± Sveti oče papež Pij IX. so nam umrli. Ce8ar smo se verni otroci 87. katoliške Cerk^e mnogo čaaa že bali, njeni zaslepljeni 807ražniki pa komaj čakali, to se je 7 četitek 7. februarja 1878. 7 Rimu zgodilo; papež Pij IX. so naglo umrli; 87. Cerk^a je na zemlji zgubila euega izmed najslavniših svojih vidnih pastirje7, a 7 nebesih pridobila z mnogoletnim mučenist7om ozalšanega spozno^alca. Nena^adao dolgo, neizmernih zaslug polno življenje se je na zemlji skončalo, a 7 nebesih 7enčalo. Pij IX. so živeli 85 let, 8 mesece7 in 14 dni, mešnik so bili 58 let, 10 mesece^ in 27 dni, škof 50 let, 9 mesece^ in 16 dni, in papež 31 let, 8 mesece7 in 20 dni. Na 87ečnico so se nago7orili mnogo pobožnih žen, ki so z gorečimi a^ečanai prišle prosit apostolskega blagoslo^a. Go7or jib je nena^adno utrudil. V sredo 6. febr. so že čutili, da so blizu smrti. Rekli so zbranim kardinalom: jaz 7aa blagoslo^im tukaj slednjo krat. Popoldne so se dali 7 noslicah na sprehod nesti ter 80 pra7 prijazno k epremljajočim kardinalom rekli: n7ernjte mi, jaz bodem hitro utnrl, kmalu bodem rešen 7aeh nadlog in se 7 boljšo domo7ino preselil iz te doline aolz"; z^ečer ob 6. uri so se res 7legli 7 posteljo, iz katere nikoli 7ec 7stali niso. Okoli 9. ure pokličejo kardinale pred sebe in izrečejo željo sprejeti zakramente umirajočih. Brž pristopi Jibo7 spo^ednik, kardinali pa gredo po 87. popotnico. Glaa o tem se hipoma raznese po vsem mestu. Kmalu so farne cerk^e odprte, 87e5e prižgane in S7eto Rešnje telo izposta^ljeno, pred katero se je množica pobožnih verniko7 7sula, plakala in molila za ohranite7 svojega pastirja. Okoli pol- noči prinese kardinal Panebianko 87. očetu Gospoda, monsignor Marinelli Jih potem položi 7 87. olje. Drugi den t. j. 7. februarja t. 1. ao telesne moči Pija IX. naglo zapuačale; že okoli 10. ure bilo je tekanje kr7i po žilab le malo občutno. Toda duh je še bil veder in 87. oče so pogosto izrekli besede; o 87eta nebesa, 7edno 8em za 7ami 7zdibo7al in se na 7as pripravljal, 7zemite me k sebi .... Telo je postajalo čedalje bolj mrzlo, glaa omolkel, besede nerazumlji^e. Zlati križ, ki 80 ga 7 rokah držali, so 7ečkrat skuaali po^zdigniti, kakor da bi hotli ž njim na^zoče kardinale, škofe, mešnike, diužino . . . zadnjič blagoslo^iti. Ali roka je bila že oslabela. Okoli 4. ure in 40. minute popoldne spregovorijo 87oje poslednje besede: jaz sem 7se, kar mi je bilo mogoče, storil za Cerk^o in za to apostolsko stolico. Moj Bog, ki poznaa rsako srce, Ti^eš, da r esnico go vorim. Jazjo priporočim Tebi .... Dalje S7. oče niso mogli 7eč go7oriti. Sedaj se Jim oči brž 7temnijo, na čelo stopijo smrtae srage. Kolikor so solze ia jok na7zočim dopuščale, so molili za kardinalom Bilio-tom žalostni nroženkrancu. Ko je kai dinal izrekel: Jezus, ki si za nas križan bil, so Pij IX. gla70 k prsim nagnili in 87ojo dušo izdehnili. Kardinal Maning paje 7Stal ter pristopil k mrt7aski postelji, lice 87. očeta pokril z belim pajčolonom, potem pa obrnivši so k navzočim glasno in slo^esno rekel: eminencije (pre7Z7iaenosti) in gospoda, 78tanite, Njih s^etost papež Pij IX. so 7 tem trenutku umrli". Bilo je to 7 četrtek 7. febr. t 1. ob 5. uri 40 min. popoldn6. Vele^ažnih dogodko^ polno ži^ljenje Pija IX. 7piaano je z ueizbrisljivimi črkami ne samo cerk^enej, ampak tudi 87etnej zgodo^ini. S^ojim bralcem podamo tukaj le kratek načrt. Rajni papež so se narodili 7 Sinigagliji blizu Jadrauskega morja 13. maja 1. 1792. kot četrti sia malo premožnega grofa Mastai-Ferretti-ja in jego^e pobožne žene Katarine roj. grofice Solazzije^e. Dete je dobilo ime Janez Marija. Zraven 3 bi atov je imelo še 3 sestre. Kot 51eten fantič je padel 7 ribuik in dobil bolezen S7. Valentina, ki je mladeuiču poznej zabranila izvoliti si zaželjeai 7ojaški stan, a prenebala, ko je bil 7 meanika pos^ečen. Do 1. 1809. bil je učenec 00. pijari8tO7 7 Volteni, nčist in pobožen, kakor angelj, nadarjen in marlji?, kakor malikateri izmed součencev". Poteai je bolebal doma pri starišib in se je 1. 1814. preselil 7 Rim k 8vojemu stiicu, kanoniku Mastaj-u, ter se začel učiti bogoslo^ja. L. 1819. je postal mesnik in skozi 4 leta 7odja sirotiaču: Tata Giovanni. L. 1823. je bil od papeža po8lan 7 južno Ameriko kot poslanec do drža^e Cbile. D7e leti poznej se je 7rnil 7 Rim, postal nadškof 7 Spoleti, 1. 1832 7 Imoli ia 1. 1839 kardinal. Blaga mati je to povišanje s^ojega sina še doži^ela in se le 1. 184^  umila. L. 1846. je kardinal Mastai Ferretti bil iz^oljen za papeža in ^ladarja ceikvene rimske drža^e. Za^olj re^olucije, pouzročene od Mazzinita, 80 morali Pij IX. iz Rima bežati 7 Neapol, kder so ostali do 1. 1850. Deset let poznej se je začela nova doba preganjanja, ki je koučaia z popolnim 7ropanjem papeže^ih dežel; 1. 1859 je namreč italijanski kralj pograbil Bologno, 1. 1860. Ankono, 1. 1870. pa Rim. Papežu druga ni ostalo, nego cerke7 87. Petia, 7rt in palača na 7atikanskeoi bribu. Glede cerk^enega vladarenja najzoaaien'tniše je proglasenje neomadežanega apočetja Marije De7ice kot 7erske resnice, razširjenje 87. 7ere po mnogih krivo^erskih in paganakih deželah in pa občni cerkveui zbor vatikanski. Kaj se zgodi, če papež umerjejo? Že 7eč stoletij sem so po cerk^enih in papeže^ih razglasih in zapo^edih obredi 7stano7ljeni, ki so pri pogrebu 87. očeta 7 na^adi. Ko papež umerjejo, se sporoči to najpred višeruu kaniorniku, ki je 7selej kardinal, da miliča gledat pride. Predenj stopi 7 izbo, kjer papeže^o truplo leži, 7dari zzlatim kladvom trikratnaduri, in ravno toiikokrat s^etega očeta po imenu pokliče. Ko potem 7 izbo 8topi z duhovni, ki so ž njim prišli, poklekue in za dušo papeža moli. Potem pogleda tiuplo papeža, da se z lastnimi očmi ujilio^e smrti prepriča in to da 7 zapisnik zapisati. Pr7i služebnik papeže7 mu sedaj da ribičarski prstan in druge pečatnike rajnega. Na teb se papeže^o ime izbriše, 7 znanieDJe, da je oblast umrlega na zemlji prenebala. Od zdaj, dokler se no^i papež ne iz^olijo, viši kamornik z drugimi kaidinali cerkev vlada. Viai kamornik, letos kardinal Pecci, tedaj tadi koj potem 7 papeže^o poslopje prebi^at pride. Ko se potem 7 državnem 7ozu z š^icarako stiažo spremljan, zopet 7 87oje presnje stano^anje nazaj pelje, re5e z 7elikim stoloim zvonoin Z7oniti in tako vsemu inestu papeže^o smrt naznaniti. Zdaj se začne po 7seh 400 cerk^ah 7 Rimu z^oniti, kar eno uro trpi. Štiri in d^ajset ur po smrti se papeže^o truplo odpre in 7iuazili. Drob se dene 7 tružico, ki se pelje s posebmtn 7ozom 7 cerke? 87. Vincencija in Anastazija in se pokoplje. Truplo pa ae obleče 7 navadrjo obleko papeževo, ae položi na krasno posteljo in zdaj jih smejo ljudje gledat hoditi. Zra7en postelje, pri kteri le 4 7elike 87eče gorijo, stojitav2 stražnika in nekaj meniho7 za rajnega moli. Ce 80 papež 7 K^irinalu *) umrli, preneaejo na 7ečer drugega dne njiho^o truplo 7 Vatikan in sicer 8 procesijo. Truplo leži med tem 7 odprti nosilniei, ki je 78a z rudečim žametom prepeta in ktei 0 dva lepo okinčana mezga neaeta. Obličje papeže^o ni pokrito. Naprej gredo papeže^i strežniki iu truma švicarske straže, ki imajo bandera in aulice k tlam obinjene. Zra^en mrliča gredo spokorni bratje z bakljami in tibo molijo. — Za nosilnico stopate d7e kompaniji žlabtae straže s S70jimi 7odji. Potem piide štalni ogleda papeže7, na črnem konju jezdeč, ki je z belim atlasom pokrit. Najnazadnje gre truma topničarje7 z goiečimi prižigali, med kterimi ae sedem kanono7 ali topo7 pelje. Ko so pri Vatikanu, se pred kralje^sko stopnico 7Sta7ijo. Tukaj štirje spokorni bratje truplo 7zemejo in ga na lepib parab 7 Sikstino^o kapelo nesejo. Zdaj 8e truplo tukaj z najlepšo papeže^o obleko obleče in 7 sredi kapele na pielepo posteljo položi; krog nje pa se mnogo luči prižge. Zra7en čuje žlabtna straža in spokorni bratje celo noč molijo. Pija IX. ao iz Vatikana 87ečano prenesli 7 omenjeno kapelo. Drugo jutro se kardinali z dubo7ni šentpeterske cerk^e zber6 in truplo npoblagoslo76". Potem ga nese 8 duho7no7, ktere kardinali, 7si dubo^ni, žlahta in š^icarska straža spremijo, 7 7eliko sentpetersko cerke7, in ko potem tukaj 7ikar te cerk^e za umrlega nabsolutio" ali od^ezo odmoli, se 7 kapelo 87. zakramenta posta^i. Tu leži truplo z omrežjem ograjeno, 7endar noge še skoz omrežje moI6, da jih 7erni, kterih obilno šte^ilo pride, poljubujejo. Z Pijem IX. so storili pra7 ra7no tako. Na 7ečer tretjega dne se 7 tej kapeli zopet kardinali zberejo in med prepe^anjem apokornega psalina ,,miseiere" se nese truplo 7 nasprotno koisko kapelo. Tu stoji truga, iz cipresinega lesa pripra^ljena, ktera kot zadnje stano^anje papežo^ih zemeljskih ostanko^ šentpeteraki 7ikar blagoslo^i. Truga je prekiita z 7elikim 7 zlato 7de- *) Kvirinal je papežev grad, ravno tako Vatikan, kjor so sedajni papež 7edno prebivali. Kvirinal si je italijanski kralj prisvojil in v njem 9. jan. umrl. lanim pregrinjalom, v ktero se truplo položi. Če je kteri izmed kardinalov z papežem v rodu, pokrije trnplo na obrazu in rokah z belim dragocenini pajčolanom, sicer pa to stori papežev hišnik. K Dogam rajnega se dene rudeča žametna uiošuja, v kteri so zopet 3 mošnjice enake barve. V eui je toliko zlatib, v drugi srebrnib in v tretji bak renih denarjev, kolikor let je pokojni kot papež vladal. Dva papeževa strežnika pogrneta zadu,ič rndeč židan prt črez truplo, potetu pa se truga zapre in zabije. Ta truga iz cipresinega lesa se položi potem v večo trugo iz svinca, v ktero je ime papeža, število letvladarenja, den in leto njihove smrti vrezaDO. Viši kamomik rimske cerkve ia papežev hišnik svinčeno trugo zapečatita, ktero potem se v večo leseno trugo denejo. V tej trojni trugi hranjenega mrlica prenesejo v kamrico nad vrati na desni st< ani korske kapele. Ta toliko časa ostaue, dokler se lastai grob priredi, ali pa zavoljo amrti novega papeža predjati mora. Ia če so si rajni papež poseben grob izvolili, se njibovo truplo ae le za leta dni tje prenese. Za dušo rajnega se opravljajo 9 dni zadušnice, ki se tretji den po smrti začn6. Zjutraj vsaki den ima zaporedoma eden kardinalov v korski kapeli čruo sv. mešo. Sred kapele je mrtvaški oder in 12 gorečih sveč iz runjenega voska okrog. Ta oder stoji tukaj do sedmega daeva, ko je veliki, prekrasui nkatatalk" ali mrtvaški oder sred velike šeatpeterske cerkve postavljen. Konec vsake sv. meše se nLibera" poje in odveza deli. — Zraven tega se bere prvi den zadušnic v Petrovej cerkvi še 200 črnih sv. mes, druge dni pa po 100, razan tistib, ki se povrh tega še v samostauskih cerkvah služijo. Deveti den pa ima eden kardioalov, zato izvoljen, na sponiin rajnega papeža slovesno besedo ali pridigo; potem grejo vsi pričajoči kardmali okrog katafalka in petero tistib, ki so za rajuira imeli mrtvaško cerkveno opravilo, ga z blagoslovljeno vodo pokropi in med niolitvijo z kadilom pokadi. Ko ee nRequ.iescat in pace" (naj počiva v miru) zapoje in vsi nAmen" odgovorijo, se podajo iz cerkve in obredi pogreba so kpnčani. Lovro Herg.