DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In sprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Mahi) oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 74 Maribor, sreda, dne 15. septembra 1937 Leto XII Nyonska konferenca Boj proti pomorskim roparjem. V Ženevi zasedata Društvo narodov in ožji svet. V sedemnajstih letih obstoja Društva narodov še ni bil nikdar trenutek tako važen kakor je sedanji, ko nam dogodki pričajo, da se je po vsem svetu razpaslo pravo barbarstvo, od tedaj pa do danes zlasti, odkar je Društvo narodov pokazalo svojo nesposobnost. Mednarodno pravo, mednarodni pakti in medsebojna pomoč, kar je bilo zajamčeno1 v Društvu narodov, je postalo brez pomena v praksi ter se rešuje z dobrohotnimi resolucijami. Razumljivo je, da ob neaktivnosti Društva narodov rase moč ideoloških imperijalistov, ki imajo namen popolnoma zasužnjiti male države in narode. Izstop Japonske, Italije in Nemčije iz Društva narodov je sicer neprijetna zadeva, ne more pa biti dovolj tehtna, da bi onemogočila boj proti imperialističnemu fašizmu, boj proti anarhiji, proti barbarstvu in proti zasužnjenju državic in narodov, ki se žele razvijati v miru. Med zasedanjem Društva narodov se vrši tudi sredozemska konferenca v Nyonu, Ta naj prepreči zadnje tedne nastalo ropanje po Sredozemskem morju in bližnjih vodah. Ropanj ne vrše pomorski roparji, kakor v starem in srednjem veku, ampak ropanje in potapljanje ladij se vrše po nalogu ali vsaj sporazumno z nekaterimi deželami. Te dežele so sicer sprejele načelo nevmešavanja v špansko vojno1. Niti ne potapljajo le ladje, ki so namenjene španski valencijski vladi, ampak tudi druge ter obenem zatajujejo svojo pripadnost. To so kričeče kršitve mednarodnega prava ter pomenijo tolovajsko barbarsko roparstvo. Ženevska konferenca ima na dnevnem redu važna vprašanja. Delitev Palestine, sredozemska vprašanja, vojna v Španiji in vojna med Kitajsko in Japonsko. Španija in Kitajska zahtevata pomoč. Za nas je trenutno najvažneje sredozemsko in špansko vprašanje, ker je v ozki zvezi z razvojem v Evropi in sta od tega razvoja odvisna mir in svoboda evropskih narodov. Za konferenco so pa še važne grozeče Hitlerjeve izjave na niimber-škemi kongresu, obisk Mussolinija v Nemčiji in zadržanje južnoameriških držav, ki se približujejo osi Berlin— Rim. Po pretehtanju teh dogodkov in stališč bo nvonska konferenca lahko definitivno sklenila o ukrepih. Načelno so se države, ki se udeležujejo nyonske konference zedinile glede naslednjega angleškega načrta: 1. ustanove se patrolne kontrole po določenih področjih v Sredozemskem morju. 2. en pas se poveri Italiji, če pristopi, sicer bodo službo vršile druge države. 3. odredita se pasova, kjer bosta vrših kontrolo Anglija in Francija. 4. odrede se pasovi, kjer bodo druge države vršile to službo tudi v T omaz G. M le asaryk - mrtev i Danes, dne 14. septembra zjutraj ob pol 4. uri je v gradu Lany pri Pragi prenehalo biti srce prvega pre^ zidenta Češkoslovaške republike, Osvoboditelja Tomaža G. Masaryka. Ob njegovi smrtni postelji so bdeli prezident dr. Beneš, predsednik vlade dr. Hodža in podpredsednik so-drug Bechyne. Češkoslovaški narod je že par dni s strahom in skrbjo prisluškoval na-novedim radija o poteku bolezni tega ljubljenega in demokratičnega evropskega vladarja, ki je doživel 87 let. Danes so že na vse zgodaj zaplapolale po mestih in selih Češkoslovaške črne zastave. Težko bo najti med tem bratskim, visoko kulturnim narodom državljana, ki se ne bi nad smrtio tega narodovega očeta sklonil z boljo in v najgloblji hvaležnosti., Posebno pa narod, delovni narod. Ne samo v Evropi, v celem kulturnem svetu je danes ime Masarvka spojeno z imenom demokracije. Vso njegovo dolgo življenje je bila res nepretrgana in neumorna, predvsem pa neustrašna borba za široke sloje naroda, za resnico in pravico. V tej borbi je imel včasih proti sebi skoro ves svoj narod. Dejansko je bila ogrožena njegova rodbma, služba, osebna varnost, a Masarvk ni klonil, ni se udal. Le s tem večjim notranjim ognjem se je zagrizel v borbi proti hinavščini in krivici. Zato je bil že tudi davno pred vojno na strani delavstva, kazal je pot proletarijatu. Pomagal je ustanoviti Delavsko akademijo1 v Pragi, ki je še danes ognjišče socialističnega kulturnega dela. Prispeval je bogato iz svoje profesorske plače za delavski dnevnik, 1, majnika je korakal v sprevodu socialističnega delavstva. Med svetovno vojno se je v starosti 65 let podal v inozemstvo, da tam dobojuje svoj in narodov življenjski boj s Habsburžani. Kot poprej doma, je tudi ta boj dovršil z osvobojencem Češkoslovaškega naroda in postal njegov prvi prezident. Tudi kot prezident je ostal zvest svoji preteklosti, svoji besedi, svojim naukom, prepričanju in tradiciji svojega naroda: Demokracija je bila v svoji polni vsebini geslo njegovega vladanja. Narod sam vlada od vsega početka do danes Češkoslovaško republiko po svojih svobodno izvoljenih ljudskih zastopnikih. Masaryk je videl le v demokraciji bodočnost svojega naroda in države. Zato je bila njegova povdarjena iskrena želja, da stopa tudi njegov naslednik le po poti demokracije. Precej po Masarykovi želji je narod izročil vodstvo svoje usode po odstopu Masarvka v roke njegovega u-čenca, sodelavca in soborca za demokracijo, dr. Edvarda Beneša. Tudi jugoslovanski socialisti iskreno žalujejo za Tomažem Masa.ry-kom ki je bil še prav izreden prijatelj Jugoslovanov že ored vojno. Na Dunaju in Budimpešti je vodil ljuto borbo proti takratnim avstro-ogrskim načrtom izigravanja Jugoslovanov v balkanski politiki in si s tem svojim delom nakopal sovraštvo vesoljne avstrijske in madžarske oficijelne politike. V Pragi je Masarvk gojil predi vojno prav prisrčne stike z jugoslovanskim diiaštvom in tudi najboljši intelektualci, ki so vstopali pred vojno v slovenski socialdemokratski oo-kret, dr. Dermota, dr. Lončar in drugi, so bili M|asarykovi učenci. Zgodovina jugoslovanskega osvo-boienia in zlasti slovenske kulture ie neizbrisno spojena z imenom T. G. Masarvka. Naj bi nam ostal njegov duh borbenosti za pravico in resnico, njego-gova borba za priznanje vseh pravic delovnemu ljudstvu vzor za vsako javno delo. a. r. Sangaj v ra Japonski imperijalisti uničujejo cvetoče kitajsko mesto. Boji za Šangaj divjajo z nezmanjšano silo. Ker Japonci ne morejo naprej, so začeli po načrtu rušiti mesto s topovskimi streli, zažigalnimi granatami in bombami. Ves severni del mesta, kjer prebivajo Kitajci, je deloma v razvalinah, deloma pa gori. Japonci izkrcavajo vedno nove čete. , Tudi Kitajci dobivajo ojačenja iz notranih provinc. Zadnja poročila trdijo, da je boj za Šangaj pred odločitvijo, Na nekaterih mestih so se Kitajci umaknili, na drugih pa nudijo žilav odpor. Kolera se je pričela širiti v Šangaju med japonskimi četami. vzhodnem delu Sredozemskega morja. Na konferenci so mirno in stvarno govorili o dogodkih in načrtih. Francoski zunanji minister Delbos, angleški Eden in drugi, dočim je ruski (Lit-vinov) z vso ostrostjo obsojal Italijo, Rekel je, da bo Rusija sama ščitila svoje transporte. Načelno se je tudi sklenilo, da morajo kontrolne ladje potopiti vsa-ko napadajočo podmornico. Nadali-| nje seje bodo sklepale o teh načrtih I in o obiambi pred naoadi iz zraka. Za Italijo in Nemčijo je zlasti zna- Spor med Sovjetsko Rusijo in Japonsko. Rusko vojno brodovje je zajelo več japonskih ribiških ladij, ki so bile na lovu v ruskih vodah. Ugotovili so, da so ribiči ne samo lovili, ampak vršili tudi ogledniško službo. Japonci zahtevajo, da Rusi vrnejo ladje, ruska vlada pa to zahtevo odklanja. Ruski bombniki za nrevažanje cele armade. Japonci so zelo vznemirjeni, ker gradi Rusija bombnike, ki bodo v stanju voziti po zraku s 60 možmi posadke. Do konca leta 1937 bo zgrajenih že 500 takih bombnikov. čdno, da zahdev.it?> nai^rel sredozemski sporazum z Anglijo ter predlagata, da naj potem šele sredozemsko vprašanje sploh .»rešuje londonski odbor za nevmešavanje. Predlog seveda zbuja nri vseh resnih politikih samo posmeh, ker imenovani odbor že mesece in mesece »razpravlja«, izvedel pa še ni ničesar. V Nyonu so angleške inicijative načelno sprejete. Težko pa je že danes presojati, katera in kakšna sabotaža bo ovirala akcijo, če se Društvo narodov in prizadefe države ne bodo zavedale potrebne avtoritete in dolžnosti. Delne volitve v senat se bližajo O izpreroembi volilnega reda ni ničesar čuti. Pred šestimi leti je bilo izvoljenih 23 senatorjev, ki jim poteče poslovna doba 3. januarja 1938, 25 senatorjem pa 9. januarja 1938, če ne bodo zopet imenovani. PrICetek zasedanja skupščine DruStva narodov Zasedanje fe otvoril predsednik španske vlade Negrin, Osemnajsto redno zasedanje skupščine Društva narodov je otvoril predsednik španske vlade, Negrin. V svoiem govoru je izjavil, da Španija trdno upa v Društvo narodov in računa z njegovo pomočjo1. Blamaža nacistov. General Franco je predlagal, da se osoori mandat delegacije legalne španske vlade na skupščini Društva narodov. Verifikacijski odbor je ta Francov predlog odklonil z utemeljitvijo, da je valencijska vlada edino priznana legalna vlada v Španiji. Kontrola v Sredozemskem morju. Nvonska konferenca je sklenila uvesti kontrolo v Sredozemskem morju proti pomorskemu roparstvu danes v sredo. Anglija in Francija sta določili v ta namen 50 trpednih rušilcev. Italija je pozvana, da sodeluje pri splošni kontroli v Sredozemskem morju. Katalonija z Madridom Zaman intrige, da bi ločili borce za svobodo Od časa do časa prihajajo vesti iz fašističnih časnikarskih virov o razdvojenosti med Barcelono in Madridom, o tajnih mirovnih pogajanjih Kataloncev s Francom itd. Barcelonska Generalidad je sedaj ponovno sporočila svetovni javnosti, da so vse te vesti izmišljene. Ničesar na svetu ne more ločiti Špancev in Kataloncev v boju za svobodo proti Francu in njegovim tujim pomagačem. Potopljena nacistična podmornica. Dne 10. t. m. so obalne baterije v pristanišču v Valenciji streljale na dve tuji podmornici, ki sta hoteli napasti ladje v pristanišču. Ena podmornica je bila zadeta in se je potopila. Novi uspehi vladnih čet pred Madridom. Zapadno od Madrida in 16 km oddaljeno od Escoriala so se vladine čete polastile jarkov na severovzhodu kraia Valdemorilla, kjer so se vršili hudi boji okoli 6. julija, ko so vladine čete prodrle preko Valdemorille pro- ti Brunetti. Tudi ob reki Jarami, južno od Madrida pri Samaranossi so zaključili boji v korist vladnih čet. Novi uspehi republikancev pred Madridom. Zapadno od Escoriala so vladine čete zavzele več močno utrjenih strelskih jarkov, iz katerih so pognale sovražnika. Uspehe so dosegle tudi zapadno od Madrida na Casa del Čampo in južno od Madrida pri Aravaci. Na severnem bojišču, kjer so nacisti v premoči, se branijo vladine čete v okolici Gijona v Astu-riji. Kljub premoči pa se Francu še vedno ni posrečilo, da bi likvidiral severno bojišče ob Biskayi. Pritisk proti Saragossi. Po ofenzivi, v kateri so vladine čete osvojile 900 kvadratnih kilometrov terena, je pred Saragosso nastopilo trenutno zatišje. Nacistična križarka »Baleares« Iz bitke pri Alžiru se je vrnila nacistična križarka »Baleares« poškodovana v Cadiz. Razbit ima dimnik in veliko luknjo v boku. Francova sodiita v Španiji — more duhovnike Glasilo upornikov v Bilbao samo javlja smrtne obsodbe duhovnikov. Med obsojenci so na primer: pater Aranguren, ker je oridigoval republikanskim četam; abe Aržuaga, ker je maševal v cerkvah vlade; duhovniki Lotero1, Batiz in Legarra so bili iz istih razlogov obsojeni na 30 let prisilnega dela. Cela vrsta duhovni- kov pa je bilo obsojenih na ječo po 5 do 12 let, ker so vladinim vojakom nudili versko pomoč. Nadalje je bil obsojen na smrt neki časnikar, ker pisal vladi prijazne članke in gostilničar Busturia, ker je dajal članom baskiške vlade obede. (Kaj le poreče k tem moritvam katoliški tisk?) Kratka solidarnostna stavka Izbruh nevolje. trboveljskih rudarlev V četrtek popoldne je delavstvo druge tretjine na obratu Terezija u-stavilo delo radi odpusta nekega delavca, ki je moral iti radi »plavih«. Pravo ozadje izbruha delavske ne-vclje so bile razne šikane in prepogoste kazni od strani obratnega nadzorstva. Temu obratu se je pridružilo delavstvo ostalih obratov tako, da je v petek, dne 10. t. m. v rudniku Trbovlje počivalo delo v vseh obratih. Po dvakratni razpravi med zastopniki delavstva in predstavniki družbe se je končno dosegla kompromisna rešitev s tem, da je družba svojo odpoved umaknila, dotični delavec pa bo po 14 dnevnem brezplačnem dopustu zaposlen na drugem obratu v Trbovljah. Delavstvo je to vzelo na znanje in pričelo takoj z delom, To je dejanska vsebina začetka in konca tega spora. Kakor moramo grajati takšno postopanje obratnega vodstva napram delavstvu, ki ima pravico tudi kot človek, tako tudi na drugi strani ne bomo mogli več zagovarjati »plau-maherjev«, ker tudi z delavske strani moramo biti za red in disciplino na obeh strani. Zato čast tistim delavcem, ki so se dostojno obnašali in vedeli, kaj je prav in kaj ne. Graja in sramota pa tistim kričačem, ki so hoteli stavko podaljšati. Ti naj vedo, da so v očeh vsakega poštenega človeka največji škodljivci delavskih interesov. —III— Dotna it* si/eiu O notranji politiki ne prinašajo beograjski časopisi nič, če izvzamemo »Samoupravo «in »Vreme«, ki se še vedno bavita s konkordatom in neprestano zatrjujeta, da je v tem vprašanju vlada zmagala, duhovi pa, da so se že čisto pomirili. Kdaj se bo sestal senat, da sprejme konkordat, l '» ' * « j sei še ne ve. Davidovič in Maček. Nekateri listi so poročali iz Beograda, da je Davidovič prekinil svoje zveze z Mačkom. Čudnega bi ne bilo nič, kaj- ti Davidoviču je znano, s kom se pogaja Maček radi rešitve hrvaškega vprašanja. Izigleda, da sledi Mačku na tej poti precejšen del vodij zem-ljoradniške stranke. Še en brat pokojnega patrijarha umrl. Poročajo, da je sedaj umrl še en brat pokojnega patrijarha Vama-ve. Umrlemu patrijarhu sta torej sedaj sledila že dva brata. Prispevki za socialno zavarovanje. Objavili smo prispevke za socialno zavarovanje, ki jih smejo delodajalci odtegovati delavcem po uvedbi zavarovanja za onemoglost, starost in smrt od 1. septembra t. 1. dalje. S prvim septembrom se je pa zviša! tudi prispevek za borzo dela, zato so odtegljaji nekoliko višji, kakor smo jih objavili. Novi pregled odtegljajev objavimo v kratkem. Socialni ekonomski institut. V Ljubljani se je ustanovilo društvo »Socialni ekonomski institut«, ki ima namen proučevati gospodarske in socialne razmere. Predsednik je dr. A. Gosar, podpredsednik dr. St. Bajič, tajnika Uratnik F. in inž. Pečenko. Pohujšanje v dolini š^ntflnrianski. V ljubljanski drami je b:!a določena kot prva predstava v sezoni Ivana Cankarjeva. »Pohujšanje v doloni šentflorjanski« pa jo je policija prepovedala. Tako poroča zagrebški Jugoslovenski Llovd z dne 11. t. m. Odkritje spominskega stebra pisatelju dr. Ivanu Tavčarju. Dne 19. septembra t. 1. bo pred rojstno hišo pisatelja in politika dr. Ivana Tavčarja v Poljanah nad Škofjo Loko odkrit spominski steber s pisateljevim bronastim poprsiem. Odkritje spominskega stebra bo ob 11. uri. Udeležence bo pozdravil poljanski župan Ivan Debeljak, nato bo govoril uvodno besedo predsednik »Slovenske matice« dr. Dragotin Lončar, slavnostni govor pa slovstveni zgodovinar, prof. dr. Anton Slodnjak. Predsednika španska repub^ke oredla^ajo za odlikovanie z Ncblovo nagrado. Ta predloig je v resnici umesten. Pod njegovim predsedstvom se nahaja Španija v boju, .od katerega je odvisna usoda človeštva. Nasi v Franciji Vsem sodrugom širom Slovenije rudarjem Zagorja, Trbovelj in Hrastnika! Z ozirom na to, da se ob priliki našega povratka iz Jugoslavije nismo mogli posloviti in zahvaliti vsem, ki so nas pozdravili pri našem prihodu ter nam šli požrtvovalno na roko, storimo to tem potom. Posebno se zahvaljujemo vsem delavcem, ki so v Ljubljani kljub neugodni uri prihiteli od blizu in daleč k sprejemu, ki nam bo ostal v trajnem spominu. Nikdar ne bomo pozabili stavbin-cev, ki so nam nosili našo težko prtljago ter nam pomagali, kjerkoli je bilo treba. Za sprejem pa, ki smo ga bili deležni po revirjih, ne najdemo primernih besed, da bi se dovolj zahvalili. Saj so po revirjih kar tekmovali med seboj, kje nas bodo lepše sprejeli. —• Nepozabni nam ostanejo trenotki, ki smo jih doživeli v Hrastniku 15. avgusta. Nismo mogli igovoriti, zato pa so tembolj govorila naša srca, in pokazalo se je, da ideja delavske solidarnosti med delavstvom še ni izumrla, da še živi in bo živela za vedno! Sodrugi in sodružice, še enkrat najlepša hvala za vse in na svidenje! Federacija jugoslovanskih sekcij v Lensu. Nemška špijonaža povsod? Najprej je Anglija izgnala nekaj nemških časnikarjev zaradi špijonaže. Enako so v Kodanju zajeli pet oseb, nemških državljanov, ki so tudi zasledovali begunce iz Nemčije ter organizirali Nemce na Danskem in zahtevali od njih razne politične vesti ter poročila o gradbi trdnjav in utrjevanja pristanišč. Na Švedskem so zaprli 25 Nemcev, ki so bili v zvezi s švedskim nacionalnim socialistom ter špijoni-rali za Nemčijo, i.... > - Bombni atentat v Parizu. Preteklo soboto so neznani storilci vtihotapili v poslopje zveze industrijcev in v poslopje zveze metalurgične industrije po «n peklenski stroj. V obeh slučajih je prišlo da eksplozije, ki je naoravila veliko škodo in zahtevala tudi par žrtev. Meja na Pirenejih mora ostati prosta. Na kongresu radikalnih socialistov v Parizu je rekel vojni minister Daladier: »Kakor iskreno želimo, da ostanemo zvesti poli^iki nevmešava-nja. bi vendar ne mogli dopuščati, da bi bila ta politika za nas past, ki bi nam zapirala pota do naših kolonijah in našo pirenejsko mejo ogrožala. V življenju naroda, ki hoče odločno čuvati svojo veličino, pridejo ure, v katerih mora povedati svoj »ne!«. Koncipiienfta sprejme odvetnik dir. Avg. Reisman v Mariboru s 1. novembrom. Ali si ie poravnal naročnino? Ako še ne, Izpolni svojo dolžnosti A. M. de Jong: 53 IZDAJA Otroška leta MereyntjeJa Geysena Pa tudi hud ni, kar samo smejal se je in Arjaan mu je moral prinesti nešplje nazaj. Toda ta jih je iz-kupil, prav pošteno jih je dobil po zadnjici!... Sedaj je ves divji na me; toda, kaj neki morem jaz zato: saj vendar nisem mogel več molčati, he!... Sedaj pa postanem ministrant, Vrč! Kaj praviš ti k temu, he? »Na, veš kaj — to pa to!« je vzkliknil Vrč in začuden majal z glavo, veseleč se z njim vred. — To si jo pa dobro izpeljal, dečko!« Toda Mereyntje je odločno zavrnil tako pohvalo. »Jaz? — Ti, — Vrč!« je odgovoril poln hvaležnosti, z glaskom, ki je bil poln dobrikanja. »Ako bi ti ne bil šel k župniku ... jaz ne bi šel nikoli, svoj živ dan ne ... tako sem se bal... Oh, Vrč, ti si tako dober z menoj!« Goort je žvečil kruh in majal z glavo. Mereyntje pa je vztrajal: »Pa je vendarle res, Vrč: ti si mi tako ljubeznivo priskočil na pomoč!« »No, da,« je rekel divji lovec v zadregi, »morava pač drug- za drugega. Ti bi gotovo tudi kaj storil za me, ako bi bilo treba, ali ne?« »Seveda, Vrč, toda kaj hočeš, da storim!« je vzkliknil deček vzhičeno. »Ko bom ministrant, Vre, bom še enkrat toliko molil za te. Stara mati pravi, da ima molitev ministranta pred oltarjem še enkrat takšno moč, kot pa molitev navadnega človeka « »Glej si no,« se je rogal divji lovec. »Na ta način bom imel takoj korist od svojega dobrega dela. Dobro torej.« je pristavil muzajoč se, »moli, da mi bo prišlo vedno dovolj zajcev, jerebic in divjih rac pred puško.« .... t »Bah! misliš, da ti bom zaupal, kaj bom za te izprosil, ti stari porogljivec, ti!« je rekel Mereyntje m napravil kolikor moč resen obrazek. v »<• »Raje odpri vrata,« je rekel Vre, dusec se od smeha. »Poli praska po njih.« Mereyntje je spustil psa v sobo in mu padel okoli vrata, potem se je valjal z njim po tleh in ga jezdil. Nato ga je zopet stisnil k sebi, da se je pasja glava dotikala njegovega lica in rekel svareče: »He, pridni psiček, Poli! Gospod bo ministrant. Kaj takega bi si ti pač ne bil nikoli mislil, ti stari bandit, kaj? ... Ministrant!... Veš, kaj to pomeni?« Poli ga vsekakor ni razumel, kajti vzel je to sporočilo popolnoma ravnodušno na znanje. Z vso silo se je poskusil sprostiti in je novega ministranta prav brezobzirno vrgel na tla. Hip nato je že sedel poleg svojega gospodarja, iztegnil svojo taco na njegovo koleno, zahtevajoč svoj del gospodarjeve večerje. — Mereyntje se je vsedel tik njega na tla in mu gladil zaceljeno rano na hrbtu, ki se je videla kot čista brazgotina, skozi gosto, rjavo dlako. »Dobro se je zacelilo, he, Vrč?« je rekel. »To je gospod: Valter zelo dobro napravil.« Goort je prikimal in s temnim pogledom ošinil brazgotino. »Kdaj pa greva zopet h gospodu Valterju?« je prosil deček. »Ako hočeš,« je odgovoril Vrč, »prihodnji teden, morda že v sredo?« »O, to je dobro,« je vzkliknil Mereyntje odušev-ljen. Z mnogo obetajočim pogledom je dodal: »Se veda, ako ne bom moral k cerkovniku se učit latinščine.« Da bi prikril smehljaj, se je Goort pogladil po bradi in rekel: »To je gotovo zelo težko, kaj?« »Na in še kako, dečko! Ne samo malo!... Toda jaz že mnogo znam, čuj: in secula seculorem, amen ... in: et com špiritu tuum ...« »In kaj naj to pomeni? Pridi in pij, špirit?« »Oh. ti osel!« je vzkliknil Mereyntje zmeden. »Ti se hočeš iz mene samo norčevati! Toda le čakaj, ti bo že prešlo, prijateljček!« Toda Vrč je vztrajal: »No, kaj pa naj bi sicer pomenilo?« ga je vlekel dalje. (Dalie prihodnlič.) 7g našiU- Ucaiev Kranl Delavska nabavljalna zadruga ustanovljena. Preteklo nedeljo, dne 12. t. m. se je vršil v restavraciji Semen ustanovni občni zbor Delavske nabavljalne zadruge,_ r. z. z o. z., s sedežem v Kranju. Vsled slabega vremena je bila udeležba sicer skromna ali vendar je bilo od 34, ki so podpisali pristopno izjavo in (plačali članarino, navzočih 78, poleg pa še nekaj interesentov, ki zaenkrat še niso pristopili. Občnemu zboru je predsedoval zadrugar Bajžel, Prvi je pozdravil občni zbor v imenu Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Kranju girn. rav. v p. g. Košnik in obenem v kratkih in jedrnatih besedah orisal delo te zadruge in pomen zadružništva sploh. Nato so pozdravili občni zbor še: za SGRJ zadr. Škerbinc, za »Vzajemnost« zadr. Bajd, za tekstilno zadrugo zadr. Tominec. Izčrpno poročilo o nalogah zadružništva je podal tudi zadr. Bašelj. Pravila, ki sp prav špecijelno sestavljena. so bila po majhnih dopolnitvah in pojasnilih soglasno sprejeta. Nato je zadr. Bajd predložil listo upravnega in nadzornega odbora, ki je bila tudi soglasno sprejeta. Izvoljeni odbor mora oskrbeti registracijo pravil in pripraviti teren za začetek poslovanja zadruge. Dolžnost vseh zadružnikov pa je, da pridobivajo zadrugi novih članov s parolo: sloga jači, nesloga tlači! Delavci, delavke, vaša dolžnost je, da se sigurno udeležite PREDAVANJA 0 socialni zakonodaji, pomenu kulturne in strokovne organizacije ter delavskega tiska, ki ga priredi »Vzajemnost« dne 19. t. m. —• Predavata dr. Reisman in Eržen iz Maribora, TCdor je z naročnino v zaostanku, naj jo ob tej priliki poravna. — Poverjenik. Kamnik Nalezljiva bolezen, tako imenovana: verska blaznost, v našem kraju še ni popolnoma odpravljena, kar dokazuje ta-le slučaj: V neko gostilno, v našem prelepem kraju, je poslala neka oseba predmet, kar teri je bil zavit v delavski strokovni list »Delavec«. Lastnica gostilne je vprašala do-nositelja, kakšen časopis je to. Na odgovor, da je to strokovni list rdečega delavstva, je lastnica z največjim gnusom raztrgala list. To dejanje izobražene lastnice javnega lokala (kateri je po večini navezan na delavstvo), o kateri trdijo, da je tudi celo pri Marijini družbi, kaže na skrajni prezir in sovraštvo d.o vsega, kar je razredno zavedno. Kot Marijina hčerka in vneta katoličanka bi morala poznati glavno zapoved Kristusovo — zapoved ljubezni. Mi dvomimo, da bi jo učili takih neolikanih in nekulturnih dejanj njeni voditelji in učitelji; ako je pa to res, tedaj je to povsem pogrešena taktika pridobivanja izgubljenih ovčic in povsem napačno izvajanje Kristusovih naukov. Kristus ni učil sovraštva in prezira. On je oznanjeval ljubezen, z ljubeznijo je 'Pridobival in glavno navodilo za delovanje je dal svojim učencem in namestnikom, zopet: ljubezen . Skrajni čas je, da oznanjevalci ljubezni pokažejo tudi v dejanju, da se ravnajo do Kristusovih naukih. Tega naj naučijo tudi tiste, ki imajo v rokah moč in oblast, potem ne bo več razrednih bojev, ampak bosta vladala mir in bratstvo. Dokler pa do tega ne pride, so zaman vse procesiie in tabori, zaman blatenje in trganje našega lista; armada lačnih, raztrganih, teptanih se bo večala, dokler ne bo dosežen cilj. Sodruge in zavedno delavstvo tako izzivanie, kot si ga je dovolila omenjena lastnica javnega lokala, ne moti. Naša dolžnost je, d'a se še bolj o-klenemo in s še večio vnemo delujemo za delavski tisk, kateri ie edini naš pravi prijatelj in svetovalec in s pomočjo katerega si bodemo priborili 'Svojo pravico, mesto v človeški družbi, ki nam pripada in življenje vredno človeškega dostojanstva! Delavec. Sv. Lovrenc na Pohorju 77n*** enak* Pa res nočemo biti. Ker nas je /.ZD zopet »frontalno« napadla, Vas prosimo, da nam dovolite v naši »D. P.« malo prostora za odgovor. Gospodje okoli ZiZD so se pošteno razvneli ter se hvalili s svo-jimi. skoraj stoodstotnimi uspehi, ki da so jih dosegli pri g. Ldschniggu. Toda kakšni so ti uspehi? Nekateri delavci so na slabšem kot so bili pred stavko, n. pr. da morajo plačati stanovanje, katerega so imeli poprej brezplačno v uživanju. Podjetje je tudi pdpustilo sedaj vse mladoletne, kakor tudi Vse ženske delovne moči. Lepi uspehi, kaj? V svojem dopisu navajajo tudi ustanovni občni zbor neke NSZ. Iskali smo to organizacijo v našem zelo obširnem kraju, pa zaman. G. dopisnika je menda strah pred našimi razredno zavednimi organizacijami, Pa je v tem strahu videl mesto ene, kar dve nasprotni organizaciji. Očitajo nam tudi zlobnost, češ, da smo jim mi poslali orožnike na njihov neprijavljeni sestanek. Gospodje, ni vsak tak, kot so tisti, ki se zbirajo okoli vas. Ali se še spominjate, ko ste povabili naše zaupnike na skupen sestanek, za njihovim hrbtom pa 'poslali po orožnike. a žalost ste padli pri tem ®ami v kašo. , °rei gg. tovariši, kdo je zloben? Mi go-°vo ne, ker nočemo te sramote podedovati za vami. V zadnjem odstavku dopisa pa sto- 1 žalosten klic po disciplini in redu, kakor lIj' poz'v k plačevanju članarine. To ne Kaže posebno velike moči, o kateri je go-motifV .f ^u dopisa. Menda se ne bomo strahl' refemo: M! rastemo, a vas je Radi minimalnih mezd — žrtve na cesti Še najnižja mezda jim je previsoka. Mislili smo, da je naredba o minimalnih mezdah v naši banovini odveč, posebno v sedanjem času, ko od dne do dne rastejo cene. Saj nihče ne more pošteno živeti s to uradno določeno najnižjo mezdo. In vendar nam prihajajo gorostastne vesti, da se najdejo podjetja in seve kakor vedno, ravno najbogatejša, katerim so še te najnižje mezde previsoke. Raje kot bi plačali takšne najnižje mezde, mečejo na cesto ljudi, katerim so doslej plačevali za težko delo še manje, kot je sedaj zakonita najnižja mezda. Čujte obupne dopise takih žrtev! Iz Maribora nam poročajo: V opekarni Derwuschek, pri kateri je solastnik tudi milijonski kapital stavbenika R. Kiffmanna, so vrgli iz službe 4 starejše delavke, ki so bile tam zaposlene dolga leta. Razlog za odpust; Ne moremo vam plačevati zakonite minimalne mezde Din 2.50 na uro, amoak bomo vzeli za to službo mlajše moči. Iz Rogaške Slatine nam piše delavec: »Podpisani 21 let star, siro- mašnega stanu, sem delal v steklarni Sv. Križ tik Rogaške Slatine. Imel sem dnevno Din 15.—. Sedaj je prišla uredba o minimalnih mezdah, da mora dobiti čez 18 let star delavec na šiht Din 22.—, zategadelj sem odpovedan od dela in še 50 drugih delavcev. Prosim za pomoč, kaj mi je storiti, da bi bil zopet sprejet v steklarni na delo? itd.« Torej komaj Din 15.— je plačevala bogata steklarna krepkemu delavcu v najboljših letih. Podjetje, ki ima tudi steklarno v Hrastniku in v Paračinu, s centralo v Zagrebu, torej tudi večmilijonsko podjetje z ogromnim kapitalom, ki ima ravno sedaj sijajno konjunkturo in dela ogromne dobičke. Bratom Abel in Go. pa je beraška mezda Din 22.— dnevno, ki jo je določila naša država kot najnižjo, previsoka. In zato — 50 revežev na cesto! Ali smo res brez moči proti takšnemu očitnemu izigravanju zakonodaje v Jugoslaviji? Kai pa delavstvo pri steklarni Rogaške Slatine, kje je organizacija, kako je tam razširjeno delavsko časopisje, da bi vzgajalo delavstvo: k skuDrn borbi proti tem tujim kapitalistom? L|ubljana Nova kolektivna pogddba v krojaikl obrti Tvrdka K. Pučnik, moško in damsko krojaštv.o, Šelenburgova ulica, je sklenila z Osrednjim društvom oblačilnih delavcev v Ljubljani kolektivno pogodbo. Tvrdka K. Pučnik je dodeljena v I. razred in znaša urna mezda za veliko delo Din 6.50, za malo delo pa Din 6. P.ogodba je stopila v veljavo dne 13. t. m. Upamo, da bodo tvrdki K. Pučnik sledile tudi druge tvrdke in ugodile upravičenim zahtevam krojaških pomočnikov. Kakšne dragocenosti hranijo blagajne. Te dni je neznan vlomilec navrtal blagajno trgovca Pauschina v Wolfovi ulici in odnesel celo zakladnico zlatnine in dragocenosti, ki so bile tamkaj spravljene, kakor: dragocena zlata moška ura, par zlatih uhanov iz briljanti, vrednih Diin 30.000, zlata zapestnica z zlatim dbkatom v sredi, zlata ibro-ša z velikim briljantom, kakšnih 10 zlatih prstanov z briljanti in rubini in zlata damska verižica s tridblnim obeskom. Gada je vtaknil v pisemski nabiralnik. V Ljubljani se je zgodila neprimerna grdo- bija, ki zasluži pošteno kazen in vso moralno obsodbo. V severnem delu Ljubljane je neznanec stlačil živega gadia v pisemski nabiralnik. Pismonoše so pobrali pisma v vreče in na poštnem uradu, kjer so izsuli pisma iz vreč, je zaplesal na mizo gad' med pismi. Gada so sicer vjeli v posodo in se ni zgodila nesreča. Čin zlobneža pomeni skrajno surovost, ki spravlja ljudi v nevarnost pri izvrševanju svojega dela. Kaj takega more storiti le popolnoma pokvarjen ali pa duševno bolan človek. Maribor Pomanjkanje higijene v mariborski kurilnici državne železnice. Ne preostaja nam drugega, kot da ponovimo, kar simo napisali že v številki 58. »Delavske Politike« o pomanjkanju higijene v mariborski kurilnici državne železnice, kajti vse je ostalo pri starem. Nimamo vod'e, ne umivalnice. V celem sta dve vodovodni pipi, iz katerih curi sparjena vodia. Tu se umivajo strojevodje, pomivajo pljuvalniki in namakajo metle ter drenjajo žejni ljudje. Kako higijenično, kaj ne? V kurilniški delavnici stoje pločevinasti umivalniki, ako pa se hočeš umiti, moraš na tender lokomotive po vodo in ker je to prepovedano1, tvegaš povrhu še kazen! Železniška uprava vendar ne bo mogla teh razmer trpeti še dalje. Temu je treba napraviti konec. • '»•»«>•» - - -v- -— - - . - - - • „<« ’1 • To smo povedhli sedaj že v drugič. Tekstilni tečaj. Leta 1935. je Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije, podružnica v Mariboru, s sodelovanjem nekaterih tekstilnih tovarnarjev ustanovila tečaj za domače tekstilne mojstre. Tečaj traja 2 leti ter so (la letos .dokončali prvi tečajniki od tvrdk Ehrlich, Rosner, Mautner, Jugotekstil in Štora. Uspehi tečaaj so nadvse razvese-liivi, tako da je v letu 1936 tudi tvrdka Hutter in drug poslala v tečaj nad' 20 tečajnikov. Nekaj absolventov je na tudi že napredovalo v svojih službah. Poglavitni namen tečaja je, da se domače tekstilce uspo-sablja v 'dobre mojstre, ki naj zasedejo v tekstilni industriji ona mesta, ki so dosedhj zasedena po inozemskih močeh. Tečaj subvencionira banska uprava v Ljubljani. — Vpisovanje v tečaj se vrši v nedeljo, dne 19. septembra in v nedelio, dbe 26. septembra od 10. do 12. ure v Sodni ulici 9-II. Sprejemni izpiti pa se bodo vršili v nedeljo, dne 3. oktobra od 9. dta 12. ure v risalnici deške meščanske šole v Krekovi ulici. _ Šolarčki ali bodbči potujoči bohetni? Te dni je objavila beograjska »Politika« sliko mariborskih malih harmonikarjev, ki se ba-,e odpravljajo na turnejo Po — Ameriki! Človek čita, maje z glavo in se začuden vprašuje, kaj naj bodo ti otroci: šolarčki ali bodoči potujoči bobemi? Kdo hi to vedeli Prijavite se čimprej za gledališkega abonenta! Za nizko vsoto, ki jo odplačujete letos v osmih zaporednih obrokih (od Din 8.— navzgor) prejmete 14 dramskih, 7 glas- benih predstav in en koncert. Letos se bodo po dolgem presledku spet vršile redne operne predstave. Repertoar je skrbno izbran ter bo tako v dhaimi, kot tudi v opereti in operi pester in ustrezajoč na vse plati. Ker je letos osem obrokov (lani le sedem)!, bodo mesečni obroki sorazmerno nižji od lanskih. Lanskim abonentom so rezervirani dosedanji sedeži le do sobote, dne 18. septembra. Dolžnika je zabodel. Dne 8. t. je 771etni prevžitkar Anton Čelofiga v Zg. Gorici pri Pragerskem zabodel z nožem v vrat kurjača d, ž. Alojzija Mohorkota iz jeze, ker mu še ni vrnil nekega posojila, Mohorkova poškodba ni smrtnonevarna, d.asi so nekateri listi poročali, da je že umrl. Veliko dobrodelno invalidsko tombolo priredi krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v nedeljo, dne 3. oktobra 1937 ob 14. uri na Trgu Svobode, Čisti dobiček bo za podporo vojnim žrtvam. Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev (kapelnik g, Schonherr) priredi 19 septembra izlet v Pobrežje v gostilno Weber. K obilni udeležbi vabi odbor. V ogledalu Nehvaležni pop. Pop Voja Janjič, ki je kot predsednik odbora z.a konkordat glasoval proti konkordatu, je iz prejšnjega md-ljenca postal naenkrat zamorec, ki ga »Samouprava* in »Slovenec« strašno napadata. Zlasti mu očitata, kakšne sinukure je imel Janjič kot politik, ki mu jih je priskrbela JRZ. Ta polemika proti Janjičb je zanimiva, - « 1 »•»»-« »Slovenec« trdi, da je pop Jan.ič odšel tja, kje je mislil, da bo lahko postal za samega ministra. Toda, ker je, kot pravi »Slovenec«, režim trd in neomajen, je prišel Janjič iz dežja pod kap. Nv.-.is«. .i «£««. j... »..j >b Trbovlje Zadruga »Počitniški dom« priredi v nedeljo, dne 19. septembra zadnji večji družinski izlet v letošnjem letu na Mrzlico. Tem potom vabimo vse, posebno pa one, ki še letos niso posetili Mrzlice, da se (tega izleta udeležijo v čim večjem številu! Družnost! Ptuj Lepo predavanje obrtnikov, »Obrtno društvo za Ptuj in okolico« pravilno umeva svoje dolžnosti napram članstvu v sedanjem času: Ne gre, da bi obrtnik pred1 morebitnimi bremeni socialne zaščite morda bežal, tako kot ptič noj pred sovražniki, ki vtakne glavo v pesek in je prepričan, dla ga potem nihče več ne vidi. Zakone, ki nam nalagajo dolžnosti, je treba predvsem poznati. Povrh tega so ravno tudi otroci obrtnikov največkrat potrebni zaščite socialne zakonodaje. V tem okvirju je v soboto na prošnjo obrtnega društva predaval v dvorani »Mladike« s. dr. Avg. Reisman o »Zavarovanju delavstva za starost, onemoglost in smrt«. Dvorana je bila zelo lepo zasedena in zborovalci nadvse zadovoljni s poljudnim preaavnjem; predavatelja so ob koncu nagradili z iskrenim ploskanjem. Tajnik društva g. Berlič se je v lepem govoru zahvalil za poljudno razlaganje in naprosil predavatelja, da se še oglasi v vrstah obrtnikov. VZAJEMNOS7 Tezno pri Mariboru Prvo predavanje »Vzajemnosti«. Preteklo soboto je naša »Vzajemnost« otvorila delovno-kulturno sezono s predavanjem »o razvoju demokracije v Franciji«. Prireditev je otvoril predsednik s. Auer, ki je v kratkem goivoru pojasnil kulturni program tezenske »Vzajemnosti« ter dal besedo predavatelju s. Petejanu, kateri je v daljšem referatu orisal razvoj demokracije in svobode v Franciji od francoske revolucije do danes. Orisal je vzroke velike revolucije, dogodke iz leta 1848, francosko-nemške vojne, kakor tudi vzroke ki so dovedli do sedanje ljudske fronte. Pojasnil je delo in uspehe vlade ljudske fronte zlasti s. Bluma in pomen teh uspehov za rves ostali proletarijat in vse prave demokrate po vsem svetu. Številni poslušalci, ki so navzlic slabemu vremenu prišli na to predavanje, so navdušeni odobravali izvajanja s. predavatelja. Predsednik je zaključil ta prvi kulturni večer z o-oozorilom, da se bo takoj v začetku oktobra vršilo drugo predavanje, za katero naj vsi navzoči pridno agitiralo in obenem agitiralo med delavci za pristop k »Vzajemnosti«. Pevski odsek je ustanovila »Vzajemnost« in vabi vse one, ki imajo veselje db petia, da se javijo pri predsedniku s. Auer-ju, Tezno, Ptujska cesta 5. Delavska predavan|a 17. septembra v Kranju, restavracija Semen ob 9. uri dopoldne. 23. septembra v Dolu pri Hrtsniku. Predavalo: dr. Reisman, Jelen in Eržen. Vsak naročnik gotovo Seli, da bi »Delavska Politika« začela čimpreje izhalati trikrat no teden. To akciio pa najbolj ovirajo naročniki, ki sr ne zavedajo, da ie treba naročnino poravnati sproti vsak mesec. Ali si tudi Ti z naročnino v zaostanku? Iz Španije Vladinaobramba strelja na nacistična letala. Za naše delavske telovadne enote Pod vlado generala Petra Živ-koviča so bile razpuščene vse telovadne organizacije razen »Sokola«, ki je bil podržavljen in postavljen pod državno vodstvo. V zakonu so bile imensko navedene vse telovadne organizacije, ki jih je doletel razpust. Niso pa bile med naštetimi organizacijami omenjene Delavske telovadne organizacije »Svobode«, ki so pred proglasitvijo diktature zaznamovale v vsej Sloveniji jako lep razmah. Kljub temu je tedanji veliki župan v svojem delokrogu in pozivajoč se na prej omenjeni zakon, razpustil tudi Delavske telovadne organizacije »Svobode«. Proti razpustu je bila vložena pritožba, ki pa ni dočakala rešitve. Že nekaj časa sem pa čitamo, da klerikalci, združeni v JRZ, obnav- ljajo svojo telovadno organizacijo in prirejajo zlete bivšega »Orla«. Poleti so priredili tak izlet v Celje. »Slovenec« je poročal o tem zletu pod naslovom »Telovadba naše mladine«. Nastopilo je okrog 200 telovadcev v vseh panogah telovadbe in lahk-ke atletike. List obžaluje, »da je bila ta mladina nekaj let po krivici prisiljena mirovati.« Nimamo nič proti temu, ako klerikalci obnavljajo svojega »Orla«. Naj ga le, čimprej bo zakon Petra Živkoviča o ukinitvi telovadnih organizacij in monopolu na telovadbo v praksi odpravljen, tem preij bomo na področju telesne kulture premagali kvarne posledice diktature. Taki in slični pojavi pa nam dajo misliti, ali ne bi kazalo, da se tudi delavstvo posluži pravic, ki si jih nemoteno laste klerikalci in začne tudi s svoje strani s pribiranjem telovadcev, ki so bili po krivici prisiljeni Mednarodni zadru2ni kongres za Španijo Španskemu narodu pravico in mir! Na predlog angleške delegacije je sprejel mednarodni zadružni kongres v Parizu soglasno resolucijo, v kateri izraža svoje simpatije španskim zadružnikom in težko prizadetemu španskemu narodu ter odobrava od osrednjega vodstva internacionale započeto pomožno akcijo za španske zadružnike. Mednarodna zadružna agentura. Mednarodni zadružni kongres v Parizu je osvojil predlog o ustanovit- vi mednarodne zadružne agenture, ki bo posredovala izmeno blaga med zadružniki na vsem svetu. V Pragi se bo vršil bodoči kongres mednarodne zadružne zveze, ki je določen za leto 1940. Mednarodni kongres poštariev se je vršil od 5.—7. avgusta v Parizu. Navzoči so bili delegati iz 17 dežel, v katerih ie 25 organizacij poštnega osobja. Priključene so zvezne organizacije iz Nizozemske, Indije, Kanade, Avstralije, Palestine in Zedinjenih držav. Mednarodna organizacija poštarjev je v sklopu Mednarodne strokovne zveze. Priključene organizacije štejejo 165.175 članov (4 organizacije in 3017 članov manj kot leta 1935). Izstopili so: Zveza poštarjev v Bulgariji, ker je bila raz- puščena, iz istih razlogov je prenehalo članstvo zveze poštarjev na Letskem. V resoluciji je zahteval kongres: da postanejo poštarji delpž-ni pridobitev tehniškega napredka, da žen ni treba izključiti iz poštne službe, da mora biti napredovanje vedno v zvezi s povišanjem plače, da nal država nadzira radiotelegrafijo, delavstvu pa zagotovi soodločeva-nje; nadalje se izreka resolucija za 40 urni tednik. Lepa Avstrl|a(' na pariški razstavi »■ Obiskovalci avstrijskega paviljona na pariški svetovni razstavi dobe izvod vodnika po Dunaju in okolici z naslovom »Das schone Čsterreich«. Knjižica obravnava »kultumostanov-sko kulturo Avstrije« ter opozarja, kako so sedanij gospodarji Avstrije kulturne ustanove svobodne Avstrije izpremenili v centrale reakcije. Knjižica je bogato ilustrirana. Prikazuje bivše delavske ustanove ter druge pomembnosti. Zlasti tudi objavlja jetnišnice, v katerih mučijo sedaj politične jetnike. Opisuje tudi brezpravje delavcev in kmetov ter opustošenje rdečega Dunaja. Obiskovalcem priporoča, da obiščejo kaznilnice v dunajski okolici. — Knjižico so izdali prijatelji avstriskih ilegalnih delavskih organizacij. Natisnjena je v angleščini, francoščini in nemščini. Delavski pravni svetovalec Mezda za bolezen (Sv. Lovrenc na Poh.) Vprašanje: Zaposlen sem kot lesni delavec. V zadnjem času sem bil bolan, vendar mi delodajalec ni hotel vkljuib mojemu pozivu plačati mezde za bolezen po § 219 obrtnega zakona. Ali velja ta predpis tudi za lesne delavce in ali lahko zahtevam za čas bolezni mezdo? Odjjcvor: Predpis § 219 obrtnega zak. velja za Vas enako, kakor tudi za dtelavce vseh strok z zelo maloštevilnimi izjemami. Delodajalec vam je zato dolžan plačati mezdo za bolezen največ za 6 dni. Dolg pri advokatu in rubež delavske mezde (Kočevje) Vprašanje: Moj oče dolguje nekemu odvetniku večji znesek in mu odvetnik sedaj grozi, da mu bo zarubil mezdo, ki jo zasluži kot delavec ,pri gradnji ceste. Ali je mezda rubljiva? Odgovior: Delavska mezda ni ruibljiva, kar smo že večkrat pojasnili. Rubljiva na bo po novem zakon« od 1. januarja 1938 dalje, v kolikor bo znašala več kot Din 20 dnevno in sicer največ do ene tretjine. Pešpot (Velenje) Vpraflenje: Pred kratkim sem kupil zemljišče v bližini ceste, vendar hodijo ljudje po travniku tik moje hiše. Na m.ojo prepo- ved, da niso upravičeni tam hoditi, se sklicujejo na to, ‘da je baje tam že od’ nekdaj pot. Ali lahko preprečim uporabljanje 'te poti? Odgovor: Če Vaši sosedje dotične steze ne uporabljajo že vsaj 30 let, niso pripo-sestvovali nikake služnostne pravice in lahko pot zaprete. Tožite jih lahko tudi radi motenja posesti, morate pa tožbo vložiti v 30 dneh, od kar so motili Vašo posest. Žavljenje časti Vprašanje: Mojo sestro ie neka gostilničarka obdolžila tatvine. Slišali sta obdiol-žitev le dve 11 let stari deklici. Ali bodeta veljali kot priči, če bi moja sestra vložila tožbo? Odgovor: Obe dteklici bodeta lahko pri-čali, tudi če nista stari več kot 11 let. Službeno spričevalo (Tržič) Vprt Sanje: Do «rede lanskega leta sem bila uslužbena v neki tovarni, od takrat dalje pa sem brezposelna. Ali lahko zahtevam še sedaj, da mi bivši slua