zaradi grobega ravnanja z jugoslovanskimi že- lezniškimi In poštnimi usluž- benci, ki po službeni dolžnosti prihajajo čez mejo pri Subotici. Prav tako Je naša vlada od- govorila češkoslovaški vladi glede njenega odgovora na našo noto, v kateri se zahteva zado- ščenje za umor jugoslovanskega državljana Franja Babiča. Ustanovljeno je Društvo za Združene narode v preteklem tednu so v LJub- ljani ustanovili Društvo LRS za Združene narode. Novo društvo bo predstavljalo voljo ljudstva za sodelovanje z Organizacijo združenih narodov In širjenje načel In nalog organizacije. Za predsednika društva so Izvolili tov. dr. Jožeta Potrča, ministra vlade LRS. Društvo bo ustano- vilo podružnice po večjih kra- jih Slovenije, kot celota pa bo včlanjeno v Zvezi jugosl. dru- štev za Združene narode. V Franciji fe stavkalo sto tisoč rudarjev Stavka rudarjev v severnih rudarskih predelih Francije je zajela že nad sto tisoč rudar- jev ter bi se nadaljevala, da vlada ni omejila zahtev, ki jih Je stavila rudarjem. V okraju se je rar^ila živahna razprava o no^i upra^no-ierHoriai^ni ra^cfelij^ Na III. rednem zasedanju OLO Ptuj, ki je bilo 23 okto- bra t. 1., je bil sprejet osnutek predloga o novi upravno-teri- torialnl razdelitvi okraja Ptuj na občine. Po tem predlogu bi bilo v ptujskem okraju 32 ob- čin namesto dosedanjih 84 KLO Na podlagi tega predloga «e Je na terenu razvila živahna diskusija In so takoj začeli po- šiljati volivci posameznih vasi ali odborniki KLO dodatne pred- loge. V dneh od 4. do 8. t. m. pa 60 bila v vseh sedežih bodo- čih občin sklicana zasedanja plenumov KLO o tem vpraša- nju In so odborniki KLO teme- ljito prediskutirali probleme de- lovanja novih občin in v zvezi s tem dajati spremenjevalne predloge. Bilo Je sklicanih tudi več zborov volivcev, na katerih RO volivci zahtevali, da se pred- log spremeni oz. dopolni z nji- hovimi zahtevami. Komisija za izgradnjo ljudske oblasti OLO Ptuj In izvršilni odbor OLO sta zbrala te podatke in je Iz- delan nov osnutek upravno-te- ritorialne razdelitve okraja Ptuj na občine. Po tem predlogu je predvi- dena ustanovitev še štirih občin in ukinitev ene. Nadalje so nastale tudi spremembe v pri- ključitvi nekaterih vasi oz. de- lov vasi k drugim občinam. POSEBNOSTI HALOZ Zaradi specifičnega pogoja razvoja gospodarstva v Halozah In zaradi razsežnosti terena je predvidena v novem osnutku predloga ukinitev občine Maj- ski vrh in Dolena, Občina Maj- ski vrh bi obsegala področje dosedanjih KLO Majski vrh in Vareja ter dele Dravinjskega vrha, ki Je bil dosedaj priklju- čen KLO Sv. Vid, Nova občina bi obsegala teritorij 1436 ha in bi imela 1066 prebivalcev. Ob- čina Dolena pa bi obsegala pod- ročje dosedanjega KLO Dolena In vasi Zg. Pristava in Popovci. Nova občina bi obsegala terito- rij 1583 ha In bl imela 750 pre- bivalcev. Ta občina bi bila po številu prebivalstva najmanjša v našem okraju. S tem bodo Haloze tvorile zaključeno go- spodarsko celoto, upravno-terl- torialno bodo ločene od Drav- skega polia in ne bo mešanih občin (hribovsko-ravninskih), kot je bilo to predvideno v prvot- nem predlogu. Ta sprememba glede upravno- teritorialne razdelitve Haloz Je zahtevala tudi nekatere spre- membe na Dravskem polju. Predvidena je ukinitev občine Sela, In sicer tako, da bi se vasi Sela, Trnovec in Barislovci pri- ključile k občini Sv. Lovrenc na Dr p., a področja KLO Lancova vas in Tržec-Jurovcl k občini Sv. Vid pri Ptuju. 2e v sedanji diskusiji volivci KLO Tržec- Jurovci niso hoteli pristati na združitev z Selami, ampak so zahtevali, naj bl bil sedež nove občine v Tržcu ali pa da se KLO Tržeč priključi k občini Sv. Vid. Volja volivcev v Lan- covi vasi je deljena. Na zborih volivcev v teh vaseh so prišle do izraza tudi nezdrave lokal- patriotlčne tendence, ki nikakor niso ničesar doprinesle k pra- vilni rešitvi tega problema. Vo- livci teh vasi bodo morali pre- dlskuMratl ta nov predlog na zborih volivcev In predlagati pravilno rešitev. ORMOŽ DOBI STATUT MESTA Predvidena je nadalje usta- novitev nove občine Hum s se- dežem v Loperšicah. Ta občina bi obsegala 1145 ha površine In bl imela 959 prebivalcev. Obsegala bo območje dosedanjih KLO Hum In Loperšice ter vas Fran- kovce. Vse te vasi bl po prvot- nem predlogu bile priključene mestni občini Ormož. Ker pa mesto Ormož dobi statut me- sta, je pravilno, da bo obsegala ta občina le mesto Ormož in bližnjo okolico. NOVA OBČINA LESNICA Volivci dosedanjega KLO Leš- nica, vasi Lunovec, Strmec In Sardlnje (sedaj KLO Velika Nedelja) ter vasi Gornji Klju- čarovcl in Runeč (sedaj okraj Ljutomer) predlagajo ustanovi- tev nove občine Lešnica. Ta ob- čina bi obsegala približno 1550 hektarov površine In bi Imela 1200 prebivalcev. Prvotno je bilo mišljeno, da bl se Lešnica priključila k občini Ormož, a pozneje k občini Velika Nedelja. Ker tvorijo zgoraj naštete vasi zaključeno gospodarsko celoto, je ustanovitev te občine upj vičena. Po:eg teh bistvenih sprem^ so nastale tudi sprememb^ priključitvi nekaterih vasi , delov vasi k drugim občinai^^ PTUJ DOBI STATUT MESi Ker tudi mesto Ptuj dobi sj tut mesta, se bo celotni ^^ Spuhlja priključil k občini ^ goznica, kakor tudi vas Brst] K občini Desternik se bo p, ključu tudi del vasi Trnovj vrh (hiš. št. 23 do 56). K obit Gorišnica se bo priključila vas, ki Je prvotno bila prlklj čena občini Stojnce. K obJJ Stojnce pa je predvidena p', ključitev Muretinc. Nadalje predvideno, da bi se del va Mestni vrh priključil k obet Rogoznica. Volivci iz dela va Zamušani (hiš. št. 35—47 in ter 103) želijo biti prikljufg k občini Podgorce. Predvidei je tudi priključitev dela va Gruškovje (hiš. št, 20—86) k oi čini Leskovec, ker je ta pred bližji Leskovcu kakor Podl^ niku. Tudi otroci iz tega pr, dela obiskujejo šolo v Leskove In so tudi v gospodarskih stvj reh vezani Izključno na Lesk( vec. Predlagana je bila tudi pi ključitev vasi Zamencl In Strt jacl k občini Dornava, vendi se volivci teh dveh vasi s tei predlogom ne strinjajo in hi čejo biti priključeni k obcii Polenšak. Tudi volivci KL( Borovci se ne strinjajo s pr ključltvljo k občini Domavj ampak zahtevajo prlkljuiitei k občini Markovcl. Iz teh sprememb se vidi, d so volivci podrobno prediski tirali predlog o novi upravne teritorialni razdelitvi okraja r občine, saj se zavedajo, da t pravilna rešitev tega vprašanj mnogo doprinesla k dobren delovanju bodočih občin, UKINITEV NEKATERIH OKRAJEV Predvidena je tudi ukinite nekaterih okrajev, kar lahk čitateljl zasledujejo v dnevnei časopisju. Tako bodo ukinjei sledeči mejni okraji: Poljčam Radgona In Ljutomer. Iz te okrajev bo priključenih k ptuj okra; Lj^utomer bodo priključene oQ čine Kog, Sv. Miklavž pri CM možu, Ivanjkovci, Sv. Tomij pri Ormožu in Mala Nedelja. Iz okraja Gornja Radgott bodo priključene občine Vide^ (Sv. Jurij ob Sčavnici) in Cer^ venjak (Sv. Anton v Slov. gor, Iz okraja Poljčane pa občin Makole. PTUJSKI OKRA.T BO SORAl MERNO MAJHEN Bodoči okraj Ptuj bo tofl Imel 43 občin, obsegal bo pii bližno 100.000 ha površine in 1 imel 95.000 prebivalcev. Kiju tej velikosti pa bo eden m« najmanjšimi okraji na Stajei skem. Ljudska skupščina LRS bo decembru sprejela nov zakon upravno-teritorlalnl razdelif LRS. Zato mora komisija j izgradnjo ljudske oblasti OU Ptuj, do 1. decembra Izdel^ dokončen predlog o upra^n' teritorialni razdelitvi okra) Ptuj na občine. Pozivamo vi množične organizacije in KL* da seznanijo volivce z dokon nimi predlogi In tehtne doda ne predloge pošljejo imenoval komisiji najpozneje do 26, t.ij Poznejši predlogi se ne bod mogli več upoštevati. B.'' Kito pGlola ilcim lumi siipipii v iiloieih Poročali smo že o poteku kra- jevnega samoprispevka za po- pravilo šole v Markovclh, za katerega se Je odločilo ljudstvo na roditeljskem sestanku v Markovclh dne 23. sept. 1951. Poglejmo si pa danes, koliko je ljudstvo spremenilo svoje ob- ljube v dejanja v času enega In pol meseca, predvsem pa še v krajevnem ljudskem odboru Bukovci. KLO Borovci mora prispevati 10.700 din. Do oktobra 1951 je že prispeval 7866 din. Na vsak način pa ljudstvo vasi Borovci ne bo hotelo biti zadnje v Iz- polnitvi svojih obljub-obvezno- stl in bo še prispevalo ostanek v najkrajšem času. Ljudstvo vasi Markovcl Je že prispevalo 10.750 din. V vasi je le še 11 takih primerov, ki niso še ničesar pričevali. Med temi so večinoma srednji po- sestniki, dočim pa so veliki po- sestniki vsi razen enega poka- zali dobro voljo In prispevali vsaj , delež svoje obveze. V&l ti zaostankarjl bodo prav go- tovo razumeli potrebo in še pri- spevali svojo obvezo. Ljudstvo vasi Nova vas, ki Je vključena v KLO Markovcl, se Je pokazalo nekoliko slabše. Do danes je prispevalo le 10.000 din. V tej vasi se še do danes ni od- zvalo 22 gospodarstev, med ka- terimi so večinoma veliki po- sestniki, ki niso pokazali niti dobre volje. KLO Sobetlncl je bil zraven Markovec med prvimi, ki je pričel 7 akcijo med privatnim sektorjem. Do danes je že pri- speval 6000 din. Ostal jim je še majhen ostanek. V KLO Sobe- tlncl pa moramo posebno po- zdraviti razumevanje, ki ga je pokazala Kmetijsko-obdelovalna zadruga ter že prispevala v skupnem znesku 15.000 din. Tudi KLO Stojnci je pokazal razumevanje In do danes že prispeval 14.632 din, t. J. nad 50 odst. svojega prispevka. Isto je s KLO Zabovci, ki je že pri- speval 9090 din, ostanek bo pa Izvršil v mesecu decembru. Takšno Je stanje po poedinlh vaseh In krajevnih ljudskih od- borih. Poglejmo pa si sedaj še točneje, kako Je v krajevnem ljudskem odboru in vasi Bukov- ci. Ljudstvo je do danes prispe- valo že 11.415 din. fudi kmetij- ska ekonomija Bukovci je že prispevala za svojih 50 ha zem- lje 3000 din, to je ^pno 14.415 din. Tako je plačalo danes 189 gospodarstev, ki jih ima vas, 100-odstotno že 72 gospodarstev. Med temi so mali In srednji po- sestniki. Delno je prispevalo 52 gospodarstev. Ostalih ca 60 go- spodarstev pa še ni prispevalo popolnoma ničesar niti ni po- kazalo dobre volje In razume- vanja. Da pa poedinl primeri v ce- lotnem šolskem okolišu Mar- kovcl nimajo vpliva in ne naj- dejo razumevanja pri ostali večini ljudstva, nam pa zopet jasno pokaže primer tov. Ko- stanj evec Janeza, predsednika KZ Buikovcl, ki je prispeval 500 mesto 50 din. Čeravno prebivalci vasi Bu- kovci niso izpolnili svoje ob- veznosti s primerom, ki bl naj služil za vzgled, vendar pa točno vemo, da ne bodo šli po poti tov. Kranj čič Martina Iz Bukove, ki akcijo zavira, am- pak bodo pokazali svojo zavest in svoje obveznosti zgledno iz- polnili ter se Izkazali kakor so se že Izkazali mnoj^okrat v tire- teklosti, da ne omenim samo njihovega prosvetnega delova- nja. pevskega zbora, velike In močno obiskane knjižice, za katero so prejeli nagrade, ne samo okrajnega, nego celo re- publiškega merila. Tako spreminja ljudstvo mar- kovskega šolskega okoliša svoje dane obljube v dejanja ter ob- navlja in oblikuje zunanje lice tistega poslopja, v katerem vsak državljan dobiva svoje prve te- melje znanosti In napotke za poznejše življrn^ke dejavnosti, s katerimi Vori^sti samemu sebi In skupnosti ter tako ustvarja vsem srečnejšo in lepšo bo-^-^č- nost. F. Ivan Potrč: Ta čas se je že videlo, kako sta tekla po farovški gorici proti zidanici, kjer se je ustavil voz s Sirkom in župni- kom, Sirkovca In Sirk. 2enska, dolga In suha viničarka, preteknjena ko preklja je tekla naprej, za njo pa Je hitel z dolgimi koraki Sirk. Oba sta nosila krampe v rokah, kakor da bi bili krampi nekaj, kar Jima bo v «111 pomagalo. Medtem ko se je Sirk na kramp opiral, pa je Sirkovca nosila kramp narobe, ko da bi bila vsak čas pripravljena na tepež. Sirk je vzdiho- val domala pri vsakem koraku, Sir- kovca pa je bila bleda kot stena, brez ksplje krvi Pred zidanico, kjer se Je koleselj ustavil, je Sinko stopil z vozila in se obrnil k župniku, ki se je dvignil in račel zadenski lesti s koleslja Držal se je za oprij^ače in iskal z nogami podnožnik. Ko je bilo vse to stopanje 2 voza opravljeno In sta bila oba na tleh, pa Farkaš iznenada nI vedel več, kaj naj" stori; kajti iz zidanice se je razleglo strahovito vpitje, otroci so «<6 po vsej priliki ?fibarikadira!i za vrata i"-, klicali ata in mamo ali že koga na pomoč. Župnik se je prijel za kolesel.1. S;»:KO ie - -va bo .reba ka sto- riti Pustn je fiipnika in odšel proti zidanici in pn stopnicah. Ali v zidanico m mogel. Vrata so bila zapahnjena, na tresenje pa je odgovarjal vse hujši vrišč. Farkaš je dvignil do polovice roko, napravil z njo kretnjo na levo In des- no, kakor da bl hotel Sinku povedati, naj pusti vrata. Pri tem je odklmaval in ves čas mlel z usti. Obrnil ee je in odšel proti gorici. Ob ograji se Je ustavil, malce zasopel, in se ozrl po razcvetenl breskvi. Sklenil Je roke. »Kaže... če bo letina ...« Je rekel Sinko, ki je prišel za župnikom. »Kakor bo božja volja, vse Je v go- spodarjevih rokah,« je odgovoril Far- kaš, »Izgnali so me. a je bila božja volja, in sem se vrnil.« Zmlel je z usti »Spodnja koča je prazna?« je vprašal. »Prazna,« Je potrdili Sinko z jezo. »Leto, dve, pa bodo gorice uničene.« Pri tem za kmeta kar dolgem govore- nju je zrl Sinko v tla, kakor je bila njegova navada, kajti v oči ni človeku nikoli pogledal. Roke Je imel zataknje- ne za predpasnik Izza tega predpas- nika mu je gledala »latlnka, iz škornjev pa mu je mahal pleten bičevnik »Brez božje volje tudi la® ne izpade iz glave,« ie rekel Farkaš, se zazrl v gorice in dvignil roke k molitvi. Mr- mrajoče je zafel ponavljati: »Pogan;a. poganja, vse poganja...« Medtem je pribežala po gorici Sirkov- ca. Ustavila se je pred župnikom, upe- hana, a ko se je drobna kakor je bila Iznenada pred mogočno postavo, nI našla drugih besed, ko tiste, ki jih je bila vajena, ko je kdaj zagledala žup- nika. Te besede so bile: »Hvaljen bodi Jezus!c Le da te besede tokrat niso bile po- nižne kakor včasih, v njih sta ležali strah in zaskrbljenost, docela v ozadju nekje pa jeza. »Amen na vekomaj,« Je odgovoril Farkaš, prav tako po starem Na to je prijazno vprašal: »Ste v kopi?« »V kopi,« Je odgovorila Sirkovca in odrezano pristavila: »Delo samo priga- nja.« Farkaš Je zmlel z usti In se obrnil proti zidanici: »Kaj otroci pa so v zidanici?« je vprašal nič manj prijazno, ko je prej začel Napravil je sladek obraz In ob- stal z vprašujorlm pogledom na njej Ženska je najprej hlipnila. ko da bi JI pobralo sapo, vzdihnila in koj za tem nejevoljno potrdila: »V zidanici .. saj slišite ...« vTak t.^ko ste se vselili .?« je vprašal župnik in tista prijaznost na njem se je začela razlezati. »Vselili?« je vprašala viničarka za- vzeto in se obrnila proti Sinku ki je prišel iz gorice in «e ustavil nekaj korakov za ženo A ker ni kazalo, da bl mr)"ki kalero zinil je ns svn^p vpra- šanje odgovorila srma: »Vselili...« Prestala Je In rekla bolj s trmo ko v opravičilo: »Vse se Je selilo,« »Ze,« Je zdaj povzpel Farkaš in pri- jaznost na obličju mu je docela skop- nela, »ali nekai drugega je, kier so imeli gorice Nemci, naša nesreča in pokora, zopet nekaj drugega pa so gorice preganjanih nesrečnikov, ki so jih Nemci pregnali z rodne grude in jim vse vzeli a še vse nekaj bolj dru- gega je tam, kjer je cerkveno. To so gorice, ki so bile voljene cerkvi, po- božne duše so jih darovale za svoj dušni mir na onem svetu Z^^odila se je božja volja, in tega naj ne bl človek podiral.,.!« V Sirkovci se je uprlo. »Božja volja.. .?« je ponovila In rekla: »Tudi moji otroci, mislim, so po božji volji, nobenega nisem ukradla Cg so si drugi vzeli gorice, zakaj si jih jaz ne bi smela? Kaj sem zgrešila?« Razkačila se je in se žarela pomikati na pol s hrbtom' proti zidanici. Tam ,ee je postavila pred vrata, skozi nje pa so začeli lesti otroci s preplašenimi in obiokanimi obrazi Farkašu ni kazalo nič drugega, ko da se je obrnil, zlezel na kol^-selj, pri čemer mu je z ihto pomagaj Sinko, in da Je pomignil kmetu, naj vozi Nanlo je mlel z usti. a Sirkovčin alss, ki ga je slikal za sabo je bil eno samo vpra- sanie Babi se je razvezal jezik, tudi hudič ii ga seda* ne bi zavezal To je rnrkas vf^^I poznal 'e Merski svet po Ka'Ž0riu S^nko je o~vrknil konja In odpeljal po klancu proti sepu. »Vse nekam leze, moj bog!« je vzdi''' nll Farkaš. »V klanec!« je povedal trdo Sinko ^ se napravil, ko da ne misli nobene v? ziniti. »V vsem se razodeva božja vol.'^ Sinko. Nikdar ni bilo tako. da ne J bilo kako Zapisano je: cerkve peklenska vrata ne bodo premaga'' Da. gospod Jezus, kaj smo zagreMli ' Prideš v zidanico, pa se vračaš žejc'^ kai smo dočakali?« Farkaš se jo hotel prekrižati, ali leselj je zapeljal v prekop in župn"^ se je moral oprijeti za vozilo z obd^ rokama. ,,, »Prekleto, hudiči bodo vse uničili^ |e zaklel Sinko, bolj zase kot za nik^. . »Počakaj. Sinko, potrpi! Ni še kon^ vsc?h dni .< ftn jo to'f.>!1 Skozi čipe so zrli za njima vinif^^J, in otroci, viničnrji z zaskrbljenimi . olroci s pla.šnimi obrazi. Z nekega '^f-j 'e zrla za njimi cela Vračkova dru?'^^^ Zbila se je na 1-up, kot ovce nred ^^^^ vihto. Jula in Lujzika sta stiskali k sebi, ki tokrr.t niso v-o^i*- V ^ bi slutili nesrečo g starejšimi mnlo za niimi pa V^n^^o on ie srremlial koVselj z oi^mi ^ •e gledal v. klan'-c in ^vrk.-sl po Farkaš pa je r^.glo m>l z 'is^i časne in utrujene oČi so se komai ' ozrle po gorii^.-^.h ^^ Kolekcij se je usiavil pred .gj^i »mcmarjcnlir. a m"" ■ fa:'"^'^ Na stop-^i^če je pritekla kuharica. • Ptuj, 23, novembra 1951 »PTUJSKI TEDNIK« Stran 3 Pri Novi Cerkvi želijo iineti zadružno pekarno v zadnjem času so vedno vidnejše prednosti proste trgo- tudi pri nas v Halozah. V tukajšnjih trgovinah sedaj ie (jobimo predmete, po katere jpno morali preje hoditi v Ptuj. Ob sobotah nam ni treba več pO meso v Ptuj, ker ga dobi- v podlehniški mesnici. Zdaj , pa bi radi imeli v bližini še pe- karno, za katero imamo celo pogoje. Ob križišču glavne ce- jte Krapina—Rogatec je sedež oziroma trgovska posloval- nica. V isti hiši je tudi pekov- jVrn ppč vsi potrebni prostori, l^i bi bili primerni za zadružno pekarno. Potrebna so le manjša poora^^ila. O tem vprašanju se tukaj ^noTO raznravlia. TTpflmo. da je bo za to zavzel tudi odbor '■j^Z in da bomd v Ptuju nale- teli na vse razumevanje in po- p^oč, da nam prebivalcem iz tpr;n dela Haloz ne bo treba po j^nih drugam. Delo Ljudske univerze v Cirkulanah Ljudska univerza v Cirkula- nah je priredila 11. nov. t. 1. v Cirkulanah prvo predavanje o temi: Mirovni pokret v svetu in borba Jugoslavije za ohrani- tev miru. Predaval je tov. Bra- (IČ, dopolnil pa ga je major JA tov. Kranjc. Predavanja se je udeležilo lepo Število ljudi, ki 60 z zanimanjem sledili Iz- vajanjem predavateljev Na koncu so se pomenili še nekaj o domačih vprašanjih. Ljudstvo je, kot se je pokazalo, delo Ljudske univerze sprejelo z za- nimanjem. ★ Naše nedavno opozorilo na instrumente tamburaškega zbora predvojnega Prosvetnega dru- štva v Cirkulanah je med ljud- stvom vzbudilo vprašanje, kje se nahajajo še Instrumenti godbe na pihala prav tako pa tudi knjige, note in drugo, kar je baje neka Ženska rešila pred nemškim uničevanjem Ljudsko prosvetno društvo v Cirkulanah bi vendar moralo to ljudsko imovino zbrati ter tako rešiti pred propadom. Zanimivo bi tudi bilo, imena teh, ki te stvari še vedno skrivajo, objaviti, v kolikor v doglednem času teh stvari prostovoljno ne bi hoteli vrniti — ljudsko-prosvetnemu društvu v Cirkulanah. Kjer si učitelji in starši medsebojno pomagajo, je otrokom šola prijeten dom Učiteljski kolektiv breške osnovne šole je imel letos dva prisrčna sestanka s starši. In sicer najpreje na Bregu, zadnjo nedeljo pa v Dražencih, oboje v zavesti, da morata biti šola in dom najtesneje povezana. Starši morajo biti poučeni o vsem, kar zadeva njihove otro- ke, pravtako pa mora poznati vsak učitelj starše svojih učen- cev; nič manj pa ni važno, da poznajo tudi starši vzgojitelje svojih otrok. Da bi popolnoma spoznali in razumeli učence, moramo tudi poznati okolje, v katerem otroci žive, kdo in na kak način vpliva nanje, kaj jim Je pri delu in pri učenju v po- moč in kaj Jih ovira. Mnogi otroci so v Soli drugačni kakor doma ali celo drugačni kot so v svojem bistvu. Temeljit po- govor s starši o otroku je dra- gocen. O vseh teh problemih je bilo govora na teh roditeljskih se- stankih na Bregu in v Dražen- cih. Spoznali smo dve vrsti staršev In sicer starše, ki pra- vilno skrbe za svoje otroke, in starše, ki se za nje premalo bri- gajo. Od prvih nas veseli, da se zanimajo za vzgojo svojih šo- larjev in da se posvetujejo z učiteljstvom o vseh spornih vprašanjih In da pomagajo šoli in čutimo do njih svojo nave- zanost, saj Je tudi z njihovimi otroci lahko delo. Drugi starši na .bi pod Failcaševo gorico druga pa. Ozmečev muzikant in Lajhova le da bi mogli Rovoriti ob po- ^-f^du na n^u. o vsem drugem prej ko ° kakšni idiliki. t^ekle ie stalo pred muzikantom z ^encajočimi rokami v žepih na pred- psniku in s povešenlmi očmi, medtem 'P je muzikant potegnil stisnjeno des- '^ico iz iepa in se začel tolči po prsih. , *T?mučila si me, s tem svojim obna- si me do konca Izmučila.« je ^f^vorii muzikant in se z jezo s prose- očmi oziral v dekle. -/Kaj si imela z drugimi? Kaj laziš drugih?. wJ^f^hova Je molčala, za tem pa topo *Saj. ubijte me...!« je vzroji! muzikant In spu- Uv z ramen, da je cvileče ^niia. »Ti, ti si tista, ki boš kriva smrti!« Dekle se je bridko nasmehnilo, po- tegnilo iznenada roke iz žepov, a jih takoj, ko da bi si premislilo potisnilo nazaj. Vendar pa muzikantu ni ušlo, da je mečkalo dekle papir. Hlastnil je po njeni roki In JI razklenil dlan. »Kaj Je to?« Je vprašal muzikant, prijel dekle z lahti In Jo zmlkal. »Kaj imaš z njim?« »Vrnil se bo .,. Iz Avstrije ... In me ubil, ker nočem z njim,« Je nada- ljevalo dekle, zatem pa znova zazrlo v muzikanta ter potiho pristavilo: »Saj, najbolje bi bilo, če bi bila mrtva.« Zdaj Je Ozmečev povesil roke. Nič več ni vedel, kaj naj stori. Tako sta potem stala In ona ga le gledala. »Lizika,,.« Je zašept il muzikant in koža mu je zadrhtela. Prijel je dekle, jo pritegnil k sebi in ji jel zaklinjati: »Lizika, dokler bom jaz dihal se ti tudi las ne bo skrivil Lizika Liza!« Tako je Se nekajkrat ponovil njeno ime in jo začel poljubovati. Dekle se je obnašalo sprva hladno, ko da ne bi čutilo muzlkantove Ihte, znenada pa je popustilo, tesno se ga je oklenilo in zjokalo. Potem tuju Zadružna agencija. -- Opravljala bo sledeče delo: 1, Posredovala bo direktno na- bavo raznega Industrijskega blaga kmetijskim zadnigam pri Industrijskih proizvajal- cih, 2, posredovala bo prodajo vseh vrst kmetijskih In živalskih proizvodov interesentom pri kmetijskih zadrugah, 3. posredovala bo kmetijskim zadrugam prodajo vseh vrst proizvodov v inozemstvo, 4. nudila bo kmetijskim zadru- gam potrebno pomoč, da bo- do lahlco nabavljale in pro- dajale kakršno koli blago. Opozarjamo Upravne odbore KZ na velike ponudbe vsako- vrstnega industrijskega blaga s strani raznih industrijskih pod- jetij, predvsem kmetijskih stro- jev, elektromotorjev, umetnih gnojil ter zaščitnih sredstev. Izkoristite ugodne ponudbe in pohitite z naročili! Zadružna agencija pri OZKZ Ptuj, Lackova 13 telefon 162, tekoči račun pri NB Ptuj, št. 643 695 02 O OPOZORILO Zaradi slabega stanja cest Trnovska vas — Derbetinci in ceste Ma jšperk — Narapl je — Žetkle je po nalogu Poverje- ništva za notranje zadeve pri OLO Ptuj promet zaprt do nadaljnjega na teh cestah za vsa motoma vozila in se pre- usmeri v Derbetinclh preko naselij Pacinje in Gabemik, v Zetale pa preko naselja Tržeč— Jurovci. — Uprava za ceste pri OLO Ptuj. Srečke novega kola državne loterije so že v prodaji. Pri- hodnje- žrebanje bo 10. in 15. decembra 1951. Izžrebane srečke 24. kola se že izpla- čujejo v trafiki Cuš, Ptuj, Krekova ulica. V trafiki Cuš kupljena srečka, ki se kon- čuje s štev. 7878, je zadela 10.000 din. KMETIJSKE OBDELOVALNE ZADRUGE! KMETOVALCI! Meniajte čimprejc pridelek oljaric (bučnic, sonč- nic, repico, btikov žir in mak) za sveže bučno ali sončnično olje in cljne pojjače. Zamenjavo vršijo za naše ime vse Kmetijske za- druge. Iztrebite sleherno bučo in bučnice lepo posušite, ker se vam bo trud obilo poplačat Oddajte zamcnjalnici suhe in dobro očiščene oljarice! Tovarna olja Slov. Bistrica IZDELUJEMO kompletne kmečke vozove za vsako težo, ročne vozičke, tudi plato, sani in sanke, vinske sode vseh velikosti ter ostalo leseno posodo in embalažo; stavbeno, pisarniško in vse ostalo pohištvo. Sprejemamo tudi popravila! INVALIDSKE OBRTNE DELAVNICE, PTUJ OBVESTILO Ker pade letos Katarinin dan (25. november) na nedeljo, bo letni živinski in kramarski sejem v Ptuju v ponedeljek, dne 26. novembra t. L Mestno tržno nadzorstvo — Ptuj Najditelja dne 17.-18. novembra t. 1. na cesti Ptuj—Cirkulane —Leskovec—Podlehnik — Ptuj zgubljene kompletne avto- gume prosimo, da jo odda takoj proti visoki nagradi v upravi Ptujskega tednika ali pa", da sporoči tej svoj naslov. Razveljavljam ukradeno osebno izkaznico in izkaznico OF na ime Lizika Zinko, Hardek 13, p. Ormož, Prodam hišo in posestvo. Ju- stina Vido Vič, Gruškovje 127, p. Podlehnik, Prodam kompletni kmečki voz nosilnosti 3000 kg. Vprašati v upravi. Mestna izdblovalnlca štampiljk, Maribor, izdeluje štampiljke vseh vrst in velikosti, kakor tudi velike štampiljke za sl- gniranje razne embalaže, — Naročila za Ptuj in okolico sprejema ter dobavlja Drago Trunkl, Ptuj, Jandranska 3. Prodam eno- ozir, dvovprežno kočijo, dAbro ohranjeno ter točno stensko uro. Naslov v upravi lista. Izdelavo bilanc, obračunov, li- kvidacijske in ostale knjigo- vodske posle izvršuje na do- mu samostojen knjigovodja, Cenj, ponudbe pod »Knjigo- vodja« na upravo Usta. Prodam dolg zimsld kožuh. Na- dišču. Razveljavljam Izgubljeno de- lavsko knjižico, izdano na ime Jakob Masten iz Lešnice 31, roj. 18, VII. 1925 na Humu. Prodam daljnogled, izvrsten, 45X4, zlat prstan, srebrno težko verižico. Naslov v upr. Zahvaljujem se državnemu za- varovalnemu zavodu Ljublja- ♦ na za v redu izplačano zava- rovalno odškodnino za škodo po toči, Alojz Lah, Podgorci. Žrebanje državne loterije v le- tošnjem septembru v Ljub- ljani je bilo filmano. Slike si oglejte v izložbi velebla- govnice Okrajnega magazina, Ptuj,_ Izgubil sem nizki levi čevelj od Ptuja do Nove vasi. Najdl- tfija prncim. Ha _ ea proti na- gradi vrne Martinu RubJi?, Nova vas 57, p, Ptuj,_ Prodam žensko kolo v dobrem stanju. Naslov v upravi. Prodam zimski dolg kožuh. Na- slov v upravi lista, _ Preklicujem Izjavo, ki sem jo dal napram načelniku voj- nega odseka v Ptuju ob pri- liki vojn, razporeda v Obrežu v zadevi Jožefa Bedjanič iz Obreza kot neresnično ter se mu zahvaljujem, da je odsto- pil od kazenskega pregona, Dvočlanska družina vzame v najem hišico z nekaj zemlje. Naslov v upravi. Dober hlevski gnoj Ing. Egon Zoreč Stari kmečki pregovor, da kmečko gospodarstvo na gnoju stoji, drži do- cela tudi v današnjih časih. Dober gnoj pa je mogoče pripraviti le na do- bro urejenem gnojišču. Predvsem je važno, da je to dovolj veliko, da zavze- ma na pr. za eno govedo 4 m', za konja 2 m» In za odraslega prašiča po I m^ prostora Važno je tudi, da je gnojišče v bližini hleva, če mogoče v senci od vseh strani dostopno z vozom. Boljše je, če je bolj podolžne, ozke oblike, približno v razmerju 9^:3,5 metrov, če mora znašati skupna površina okrog 32 m^ V ostalem pa prilagodimo gno- jišče razpoložljivemu prostoru. V zem- ljo ga vgradimo le približno pol metra globoko, gnojnično jamo pa, ki je poleg gnojišča, seveda precej globlje. Na pre- hodu iz gnojišča v jamo je treba na- mestiti mrežo ali rešetko, da v jamo ne odteka še slama In blato. Notranje stene gnojišča ter jame omečemo s ce- mentno malto, stene jame pa še posebej napravimo nepropustne. Gnoj nična ja- ma mora vsebovati za vsako glavo po 1 m' prostora, kolikor je pač živine. .Tasno je, da mora biti jama pokrita z močnimi deskami, čim bolj te.