I NEWS ON PAGES 254—256 LES NOUVELLES LA PAGE 257 september 1967 RODM GRUDA revija Slovenske izseljenske matice SHI:a na nnNlovnl strani i Hraon l«ral| : I.julil jan.slia razglednica, Prešernov sponienils RODNO GRUDO izdaja Slovenska izseljenska matica v Ljubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Cankarjeva cesta 1 /II. Ureja uredniški odbor. Glavna urednica ZIMA VRŠCAJ. Urednika: INA SLOKAN in JOŽE PREŠEREN. Grafično oblikovanje: Spela Kalin in Sašo Miichtig. Izhaja dvanajstkrat na leto. V poletnem času izideta dve številki skupno. Letna naročnina za prekomorske dežele je 5 ZDA dolarjev. Za plačila iz inozemstva: devizni račun pri Splošni gospodarski banki 501-620-5-3204-10-1; za dinarska plačila 501-8-51. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisov ne vračamo. Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Slovenski otroci iz belgijskega Limburga, ki jih je na letovanje v Jugoslavijo vodila prizadevna organizatorica Tončka Trkajcva, so kot gostje Slovenske izseljenske matice preživeli deset dni v počitniški koloniji v Savudriji, za tem pa so obiskali še sorodnike ter si ogledali številne slovenske kraje. V Ljubljani so jih sprejeli tudi v prostorih Društva prijateljev mladine in v uradu Slovenske izseljenske matice. Pokramljali smo o vtisih, ki so jih dobili v domovini njihovih staršev, o šoli, o počitnicah, predvsem pa 0 morju. V dar je prejel tudi vsak po eno slovensko knjigo. Na sliki zgoraj: ob prihodu na ljubljansko železniško postajo. Slika levo: tudi v Savudriji so radi zapeli in zaigral» RODINA «GRUDA S * revija Slovenske izseljenske matice September XIV. leto Št. 9 Vsebina : Jože Prešeren: Pozdravljeno, morje! Novice ¡x matice Skupina iz Holandije Skupina iz Avstralije Obisk iz Škotske Iz Francije na oddih v domovino Mirko Ličen: Izseljenci na kromberškem gradu J. P: Praznično srečanje v Murski Soboti I. S.: Kamniška Bistrica S. Izseljenski dan v Trbovljah Mitja Vošnjak, pomočnik drž. sekretarja za zunanje zadeve . Ina Slokan: Urednik Frank Zaitz iz Chicaga P. J.: Pittsburgh Junior Tamburitzans na turneji po Jugoslaviji F. Šetinc: Naši delavci na tujem J. Prešeren — A. Blažina: Železarsko mesto v dolini pod Mežakljo Zanimivosti — novice Kakšna bo nova ljubljanska bolnišnica? Jugoslovani znani kot dobri delavci Alžirski plin po koprskem plinovodu Kevvs Les Kouvelles Kultura Jana Milčinski: Slovensko jubilejno gledališko leto J. M.: Tečaj slovenščine na ploščah Ina Slokan: J. N. Rogelj: Skrivnostni klic Nove knjige Alojz Gradnik: Domači zemlji Ob grobu slovenskega pesnika A. Gradnika R. V.: Umrla je lika Vaštetova Otroci berite Klasi pomenili Kaši po svetu Vprašanja — odgovori Učimo se slovenščine Veno Pilon: Izlet v Lens Josip Splivalo: Slovo od doma Janko N. Rogelj: Med pogrešanimi Evgen Jurič: Ženitev po novem bočite SLOVENSKI IZSELJENSKI za lete 1000 KOLEDAR je letna publikacija Slovenske izseljenske matice, bogato ilustrirana knjiga trajne vrednosti. Odlikuje se z zanimivim berilom iz življenja v obeh domovinah, zlasti pa s svojim pomembnim poslanstvom, da objavlja sestavke iz zgodovine slovenskega izseljenstva. CALENDAR is the yearly publication of Slovenska izseljenska matica. It is a richly ilustrated book of lasting value, noteworthy for its selection of interesting articles of the life in both home-countries, as well as for its special mission of publishing essays on the history of Slovenian emigration and immigration. KOLEDAR stane 3,00 USA dolarje ali enako vrednost v drugi valuti. NAROČITE GA ClMPREJ pri SLOVENSKI IZSELJENSKI MATICI LJUBLJANA, Cankarjeva l/II. ah pri svojih zastopnikih. ZASTOPNIKOM nudimo provizijo. SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR za leto 1963 bomo pošiljali naročnikom v čezmorskih državah s priporočeno pošto, da bi ga prejeli zanesljivo in hitreje. Ce bomo prejeli naročila pravočasno, boste koledar imeli v rokah že pred novoletnimi prazniki. Lepa knjiga vam bo v razvedrilo v zimskih dneh. SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR 1968 je lahko tudi lepo praznično darilo za vaše sorodnike, prijatelje in znance! POHITITE Z NAROČILI! M O IS J E : Bili smo kar v zadregi, kako bi jim rekli: belgijski otroci ali slovenski otroci iz Belgije ali kako drugače. Eno pa je res: ti otroci so naši, slovenski, pa naj žive kjerkoli, saj vendar znajo tako lepo govoriti slovensko, pa ne samo govoriti — v slovenščini tudi recitirajo pesmi in igrajo igre, da o tem kako lepo po slovensko zapojejo, sploh ne govorimo. Pesmi znajo nič koliko in povedo ti jih, morda s komaj zaznavnim tujim naglasom, kolikor hočeš. Prvo veselo srečanje in obenem presenečenje so nam pripravili na ljubljanski železniški postaji, ko so prišli na počitnice v Jugoslavijo. 2e po prvih pozdravih in stiskih rok, sta Fani in Mili Bogovičevi zrecitirali pesmi Domovini in Pozdrav Ljubljani. Potem so jih pozdravili tudi ljubljanski pionirji in jim izročili šopek nageljnov. Kljub utrujenosti, saj so imeli za seboj dolgo vožnjo z vlakom iz Belgije, je bilo to srečanje veselo in živahno. Prvi stik z domovino njihovih staršev je bil kot zadoščenje za lepo zapeto narodno pesem ali za slovensko recitacijo. Srečali smo se spet v Savudriji, kamor so odpotovali že naslednji dan po prihodu v Jugoslavijo. Tu so bili v počitniškem domu občine Ljubljana-Center deset dni gostje Slovenske izseljenske matice. V domu so se zbrali v prijetno druščino slovenski otroci iz Avstrije, Italije, naši gostje iz Belgije in seveda iz Slovenije. Ob večerih so radi pripravili kratek skupen program, kjer so pokazali, kaj so se naučili. Vsi so bali posebno veseli, kadar je zaigrala na harmoniko Mili Bogovičeva, saj se je izkazala kot pravi mojster, njena sestrica Fani pa je z veseljem recitirala slovenske pesmi. Ko smo jo vprašali, koliko jih zna, kar ni vedela točno povedati. Rekli pa so nam, da okrog dvajset. »Kaj vam je v Savudriji najbolj všeč.« »Morje!« »Česa pa se najbolj veselite?« »Tega, da smo se naučili plavati!« Otroci so bili po ves dan v topli morski vodi, bili so navdušeni nad vsem, kar pomeni morje, kopanje, plavanje. »V belgijskem Limburgu živi sedaj še okrog 100 slovenskih družin,« nam je povedala voditeljica te otroške skupine Tončka Trkajeva. »Treba je vložiti veliko truda, da otroci, rojeni na tujem, govore slo- venski jezik..« Pri tem ima prav Tončka Trkajeva velike zasluge, saj že deset let vodi otroško skupino pri društvu sv. Barbare v Eisdenu. Uči jih recitacij, igric, pesmic, zraven pa piše igrice in pesmi tudi sama. V Belgiji živi že štirideset let, sicer pa je doma iz Šmarjeških Toplic na Dolenjskem. Za vso našo domovino je bil prav gotovo izreden dogodek, da je prišla na počitnice v domovino skupina otrok slovenskih izseljencev. Spoznali so domovino svojih očetov in mater, se bolje seznanili s slovenskim jezikom, in se naužili lepot, ki so jih prej, kot sami pravijo, komaj slutili. »Pričakovali smo, da bo lepo, vendar pa je v resnici vse veliko lepše, kot smo mislili,« so nam zatrjevali vsi — Bogovičevi Fani in Mili, Vidičeva dva, Jakoševa dva, Budnarjeva, Klavžarjevi trije, Stradovni-kova Josie, Polavderjev, Rakov, Gostiševa in drugi. Polni lepih vtisov so se 12. avgusta vrnili v Belgijo. Želimo jim tudi v prihodnje še veliko uspehov pri učenju slovenskih pesmi in iger, v šoli, katero tudi že sedaj vsi zelo dobro zdelujejo, želimo pa tudi, da se k nam še vračajo, s starši ali sami. Kadarkoli bodo prišli, bodo dobrodošli, prav tako kot vsi naši ljudje, ki prihajajo k nam na obisk. Sicer pa se strinjamo z vsemi: beseda NA SVIDENJE drži! T „ IZ MATICE Tone Slavič iz Avstralije je pripeljal letos prve skupino iz te dežele Josef Videc iz Holandije, častni predsednik društva Edinosti Franc Gril, predsednik društva sv. Barbara iz Herlerheide Franc Stanjko iz Škotske z ženo Foto: Jože Prešeren Skupina iz Holandije 26. julija popoldne smo na Jesenicah in v Ljubljani pričakali skupino 60 rojakov iz Holandije, ki je prišla na nekajtedenski oddih v Slovenijo. Skupino je vodil predsednik društva sv. Barbare iz Herlerheide Franc Gril. Na železniški postaji so rojake pričakali številči svojci in prijatelji. Srečali smo tudi naše stare znance: častnega predsednika Edinosti Josef a Videča, Franca Be-linca, ki pride skoraj vsako leto na obisk v Slovenijo, in druge. Iskreno dobrodošlico in prijetno počutje pa smo še s posebnim veseljem izrekli Mirku Koprivcu in njegovi mladi ženki, s katero je bil na poročnem potovanju. Skupina iz Avstralije V juliju smo na ljubljanskem letališču pri Brniku pozdravili tudi skupino rojakov iz Avstralije. Med obiskovalci so bili skoraj sami mlajši ljudje, ki žive v Avstraliji po deset ali petnajst let in je bil to njihov prvi obisk v domovini. Skupino je vodil Tone Slavič iz Melbourna, ki je letos prišel že drugič na obisk v Slovenijo. Povedal nam je, da je bilo dokaj težko organizirati skupinski obisk, ker Slovenci v Avstraliji ne žive strnjeno, vendar pa je izrazil prepričanje, da bodo prišle v prihodnjih letih iz Avstralije še večje skupine slovenskih izseljencev na obisk v Jugoslavijo. Obisk s &kotskcgu Na Matici nas je konec julija obiskal tudi Franc Stanjko iz Danddeja na Škotskem, sicer pa doma iz Laz v Tuhinju. Prišel je poravnat naročnino za Rodno grudo, ob tej priliki pa smo se tudi pogovorili o njegovem oibisku v domačih krajih po petih letih, o življenju doma in na Škotskem. V krajih, kjer živi, ni drugih Slovencev, zato pravi, da mu je branje Rodne grude edini način, da slovenskega jezika ne pozabi, obenem pa zve tudi marsikatero novico iz domačih krajev. Na Škotskem živi že pet let, pred tem pa je Nekaj slik z izseljenskega srečanja na kromberškem gradu pri Novi Gorici. Bilo je zelo prijetno, kar se vidi tudi na naših posnetkih. IZ MATICE bil deset let v Avstraliji v okolici Melbourna, kjer je tudi spoznal svojo življenjsko družico — Škotinjo. To, pa želja, da bi bil bliže domačim krajem, ga je privedlo do tega, da se je preselil v ženin domači kraj, kjer si je s prihranki kupil samopostrežno trgovino. Po štirinajstdnevnem bivanju v Sloveniji se je vrnil na Škotsko. Želimo mu še veliko uspehov pri delu in da bi spet kmalu obiskal domače kraje. Iz Francije na oddih v domovino V ponedeljek 31. julija je v zgodnjih jutranjih urah s posebnim vlakom prispela na tritedenski oddih v Slovenijo skupina 325 izletnikov — naših rojakov in njihovih družinskih članov iz Francije, pokrajina Moselle. Predstavniki Slovenske izseljenske matice so jim šli nasproti do Jesenic in da bo srečanje prijetnejše, so vzeli s seboj še harmonikarja, ki je med potjo do Ljubljane igral poskočne. Za dobrodošlico so jim nazdravili tudi s kozarčkom domače slivovke. Na matici smo se že pred tem srečali s številnimi letošnjimi obiskovalci iz Francije, ki so se pripeljali z osebnimi avtomobili. Med znanci, s katerimi se srečujemo skoraj sleherno leto, smo letos spet pozdravili tudi častnega predsednika Združenja Jugoslovanov v sev. Franciji Jožeta Martinčiča iz Lensa, ki si je prišel na svojo rodno Dolenjsko okrepit zdravje. Izseljenci na hromberslteni gradu V soboto 29. julija je bilo v parku krom-berškega gradu srečanje izseljencev iz čezmorskih in evropskih dežel. To družabno prireditev je organizirala podružnica Slovenske izseljenske matice, Socialistična zveza in turistično društvo iz Nove Gorice. Že v zgodnjih popoldanskih urah so se začeli zbirati prvi obiskovalci. Ogledovali so si 'goriški muzej in lepo okolico z bogatim parkom, prireditev pa se je začela ob 19. uri. Drage goste so pozdravih predstavniki krajevnih oblasti in organizacij, nato se je začel izredno bogat kulturni program, ki so ga lepo izvedli domači pevski zbor Vinko Vodopivec, ki ga vodi izseljenec — povratnik Alojz Pavlin, moški pevski zbor Kras iz Dola — Poljane v Ita-ki .ie pod vodstvom Pavline Komelove zapel sedem narodnih pesmi in dokazal, Foto: Mirko Ličen da Slovenci v zamejstvu skrbno goje svoj materin jezik. Aleksij Pregare, član go-riškega gledališča je recitiral nekaj odlomkov iz Gregorčičeve in Prešernove poezije. Za veselo razpoloženje pa je neumorno skrbel goriški kvintet Hvala. Sledilo je ljudsko rajanje, ki je trajalo do zore. Mirko Ličen Praznično srečanje v MiiPNkI Soboti Murskosoboška podružnica Slovenske izseljenske matice je prvo izseljensko srečanje organizirala 22. julija v Murski Soboti. Že dopoldne se je pred umetnostnim paviljonom zbrala skupina okrog 90 rojakov predvsem iz zahodnoevropskih dežel, pa tudi iz Severne in Južne Amerike. Gostje so si najprej ogledali razstavo Panonska pokrajina — panonski človek, za tem pa še filma Lep spomin in Srečanje s Pomurjem. Po kratkem sprehodu skoz park so si v Pokrajinskem muzeju ogledali še razstavo dokumentov odpora proti fašizmu v Prekmurju, sobane grofa Szaparyja ter razstavljene predmete iz pretekle dobe. Na svečanem kosilu je goste pozdravila predsednica Slovenske izseljenske matice Zima Vrščajeva in podpredsednik soboške podružnice Matice Franc Sebjanič. V imenu izseljencev je spregovoril predsednik Prvega slovenskega prekmurskega društva iz Montevidea, Urugvaj, Geza Kološa. Zahvalil se je izseljenski matici za skrb, ki jo posveča Slovencem po svetu, posebej pa je poudaril, kako srečni so naši ljudje, ko se vračajo, čeprav samo za kratek čas, v domovino. Geza Kološa je ob tej priliki izročil predstavnikom podružnice matice spominsko pergamentno listino Prvega slovenskega prekmurskega društva. Srečanje v Murski Soboti je bilo značilno prav zaradi prisrčnih srečanj med izseljenci več rodov, starejših, novejših, prve, pa celo tretje generacije. Tako smo se srečali s skupino mladih iz Belgije, ki so izražali željo po večjem sodelovanju z našo mladino, radi bi potovali na podlagi izmenjav z našimi mladimi ljudmi, si dopisovali idr. Drugo srečanje je murskosoboška podružnica Matice pripravila 9. avgusta v gostišču Jež v Radencih. Gostje so si ogledali zdravilišče, po skupnem kosilu in kratkem programu pa so se v veselem razpoloženju razšli. Več o tem srečanju bomo poročali prihodnjič. Z © >« M m Z & N S » ^ M g Z nja pri širjenju in utrjevanju vezi med našimi izseljenci in staro domovino. V imenu direktorija Slovenskega narodnega doma v Clevelandu pa je spregovoril rojak Joe Birk. Dejal je, da s soprogo tako rada prihajata na obisk, da že več ne ve, kje je bolj doma — v Sloveniji ali v Clevelandu. V kulturno zabavnem programu so nastopili Veseli planšarji, ansambel Kosec iz Mengša, kamniški kvintet, folklorna skupina iz Stranj, recitatorka Fani Trebev-šek in prikupna »majerca« Kati Turkova, ki je recitirala svojo lastno pesmico. Na povabilo predsednika podružnice tov. Urbanca so gostje nato obiskali tudi bližnji spomenik padlim partizanom planincem, ki so ga pred leti izdelali iz lesa sami domačini i. s. V petek 21. julija je podružnica Slovenske izseljenske matice Kamnik-Domžale povabila rojake na prijetno, po domače ubrano družabno srečanje v Kamniško Bistrico. V slikovitem planinskem okolju so goste, med katerimi so bili številni naši znani društveni delavci iz ZDA in drugod, pozdravili fantje in dekleta v narodnih nošah, jim pripeli na prsi nageljne in ro-ženkravte ter zapeli v pozdrav. Ko so posedli k mizam, so jim zaželeli dobrodošlico predstavniki kamniške in domžalske občine in predsednik podružnice matice iz Kamnika. Mary Skušek iz Millwaukee, domačinka iz Domžal, je sporočila pozdrave krožka Progresivnih Slovenk iz Mill- waukee ter se še posebej zahvalila Slovenski izseljenski matici in uredništvu revije Rodna gruda za uspešna prizadeva- Urednik Frank Zaitz v družbi z nekdanjim predsednikom pevskega zbora Prešeren, Frankom Japichem v uradu matice Mitja Vožnjah, pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve Zvezni izvršni svet je pred kratkim imenoval za pomočnika državnega sekretarja za zunanje zadeve Mitjo Vošnjaka, znanega slovenskega publicista, pisatelja in diplomata. Več let tudi aktivno sodeluje pri delu Slovenske izseljenske matice, kjer je član njenega izvršnega odbora in njen podpredsednik. Kljub odhodu v Beograd bo Mitja Vošnjak tudi v prihodnje sodeloval pri delu Slovenske izseljenske matice, kateri bo s svojim delom, prav gotovo veliko koristil. Izseljenski dan v Trbovljah V domu Delavskega prosvetnega društva Svoboda II. v Trbovljah je bilo 10. avgusta popoldne zelo živahno'. Saj je bil to izselje-ski dan. ob katerem podružnice Slovenske izseljenske matice iz zasavskih revirjev vsako leto počaste rojake, ki so prišli na obisk v svoj stari kraj. Glavna letošnja prireditev, katero je pripravila trboveljska podružnica skupaj s krajevnimi organizacijami, je bilo družabno srečanje v domu Svobode II. v Trbovljah. Od vseh strani so se naši izseljenci zbirali. Tisti, ki so prišli že dopoldne, so si pred tem ogledali Trbovlje in okolico. Popoldanska družabna prireditev se je začela nekaj po 17. uri. Naši rojaki iz raznih evropskih in tudi čezmorskih dežel, kakor tudi številni povratniki, so polno zasedli vsa omizja. V imenu prirediteljev so zbranim zaželeli dobrodošlico: predsednik podružnice Slovenske izseljenske matice iz Trbovelj tov. Naglav, podpredsednik trboveljske občine tov. Osredkar in član glavnega odbora Slovenske izseljenske matice Tone Kukoviča. Nato so zaigrali Veseli rudarji. Spet smo skupaj, je bil naslov prve skladbe, ki je drage goste ob omizjih živahno razgibala. Ob veseli muziki Veselih rudarjev, petju mešanega pevskega zbora DPD Svoboda II., posrečenih šalah prebrisanega humorista Robija, recitacijah sodelavca- RTV Ljubljana Marjana Kralja — se je razpoloženje stopnjevalo in bilo prijetno razgibano, kakor je na podobnih srečanjih med našimi rojaki v Franciji, Belgiji in Holandiji. Urednik Frank Zaitz iz Chicaga Navihano nas je pogledal in se nasmehnil, nato pa smo si krepko stisnili roke. Takšno je bilo naše srečanje na matici z nestorjem slovenskih novinarjev, urednikom Frankom Zaitzem iz Chicaga. Z njim je prišla njegova prijazna soproga Angela. Nadvse veseli smo bili srečanja s tem našim uglednim rojakom, katerega ime je že desetletja tesno povezano s kulturno in politično dejavnostjo naših rojakov v ZDA. Stekla je beseda o tem in onem. V očeh se mu je zalesketalo, ko je pripovedoval o zadnjem obisku v Sloveniji v letu 1938. Takrat sta s soprogo obiskala veliko dežel, seveda bila sta malo mlajša. In potem doma. Hodila sta in hodila, saj če hodiš, si ve bolje ogledaš, globlje dojameš. Plezala sta na hribe, hodila iz kraja v kraj. Njegova mati je takrat še živela. Ni ju poznala, ko sta prišla, saj sta jo hotela presenetiti. Sedela je na vrtu z vnučkom v naročju in jima rekla, da ni nikogar doma .. . Zdaj matere že dolgo ni več, leta beže in noge postajajo vse težje. Pa se je tako vse spremenilo. Človek bi spet hodil in hodil. Iz ulice v ulico, iz kraja v kraj, gledal bi in lovil vtise. Če se voziš z avtomobilom vse prehitro zbeži mimo kakor v filmu — slika se prikaže in izgine. Pozneje smo zvedeli, da je rojak Zaitz odšel na krajše zdravljenje v bolnišnico na Jesenice. Skrbelo nas je in bili smo prav veselo presenečeni, ko sta nas potem s soprogo spet obiskala na matici. Vse je spet dobro, le še nekaj počitka v zdravilišču. Rojak Frank Zaitz, ki ima v Sloveniji med našimi kulturnimi delavci številne prijetelje, je novinar že skoraj pet desetletij. Če bi sestavili stolpce vsega, kar je v teh letih napisal, bi bil to tako dolg trak, ki bi segel skoraj dz starega kraja preko morja prav tja do Chicaga. Toda o tem noče govoriti. Dejal je, da ne želi, da se piše o njem. A kljub temu se bom malo »pregrešila« in povedala o njem, kar je znanega in zapisanega. Pravzaprav je Ljubljančan, doma z Ilovice na Ljubljanskem barju, kjer so včasih kopali šoto. Rodil se je 18. avgusta leta 1888. Aprila 1907 je odpotoval v Pueblo, kjer je delal v topilnici rude, bil nato brezposeln, potoval iz kraja v kraj za delom. Gradil je predore, topil rudo, delal v svinčenem rudniku, kjer je zbolel. Leta 1914 je prišel v Chicago in dobil delo v kemični tovarni. Leta 1919 se je zaposlil pri Proletarcu in se posvetil publicistiki in društvenemu delu. Po odhodu Etbina Kristana v domovino v 1. 1920 je prevzel uredništvo Proletarca, ki ga je urejal dokler je list izhajal, to je do 6. februarja 1952. Od leta 1920 do 1950 je bil urednik Ameriškega družinskega koledarja, v letih 1933 do 1945 je urejal mesečnik Majski glas ter pred njim Prvi maj, oziroma prvomajsko slavnostno številko Proletarca. Pri Prosveti je prvič sodeloval v letu 1918, ko je nadomeščal pomožnega urednika Petra Bernika, ponovno pa je bil urednik Prosvete od decembra 1952 dalje. Od januarja 1953 do 4. septembra 1957 je bil glavni urednik Prosvete in mladinskega lista The Voice of Youth. Zadnjih šest let je pomožni urednik Prosvete. V Slovensko narodno podporno jednoto se je vključil že v prvih letih ob prihodu v Ameriko. Bil je predsednik njenih društev v Ely ju, Evelethu in Butteju. Od 1. 1914 je v odboru društva št. 1 Slavija v Chicagu in od tega 30 let predsednik. V letih 1921 in 1925 je predsedoval konvencijama SNPJ, ki sta bili prva v Clevelandu, druga v Waukeganu. Vrsto let je bil član izvršnega odbora Jugoslovanske socialistične zveze ter 36 let tajnik raznih njenih klubov. Nad 26 let je bil odbornik Izobraževalne sekcije JSZ, ki se je pozneje preimenovala v Prosvetno matico. Med zadnjo vojno je sodeloval v organizacijah za pomoč domovini, bil je tudi član izvršnega sveta SANS. Kolikšna dejavnost. Začudiš se in skoraj ne verjameš, da je vse to zmogel en sam človek. In ponosen si, da si se z njim spoznal in rokoval. ma siokan PITTSBURGH .UMOR TAMBUHITZANS na turneji po Jul) OTON ŽUPANČIČ: PISMO PRIŠLO JE PISMO IZ DALJNE DEŽELE, IZ DALJNE DEŽELE, IZ TUJEGA KRAJA, IZ TUJEGA KRAJA, OD ZAMORSKEGA KRALJA, BELO PISMO, ČRN PEČAT. KAKŠNO JE DANO V TEM PISMU POVELJE? KAKŠNO POVELJE, KAKŠNI UKAZI? KAJ-LI NAM HOČE, KAJ-LI VELEVA? POJDIMO, POJDIMO PISMA BRAT! »TO JE POVELJE ZAMORSKEGA KRALJA: VI NEUGNANI VSI CICIBANI MORATE BITI HITRO ZASPANI. KAKOR BI TRENIL, MORATE SPAT! SLOVENSKA PRAVLJICA: BOGATA IN UBOGA SESTRA Nekoč sta živeli dve sestri: bogata in uboga. Bogata je imela velik mlin na štiri kamne, uboga sestra pa ni imela drugega kot dvanajst otrok. Lačni so bili od jutra do večera in še ponoči, saj mati ni imela kaj, da bi jim dala jesti. Nekoč je bogata rekla siromašni sestri, naj pride mlet k nji v mlin. Sestra je prišla In je ves dan mlela za bogato sestro, zvečer pa jo je prosila za peščico moke. Bogata sestra jo je zavrnila, da ima dovolj moke na sebi. Ubožica je zajokala in šla domov. Ko je prišla domov k otrokom v izbo, je stresla moko s sebe in bolj ko je stresala, več je je bilo. Revni sestri nikoli več ni zmanjkalo moke. Obogatela je in srečno oženila vse svoje otroke. Vsakemu je dala za doto vrečo bele moke in še prodajali so jo. Njena lakomna sestra pa je obubožala. SLOVENE FAIRY TALE A RICH AND A POOR SISTER Once upon a time lived two sisters: a rich and a poor one. The rich sister had a big mill with four grind-stones, the poor one had nothing but twelve children. The children were hungry from morning till night but their mother had nothing to give them to eat. One day, the rich sister asked the poor one to come to grind in her mill. The poor sister agreed and ground in the mill for her rich sister for a whole day. In the evening she asked her rich sister for a handful of flour. The greedy rich sister refused by answering that she had enough flour on her dress. The indignant sister deeply sad and weeping went home. When she came home to her children, she shook off the flour from her dress but the more she shook it the more flour came off it. The poor sister never ran short of flour again. She became rich and all her children were happily married. For a dowry she gave each one of her children a big sack ful of flour and she was even selling it. Her greedy and covetous sister became poor and unhappy. FRAN MILČINSKI: O ZUPANU, PASTIRJU IN OVCAH Je bil v Butalah župan in je imel pastirja in je gnal pastir županove ovce na pašo. Devetnajst jih je gnal na pašo, osemnajst jih je prignal domov. Ga vpraša župan: »Ena manjka, kam si jo dal?« Odgovori pastir: »Saj so vse.« Jih župan prešteje še eno pot: »Osemnajst jih je!« Pastir: »Nak, devetnajst!« Reče župan: »Ali si tako zabit, da ne ločiš števila, ali si tako trmast! Daj, stopi po občinske može, naj pridejo. Šestnajst jih je in še policaja pokliči, jih bo sedemnajst; midva sva dva, nas bo vseh skupaj devetnajst. Pa bomo zgrabili vsak svojo žival in če bo vsakemu svoja v rokah in ne bo nobeden brez ovce, jih je devetnajst, drugače jih ni.« Tako se je zgodilo. Prišli so občinski možje, šestnajst jih je bilo, in prišel je tudi policaj in jih je bilo skupaj z županom in pastirjem vseh skupaj devetnajst. Pa je dal župan znamenje. »Zdajle!« in vsak je hitel in zgrabil najbližjo ovco in so bili možje zanesljivi in pošteni, nikdo ni zgrabil dveh. Pa se je pokazalo. Vsak je imel v rokah eno ovco, le policaj je ostal brez nje. Pa se je razjezil pastir: »Kaj me briga policaj! Devetnajst jih je! Policaj je šema, zakaj m zgrabil ovce prej in v pravem času.« BELGIJA V načrtu imamo tlom In alovenaho solo Žal nisem bil navzoč ob gostovanju ansambla Mahkovič, ker sem moral zaradi hude bolezni mcjaga očeta odpotovati v Slovenijo. Tolaži me, da sem ga našel še živega. Umrl je štiri dni po mojem prihodu. Iz razgovora s člani in odborniki ter drugimi rojaki sem dobil vtis, da so bili z ansamblom zelo zadovoljni, le zvočne instalacije niso delovale, kakor je treba. Prireditve so se udeležili rojaki iz belgijskega in holandskega Limburga, iz Bruslja je prišel predstavnik našega poslaništva, nadalje so prišli rojaki iz Liegea in okolice, kakor tudi iz Nemčije. Sam program je bil odličen in člani ansambla so se potrudili, vendar se jim pozna, da nimajo večjih izkustev. Omenimo naj še to, da smo se nedavno zbrali predstavniki naših društev v belgijskem Limburgu na sestanku. Sklenili smo, da bomo v bodoče sporazumno z vsemi tremi društvi vabili skupine iz domovine. Na ta način bomo v bodoče lahko sprejemali tudi večje skupine. Slovenci iz okolice Genka imamo tudi v načrtu, da si kupimo in uredimo svoj dom. Zdaj smo na tem, da ta načrt uresničimo. Našli smo že primerne prostore, le z denarjem smo na tesnem. Ce bomo zbrali potrebno število slovenskih družin, ki bodo pripravljene žrtvovati nekaj denarja za skupno stvar, bomo zamisel uresničili. Nameravamo tudi odpreti slovensko šolo. Se enkrat prisrčna hvala za gostovanje. B. Žabot, tajnik Slovenske skupnosti iz Genka Želimo, da čimprej uresničite svoje načrte. Prav gotovo bodo rojaki imeli razumevanje za to stvar in bodo vsak po svojih močeh radi prispevali sredstva, saj bosta dom in šola koristila vsem. Čestitamo k lepi zamisli! Uredništvo KANADA Jubilejno slavje v ALellandporto Jugoslovanski izseljenci v Kanadi so 9. julija svečano proslavili stoletnico Kanade in obletnico vstaje jugoslovanskih narodov. Nad dva tisoč jugoslovanskih rojakov in njihovih kanadskih prijateljev se je ta dan zbralo v Wellandportu na prostrani farmi Beograd, ki je last velikega prijatelja Jugoslavije majorja W. Jonesa. Farma je bila lepo okrašena, na visokih jamborih so vihrale zastave obeh dežel. Vsepovsod so bili transparenti z napisi, ki so bili posvečeni obema obletnicama. Gostje so prišli od vsepovsod tudi po več sto kilometrov daleč. Navzoči so bili predstavniki jugoslovanskega poslaništva v Kanadi, predstavnik koordinacijskega odbora izseljenskih matic Jugoslavije J. Djajič in drugi. Na slavju je govoril tudi jugoslovanski generalni konzul Božidar Stanič, ki je poudaril prepričanje, da se bodo vezi med Kanado in Jugoslavijo še okrepile. Prebrali so tudi čestitke jugoslovanskih izseljenskih matic, raznih kanadskih odborov za proslavo stoletnice Kanade in drugih. Sledil je bogat kulturni program, v katerem so nastopili tudi mladi talenti. HOLANDIJA Jubilej društev sv. Barbare Rudarska društva sv. Barbare v Holandiji praznujejo letos 40-let-nico. Jubilej bodo v letošnji jeseni slovesno proslavili. V prireditvenem odboru slovenske skupnosti so predsednik Zveze društev sv. Barbare rojak Robek, tajnik Zveze Jože Drenovec, rojak Jančič in še nekateri. V Holandiji delujejo tri rudarska društva sv. Barbare. Najmočnejše društvo v Herlerheide-Brunsum. Njegov predsednik je Franc Gril, vodja letošnje skupine rojakov, ki so prišli na oddih v Slovenijo. Ostali društvi sta v Hoensbroeku in v Luterade, Društvu v Luterade predseduje Ivan Kropivšek, ki je član društva že od ustanovitve, torej polnih štirideset let. Naše čestitke k lepemu jubileju in mnogo uspehov pri nadaljnjem društvenem delu! NAŠI P o SVETE ZDA Ob ifrobu znjmc društvene delavke Dne 23. maja je v bolnišnici v Chicagu umrla znana društvena delavka Helen Vičič. V starosti nad osemdeset let je podlegla raku. Pokojna je bila med ameriškimi rojaki dobro znana in spoštovana. Doma je bila iz Podbrezja na Gorenjskem iz družine Teranovih. Pred leti sta s pokojnim soprogom imela v Chicagu špecerijsko trgovino. Helen je vneto delovala v društvih. Bila je podporna članica pevskega zbora Prešeren, članica Progresivnih Slovenk, krožka št. 9, KSKJ, Kluba upokojencev, ženskega kluba Bled in še drugih društev. Bila je zvesta naročnica Rodne grude, odkar je revija začela izhajati, čeprav je dolgo bolehala in ji je v zadnjih letih odpovedal vid. V letu 1962 je obiskala Slovenijo in smo se z njo srečali tudi v uradu Slovenske izseljenske matice. Zavedno slovensko ženo bomo ohranili v trajnem spominu. Zbirku zn šolo in spomenik V junijski štev. Rodne grude smo že pisali, da so na pobudo rojaka Jacka Tomšiča iz Clevelanda začeli z zbirko, da bi v Kalcih pri Šempetru na Notranjskem zgradili spomenik trem znanim No-tranjcem: pesniku in pisatelju Miroslavu Vilharju, Alojzu Valenčiču, enemu izmed znane četvorice zavednih primorskih Slovencev, ki so jih fašisti 1. 1930 ustrelili v Bazovici pri Trstu, in revolucionarju Tonetu Tomšiču, po rodu Tržačanu, ki so ga med vojno ustrelili fašisti v Ljubljani. Tone Tomšič je dolga leta živel pri sorodnikih na Kalcih. Odziv na zbirko je med ameriškimi rojaki, predvsem tistimi, ki so doma s Primorske, zelo lep. Kakor beremo v Prosveti, se je zbirka razširila tudi za gradnjo šole v Kalcih. Rojaki darujejo v spomin svojih umrlih svojcev in podobno. Bnzpto za izbor Miš« Prosveta, glasilo Slovenske narodne podporne jednote, je že v juniju objavila vabilo mladim članicam organizacije, da bi se vključile v tekmovanje za izvolitev Miss SNPJ, Miss aktivnosti in Miss nadarjenosti za 1. 1968. Objavljeni so bili tudi pogoji tekmovanja. Letošnja glavna proslava dneva SNPJ bo v Clevelandu in jo organizira federacija clevelandskih društev SNPJ. SXPJ za mlade elane Slovenska narodna podporna jednota prispeva vsako leto 5000 dolarjev v šolninski sklad, iz katerega prejema štipendije letno 34 mladih članov in članic za nadaljevanje in zaključek študija na kolegijih in univerzah. V dnevih od 23. do 29. julija je bil na prostorih letoviškega centra SNPJ v Ennon Valleyu, Pa., Teden jednotine mladine. Mladi člani in članice so letovali pod izredno ugodnimi pogoji. Ob športnih in družabnih igrah so se med seboj spoznali in navezali stike za bodoče tesnejše sodelovanje pri mladinskem delu. Štipendije nmerišhe dobrodelne družbe Ameriška dobrodelna zveza je za otroke svojih članov razpisala letos deset štipendij v skupni vrednosti 2500 dolarjev. Štipendije prejmejo dobri dijaki, ki so uspešno končali srednjo šolo. Imena izbranih štipendistov so razglasili na tradicionalnem letnem festivalu ob dnevu Ameriške dobrodelne zveze v juliju. IVcdili si bodo izletniške prostore Člani slovenskega prekmurskega društva Večerni zvon v Torontu so kupili farmo z obsežnim zemljiščem, kjer bodo uredili prostore za svoje družabne prireditve, piknike in drugo. Dela so se lotili člani kar sami. Farmo so očistili, naredili mize in klopi, nato so se lotili še odra za prireditve. Za konec avgusta so napovedali otvoritev izletniških prostorov. Josie Šlosarjeva iz Millwaukee je bila že trinajstkrat na obisku v Sloveniji. Na sliki s svojo pravnukinjo Jean-Ann Dva mala Slovenca iz Genka: 5-letni Srečko in 3-letni Rajko Zebot Michael in Bob Križanovich, pravnučka Mary Suglicheve, ki je bila tudi med našimi letošnjimi obiskovalci Odbor Prvega slovenskega prekmurskega društva iz Montevidea, Urugvaj S proslave stoletnice Kanade in obletnice vstaje jugoslovanskih narodov v Wellandportu, v Kanadi Margareta in John Grbec iz Doylestaun, Ohio sta lani slavila zlato poroko. Na slavju se je zbralo nad 2C0 gostov. John Grbec ima veliko mlekarsko farmo in je znan daleč naokrog Stanko Leben z ženo Lizo in hčerkico Michele-Suzana ter sorodniki Kekaj pisem iz Avstralije Ko prebiramo vaša pisma, ki prihajajo od vsepovsod, se z njimi v drobcih sicer, pred nami odgrinja tudi vaše življenje, vaše težave, vaša hrepenenja in upanja. Iz kupa pisem sem danes izbrala nekatera iz Avstralije. Pa spregovorite zdaj sami: Naročnica Vida Bastalec iz Paringe pravi, ko pošilja naročnino: »Oprostite mi, ker ste tako dolgo čakali na moje pismo. Krive so okoliščine, v katerih smo živeli in pomanjkanje denarja. Tako mi je bilo težko, da nisem mogla niti pisati. Zdaj smo prebrodili najhujše in upamo na boljše. Vsi smo zelo veseli, ko dobimo Rodno grudo. Posebej so še veseli naši mali, ko jim prebiram novice iz Rodne grude.« Franc Kmetich iz Rosewater, ki je tudi poslal naročnino, je pripisal: »Iz srca prosim, da mi oprostite moj dolgi molk. Med tem sem se preselil, kar pa ni vzrok, vzrok so skrbi, ki jih imam. Da ne govorim le o tem, kako mi je dolgčas po domovini. Saj razumete, kako more biti človeku, ki je zapustil domovino komaj 19 let star in odšel v tujino brez misli, celo brez načrtov. Menda sem prerad gledal kavbojske filme in bral zgodbe Karla Maya. Bil sem v Avstriji, Nemčiji, Franciji in po dveh letih sem se odločil za Avstralijo. Tu sem bil zelo osamljen. Nobenega Slovenca nisem poznal. Zelo težko sem čakal vsakega pisma od doma, seveda sem pa največ novic našel v Rodni grudi. Potem sem si kupil zelo drag radio, mislil sem, da bom dobil v njem tudi ljubljansko postajo, a žal do danes se mi to še ni posrečilo. Pred dvema letoma sem se oženil, a mi žena stalno boleha. Poskusila sva že razne zdravnike, a nič ne pomaga...« Franc Klemenc iz Wetherill Parka je tudi v težavah. Takole pravi: »Cela krivica leži na meni. Pred tremi leti sem imel smolo pri delu. Nato smo pa kupili kurjo farmo, pri čemer me je neki hrvaški rojak grdo ogoljufal, da sem zgubil vse imetje. Se zdaj teče razprava. Nisem pa prepričan, da se bo pravično iztekla, saj je to bolj težko v tej deželi, posebno če se te drži smola... Ce bi se vse srečno zaključilo, se morda v poletju vidimo v domovini...« Frank Geld iz Canberre je preživel avtomobilsko nesrečo. »Zdaj sem spet začel delati,« pravi v pismu in nadaljuje: »Hvala za Rodno grudo, ki prinaša toliko lepega. Vzbuja mi spomine na pretekla leta in na moje rodno Prekmurje. Sem hudo osamljen že 25 let. Staršev nisem nikoli poznal, zato sem odšel v tujino, da bi obrnil list svojega življenja. Ne živim slabo, le srce ni zadovoljno. Imam poklic, ki ga nisem bil doma naučen. Sem šef v kuhinji, kjer kuhamo za 250 ljudi. Za letošnjo jesen sem se odločil, da pridem na obisk domov. Morda bom kar ostal. Tujina ni tako lepa, kakor jo nekateri opisujejo v člankih, ki jih berem v Rodni grudi. Če boste kaj hodili po Prekmurju, vas prosim, da fotografirate Lendavo. Tam sem doma. Zdaj ko po tujih krajih blodim, v srcu vročo željo nosim: da vsaj enkrat bi šel še tja v prekmursko vas, kjer sem doma. Naročnik Stanko Leben iz Mt. Ise piše: »Oprostite, ker se tako dolgo nisem oglasil. Lani sem si začel graditi hišo in sem bil zaradi tega zelo zaposlen in izmučen. Pa denarja je tudi primanjkovalo, da sem ostal na dolgu za naročnino. V novi dom sem se z družino vselil januarja. Zdaj je prišel sem tudi brat z družino iz Drinbulah, North Quesland, ki si tudi gradi hišo. Lani pa je prišla od doma sestra Marta. Tako smo spet po mnogih letih vsi skupaj. Dobili smo tudi družinski prirastek — hčerkico Michele-Suzane, ki nam je v veliko veselje. Na splošno je življenje v Mt Isa precej živahno. Slovenci si vneto grade eno in tudi večstanovanjske hiše. Stanovanja so draga, a jih je dovolj. Tudi zaslužek še kar gre. Pri gradnji drug drugemu pomagamo. Društev nimamo. Pač pa hodimo drug k drugemu v vas in v pomenkih nam mineva kratek prosti čas. Za prihodnja leta imajo nekateri v načrtu tudi obisk domovine, ki pa je precej drag.« Pavel Vatovec iz Claremonta, Tasmanija: »Mama mi je pisala, da ima edino željo, da bi še enkrat videla vso družino. Tako srčno rad bi ji izpolnil to željo, saj se je dvajset let trudila zame. Zato sem se odločil, da se malo potrudim in prihranim, da bom izpolnil materino željo. Če bo šlo vse po sreči, se bomo v juliju 1968 videli. Rad imam opere in si tudi vsako sezono katero- ogledam, žal pa so vse v angleščini ali italijanščini. Tako bi želel enkrat poslušati pevce v slovenskem jeziku. Kdaj je v Ljubljani operna sezona?« Naročnik Darinko Hafner iz Glenroy-Melbourne je zapisal: »Rodna gruda je zares lepa revija! Posebno vesel sem je takrat, ko je v njej mnogo fotografij naše lepe Slovenije in opisi krajev. Človek se kar vživi, kot da sem doma. Mislim, da se v domači Sloveniji sploh ne zavedate, da živite v raju. To vemo mi, tukaj v tujini. Avstralija je čudna dežela, lepot nima preveč. Prej bi rekel, da je pusta, kot privlačna. Morda je tudi po svoje lepa, za kogar je — samo mora po glavi hoditi, da bo videl vse prav.« Dragi naročniki in naši dopisniki! Iz vaših pisem vidimo, da vaše življenje ni lahko. Trdo je treba delati tu in tam, mnogo težav je treba prebroditi. Draga naročnica Vida Bastalec iz Paringe, veseb smo, da je hudo za vami in so se vam življenjske razmere zboljšale. Naj vam in vaši družin tudi v bodoče prinaša Rodna gruda čim več veselja. Franc Kmetich iz Rosewater: Žal, oddaj ljubljanske radijske postaje ni mogoče poslušati v Avstraliji. Iz srca želimo, da bi se vaši ženki zdravje izboljšalo. Franc Klemenc, Wetherill Park: Res imate hudo smolo, ampak bodite prepričani, da bo tudi hudih dni enkrat konec in se bo vse izteklo, kakor je prav. Napovedali ste obisk, a doslej se še nismo srečali. Morda se še vidimo, sicer pa prav gotovo prihodnje leto. Na svidenje! Frank Geld iz Canberre: Veseli smo, da ste spet zdravi. V eni prihodnjih številk vam bomo izpolnili željo in objavili sliko Lendave. Toda takrat boste že sami doma. Obiščite nas tudi na matici v Ljubljani, da se spoznamo. Od pesmice smo- objavili le eno kitico, ker ni prostora. Stanko Leben iz Mt. Ise: Čestitamo vam k dvojni sreči: novemu domku in mali Michele-Suzane, ki je sonček vaše družinice. Vso srečo in lepe pozdrave vsem Slovencem v Mt. Isi! Pavel Vatovec, Claremont, Tasmanija: Materino željo izpolnite, če je le mogoče, sicer bi vam bilo pozneje težko in bi si očitali. Gledališka sezona je pri nas kakor drugod v zimskih mesecih. Poleti pa so v okviru Ljubljanskega festivala v Ljubljani na programu tudi opere. Operne predstave na prostem imajo poleti v Dubrovniku, Splitu in še kje. Ali že imate slovensko opero Gorenjski slavček na ploščah? Če je še nimate nam pišite, da vam jo pošljemo. Darinko Hafner, Glenroy-Melboume: Zahvaljujemo se vam za tako lepo pohvalo Rodne grude. Srčno želimo, da bi Rodna gruda prinašala vsem mnogo veselja in razvedrila in tople pozdrave domovine! Ina Slokan Zelo lepo ste nas sprejeli ,ko smo dospeli na Brnik. Ljubljana je veliko lepša, kakor se je spominjam iz mladih dni. Letos sem prišla na obisk po šestinštiridesetih letih. Prišla sem s sinom in hčerko k svojim trem bratom in svoji mami, ki živi na Igu. Starejši brat mi je umrl l. 1944. Obiskala sem njegovo ženo. Se enkrat hvala vsem za lep sprejem vam od matice v Ljubljani in domačim na Igu. Prosim pošiljajte mi Rodno grudo! Mary Tursich, New York City VI* K AS AN JA !*> ODGOVORI Ana k »Rodno grudo« v avtobusu in na letalu Ann Klunova, iz Pittsburga v ZDA, sedi med dekleti na Matici in vsa nasmejana pripoveduje, kako lepo je bilo na izletu po Sloveniji, kako čudovit in drag ji je vsak košček domače zemlje. — Zapustila sem jo, kot revno dekle in zdaj se vračam k njej obogatena s spoznanjem, da je lepo povsod, a najlepše doma! Ni bila lahka pot do belega kruha v Ameriki, niti pri vas. A vi imate vsaj to zavest, da ste se zanj borili in ga priborili doma. Tudi drobtine na domači mizi so slajše od pogače na tujem. In ljudje tukaj ste drugačni, poleg dela najdete čas za prisrčen razgovor, za smeh, za sonce, planine in za rože... Kako lepi so nageljni po okencih na Gorenjskem ... Tako živahno zna pripovedovati in za vse se zanima. Želi si slovenskih knjig, želi pesmi, plošče; kupuje oboje in snema s filmsko kamero vse kraje in dogodke, da bo prenesla naše veselje še med naše rojake na ameriških tleh. — Med izletniki po Sloveniji sem zbrala osem novih naročnikov za RODNO GRUDO. Prinesla sem naročnino tudi za stare naročnike in potrudila se bom, da bo vašo lepo revijo spoznalo še več naših rojakov v Ameriki. Tako bodo tudi tisti, ki ne morejo obiskati Jugoslavije, spoznali našo lepo deželo. Klunova je odpotovala vse prehitro, da bi ji utegnili povedati in dokazati, kako cenimo ljudi, ki so ponosni na rodno zemljo, četudi živijo v bogati Ameriki. Na hitro smo se poslovili od nje 5. julija, a 17. julija smo že prejeli njeno pisemce: — Sporočam vam, da sem med potovanjem na letalu pridobila šest novih naročnikov RODNE GRUDE. Med temi in onimi, ki sem jih pridobila v avtobusu na izletu, je devet rojenih v Ameriki. Vzljubili so domovino svojih staršev, veselilo bi jih, če bi revija prinašala tudi nekaj sestavkov v angleščini. Draga rojakinja Ann, toplo se vam zahvaljujemo za sodelovanje. Če bi imeli v vsakem mestu po enega tako agilnega in požrtvovalnega zastopnika, najbrž ne bi bilo slovenske hiše na tujem, fejer ne bi prejemali RODNE GRUDE. Prepričani smo, da bo vaš zgled našel posnemalce med prijatelji Rodne grude po svetu. Vera V. Otip ■'aviihiii ali alSuieiitsit*ij» ? S fantom sva se imela rada, delala sva načrte za bodočnost in oda srečna, dokler mu nisem povedala, da sem zanosila. Od takrat s« me izogiba, ničesar več noče slišati o poroki in vprašuje samo še o. koliko zahtevam za odpravnino. Prosim, svetujte mi, koliko znaša 7|laj alimentacija za nezakonskega otroka, da bom vedela, koliko Približno naj zahtevam za enkratno odpravnino in kam naj se obr-nem’ da pri tem ne bom oškodovana. Razumemo vašo stisko in vam svetujemo, da se umirite. Mislite predvsem na otroka, na katerega razvoj vpliva tudi razpoloženje matere. Skušajte se poravnati s fantom lepim potom in doseči od njega izjavo, da bo za otroka skrbel. Boljše kot enkratna odpravnina, ki foi morala biti zelo visoka, je plačevanje alimentacije, ki traja do otrokove polnoletnosti, ali pa še dlje, če bo otrok študiral. Če fant takšne izjave ne bo hotel podpisati, se boste morali zateči k odvetniku. Ker ste še jugoslovanska državljanka, bo tudi otrok naš državljan, tudi če bi se rodil v Avstriji. Zato boste uveljavljali alimentacijski zahtevek po jugoslovanskih predpisih, vendar pred sodiščem, na katerega območju ima otrokov oče stalno bivališče. Po naših predpisih se ravna alimentacija po tem, kakšne dohodke imata oče in mati. Praviloma bi morala skrbeti za otroka oba enako, tj. vsak do polovice. Če pa je oče v boljšem položaju kot mati, lahko predpiše sodišče očetu več kot polovico vzdrževalnine. Minimum za življenjske stroške je pri nas sedaj okrog 30.000 S din, alimentacija bi lahko torej znašala polovico ali 15.000 S din. Vendar, kakor rečeno, je to stvar dogovora ali pa uveljavljanja zahtevka potom odvetnika, oziroma- sodišča, če je to potrebno. Če se boste vendarle odločili za enkratno odpravnino, izračunajte, koliko bi zneslo, če bi oče plačeval recimo vsako leto 180.000 S din in to 18 let. Tudi v primeru odpravnine zahtevajte od očeta priznanje očetovstva in poravnavo s pismeno izjavo. Morda bo fant le uvidel, da je bolje, če se z vami poroči. Zaupajte pa svoje težave tudi staršem, ki vam bodo gotovo pomagali. Ali sem upravičen do otroških doklad? Sporočam vam novi naslov, kamor mi v bodoče pošiljajte Rodno grudo. Prosil pa bi vas, da mi v eni izmed naslednjih številk Rodne grude sporočite, če sem v Nemčiji, kjer delam, upravičen do otroških doklad. Ženo in otroke imam v Jugoslaviji. Znano nam je, da so naši delavci po socialni zakonodaji za tuje delavce v ZR Nemčiji upravičeni do otroških doklad in da jih tudi prejemajo. Ker zaenkrat socialna konvencija med Jugoslavijo in Nemčijo še ni podpisana, je seveda to odvisno od delovne pogodbe, ki jo naš delavec sklene z nemškim delodajalcem. Zato se predvsem pozanimajte, kakšno pogodbo ste podpisali, ko ste nastopili službo. Če sami nimate nič v rokah, se povežite s sindikatom v vašem podjetju in ga prosite za pomoč v tej zadevi. Nemška podjetja navadno zahtevajo od naših delavcev dokazilo o tem, da za otroke ne prejemajo otroških doklad v Jugoslaviji. Zato vam naj žena ali pa kdo drug v domovini preskrbi od Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje potrdilo, da vaši otroci v Jugoslaviji ne prejemajo otroških doklad. Svetujemo vam, da se v Nemčiji vpišete v sindikat delavcev vašega podjetja, ki vam bo kot svojemu članu pomagal do pravic, ki jih imate po pogodbi in socialni konvenciji za tuje delavce V Nemčiji. Marička D. WSA BESEDA SOVE BESEDE - K K AT1C E Kakor v drugih jezikih, so si v zadnjih desetletjih tudi v slovenščini kratice pridobile svoje posebno mesto. Ni se jih sicer še nabralo toliko kot v nekaterih svetovnih jezikih, toda če bi jih zbrali, bi tudi pri nas njihovo število narastlo kar v tisoče. Največji jeziki imajo že debele slovarje, ki razlagajo pomene posameznih okrajšav, saj jih brez take pomoči nihče več v celoti ne razume. Za slovenščino imamo nekaj glavnih kratic razloženih v Slovenskem pravopisu iz leta 1962. Kratice, ki jih navadno pišemo kar z velikimi črkami, so po svoji glasovni in grafični sestavi precej različne. Pogosto srečamo le po eno veliko črko, ki npr. pomeni oznako za državo na avtomobilih, velikokrat pa naletimo tudi na tako lepo izgovorljive zveze treh ali več glasov, da bi jih lahko imenovali že prave besede, saj se sklanjajo in tvorijo izpeljanke; in cesto niti več ne vemo, iz česa je ta ali ona kratica nastala, čeprav njeno vsebino dobro razumemo. Zakaj je prav v zadnjih desetletjih nastalo toliko kratic? Dolgi naslovi ustanov, društev, šol, klubov, itd. so začeli tako bremeniti jezik, da je sčasoma dobil več opravka z njimi kot pa z vsebinskim jedrom, ki ga hočemo sporočiti bralcu ali poslušalcu. V poročilih pogosto slišimo celo poplavo besed, ki so jo sprožili sami dolgi naslovi (npr. Komisija za učbenike in priročnike pri sekretariatu za kulturo in prosveto Socialistične republike Slovenije v Ljubljani sporoča...); ker pa je čas draga stvar in ga je zmeraj premalo, si želijo ljudje tudi tu malo poenostaviti delo — povzemajo samo še začetnice besed, ki sestavljajo takšen naslov, in jih kratko malo zlagajo. Seveda so se tako med prijetnimi in tekoče izgovorljivimi zvezami, kot so npr. DOZ, TAM ali SPENT, izcimila tudi precej nenavadna zaporedja, npr. AGFRTV, kar pomeni Akademija za gledališče, film, radio in televizijo. Pri zlaganju kratic se jezik seveda ne drži enotnega pravila. Ljudje so pač včasih bolj, včasih manj iznajdljivi. Tudi niso vse kratice domačega izvora. Tako smo za marsikatero tujo ali mednarodno ustanovo prevzeli kar tujo kratico, ki pa jo obravnavamo kot domačo. Pravimo npr. da nekdo dela pri UNESCU, da je član UNESCA, da ima naša država takšne ah drugačne izkušnje z GATTOM, ipd. Včasih se šele pri analizi kratice zavemo, da je posneta po srbohrvaškem besednem sestavu, npr. NAMA ali DOZ (Narodni magazin, Državni osiguravajuči zavod). Oglejmo si še nekaj zanimivih primerov. Kdo dandanes ne pozna tamovcev? Kdo ne ve, kaj je bil DID'? Toda če je znano, da je prvi samostalnik izpeljan iz kratice TAM, ki pomeni Tovarna avtomobilov Maribor, je kaj lahko uganiti, da pomeni tamovec lahko tovornjak, ki je bil izdelan v tej tovarni ali pa delavca, ki je tam zaposlen. Prenekateri iz mlajšega rodu morda več ne ve, da je bil DID Dom igre in dela, namenjen našim najmlajšim. Zanimivo je, da je DOZ že pravi sinonim za zavarovalnico. Kako trdno se drži ustaljena kratica, čeprav njeni deli v celoti ne pomenijo več današnje delovne organizacije, nam lepo potrjuje beseda TOMOS, ki je prvotno ponazarjala Tovarno motorjev Sežana; danes v resnici ta tovarna ni več doma v Sežani, ampak v Kopru; toda — ali bi jo zdaj mogli preimenovati v TOMOK? Že četrt stoletja poznamo besedo za znani prašek diditi, toda komu — razen seveda kemikom — je znano, da je izraz prevzet po angleški kratici za strokovni kemijski termin, ki bi si ob njem lahko polomili jezi, namreč za diklordifeniltrikloretan! Naj še ponovim, da so se lepo izgovorljive kratice popolnoma vključile v slovenski sklanjatveni obrazec in da imajo svoj slovnični spol (velika NAMA, DOZ je zanesljiv, itd.). Seveda to ne velja za vse kratice; pri večini je še zmeraj čutiti njihov izvor, zato se ne podrejajo oblikovnim zahtevam slovenščine. Poleg novih samostalnikov, ki nastajajo iz kratic (fiat — fičko — fičkar), srečujemo v jeziku tudi številne pridevnike (fičkarski, tamovski, itd.); ni pa skoraj nobenih primerov, da bi iz kratic nastajali tudi glagoli. Seveda moramo tudi pri kraticah upoštevati pravo mero, da ne bi zabredli v uganke. F.Jakopin ECIllO E LOVENSUINE V GEE»AEBŠiTT Dedek in Ellen sta se odpravila v gledališče. Pred poslopjem ljubljanske Drame je stala dolga vrsta avtomobilov in pred vrati so nekateri še čakali na prijatelje ali znance. Dedek in Ellen sta vstopila in obstala na rdeči preprogi v preddverju. »Koga pa predstavljajo ti doprsni kipi?« je vprašala Ellen. »To so zaslužni igralci, ki so naši Drami pripomogli do ugleda, kakršnega danes uživa.« »Kje pa sediva, dedek? V tretji vrsti? Upam, da nimava krajnih sedežev. Najprej morava v garderobi odložiti plašč. Številko bom jaz shranila v denarnico, ti pa kupi gledališki list; morda se boš spomnil imena katerega izmed igralcev. Kaj si že rekel, da je na sporedu?« »Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanski,« je povedal dedek. »Zame je vse novo in zanimivo,« je rekla Ellen in potegnila dedka za seboj. Sedla sta na označeni mesti. Utišani hrup v dvorani je počasi poj en j aval in ko se je v tihotni temi zlagoma odgrnil zastor, sta se naša gledalca polna pričakovanja in z napetim zanimanjem zazrla v sceno na odru. SLOVENE FOB YOU Arrnnncil by Jrllia Itelii’i'c AT THE THEATRE Grand-father and Ellen went to the theatre. In front of the Ljubljana Drama was a long line of cars and before the entrance some people were still waiting for their friends and acquaintances. Grand-father and Ellen entered and stopped on the red carpet in the lobby. »Who do these busts represent?« asked Ellen. »These are busts of outstanding actors, who helped to give our Drama the reputation which it enjoys today.« »Where do we sit, dady? In the third row? I hope we don’t have the end seats. First we have to leave our coats at the checkroom. I’ll keep the tickets in my purse and you can buy the programme; perhaps you’ll remember the name of one of J the actors. What did you say, what’s the programme?« »Cankar’s ‘Pohujšanje v dolini Šentflorjanski’ (Scandal in the Valley of Saint Florian),« said grand-father. »Everything is new and interesting to me,« said Ellen pulling her grand-father along behind her. They sat down on the numbered seats. The hushed noise was slowly dying away in the auditorium and while the curtain gradually rose in the quiet darkness, our spectators, full of expectation and keen interest, stared at the scene on the stage- De<*U»nKM»n <>k‘ Neuter Nodun The declension of Neuters in only slightly different from that of Masculines. Besides it shows the same characteristic alteration of the ending-vowels o:e that occurs also in the case-endings of Masculines (e. g. s prst-om, s kovač-em, z let-om, z gledališč-em). The Nominative and the Accusative are equal in the same number, just as it is the case in most other languages. Compare the declension and case-endings of a neuter noun in -o with the masculine noun pr.st: Singular Dual Plural N. let-o (year) lét-i lét-a G. let-a lét lét D. let-u lét-oma lét-om A. let-o lét-i lét-a L. pri let-u lét-ih lét-ih I. z let-om lét-oma lét-i Example of a neuter noun ending in -e: Singular Dual Plural N. gledalisc-e gledališč-i gledališč-a G. gledalisc-a gledališč gledališč D. gledalisc-u gledališč-ema gledališč-em A. gledalisc-e gledališč-i gledališč-a L. pri gledalisc-u gledališč-ih gledališč-ih I. z gledalisi-em gledališč-ema gledališč-i Déclinaison des substantifs neutres Dans la déclinaison, les substantifs neutres ne diffèrent que très peu des substantifs masculins. Nous devons avant tout tenir compte du phénomène, connu aussi dans certaines autres langues, que le nominatif et l’accusatif dans le même nombre sont toujours égaux. Pour les substantifs neutres aussi nous avons affaire à la même alternance de la voyelle finale caractéristique (o : e) que pour les substantifs masculins (par ex. s prst-om, s kovac-em, z let-om, z gledalisc-em). Voyons les cas particuliers et comparons-les avec la déclinasion du représentant de la déclinaison masculine (prst): Singulier Duel Pluriel N. lét-o lét-i lét-a G. lét-a lét lét D. lét-u lét-oma lét-om A. lét-o lét-i lét-a L. pri lét-u lét-ih lét-ih I. z lét-om lét-oma lét-i The ending -e occurs in the Nominative and the Accusative Sg. after the consonants j, c, č, š, ž. The characteristic vowel e appears also in the endings of the Instrumental Sg., the Dative and the Instrumental Du., and the Dative PL: gledališč-e, gledališč-em, gledališčema, gledališč-em; polj-e, polj-em, polj-ema, polj-em. The Plural Genetive is endingless. Therefore it comes to the insertion of the vowels i or e in hard consonant groups: i is inserted before j (morje-morij, sea, of the seas), expect in the consonant group nj (pohujšanje-pohujšanj). The vowel e appears in all other cases, e. g. okno-O'ken (window), pismo-pisem (letter). Some nouns belonging to this type of declension have only plural forms: jetra (liver), pljuča (lungs), usta (mouth), vrata (door), and some others. LE SLOVÈNE A VOTRE PORTÉE Adaptó par Vihtor Jcscnik ait ■iii .vi iee: Le grand-père et Hélène se rendirent au théâtre. Devant l’édifice du Théâtre dramatique de Ljubljana se tenait une longue rangée d’automobiles et devant la porte quelques personnes attendaient encore des amis ou connaissances. Le grand-père et Hélène entrèrent et s’arrêtèrent sur le tapis rouge dans la vestibule. «Qui donc représentent ces bustes?» demanda Hélène. «Ce sont des acteurs méritants qui ont aidé notre Théâtre dramatique à atteindre la réputation dont aujourd’hui il jouit.» «Où sommes-nous donc assis, grand-père? Au troisième rang? J’espère que nous n’avons pas les places de bout. D’abord nous devons déposer nos manteaux au vestiaire. C’est moi qui garderai le numéro dans mon porte-monnaie, toi, achète le bulletin théâtral; peut-être te souviendras-tu du nom, de quelqu’un parmi les acteurs. Qu’est-ce que tu as déjà dit qu’il y avait au programme?» «Le scandale dans la vallée de Saint-Florian de Cankar,» dit le grand-père. «Pour moi tout est nouveau et intéressant,» dit Hélène et elle tira le grand-père après elle. Ils s’assirent aux places indiquées. Le bruit apaisé dans la salle se calmait lentement et lorsque dans l’obscorité discrète le rideau s’écarta lentement, nos deux spectateurs, pleins d’attente et avec un intérêt tendu, fixèrent les yeux sur le décor de la scène. Et un exemple de substantif neutre en -e: Singulier N. gledališč-e G. gledališč-a D. gledališč-u A. gledališč-e L. pri gledališč-u I. z gledališč-em Duel gledališč-i gledališč gledališč-ema gledališč-i gledališč-ih gledališč-ema Pluriel gledališč-a gledališč gledališč-em gledališč-a gledališč-ih gledališč-i A côté du nom. et de l’acc. sing., qui on après, j, c, č, š, Ž, la désinence -e, cet e final caractéristique, comme dans la déclinaison masculine correspondante, se retrouve également à l’instr. sing., au datif et à l’instr. duel et au datif pluriel (gledališč-e, gledališč-em, gledališč-ema, gledališč-em; polj-e, polj-em, polj-ema, polj-em). Comme au génitif pluriel les substantifs neutres n’ont pas de désinence, pour eux aussi on résout les éventuels groupes de consonnes difficiles à prononcer en intercalant un i ou un e (un i devant j, par ex. morje (la mer): morij, excepté dans le groupe nj — pohujšanje: pohujšanj: aileurs un e, par ex. okno: oken, pismo: pisem). Dans cette déclinaison, certains substantifs n’ont que les formes du pluriel: jétra, pljuča, üsta, vrâta et quelques autres encore. Explication aies mots et des formes Gledališče — le théâtre sta se odpravila (duel); odpraviti se — se rendirent; se rendre, partir vrata n. pl. — la porte nekateri — quelqu’un, quelques-uns znanec, znanci — une connaissance, des connaissances vstopiti, vstopim, vstopil sem — entrer, j’entre, je suis entré obstati — s’arrêter, rester sur place preddverje, veža — le porche, le vestibule predstavljati, predstaviti — représenter, présenter doprsni kip — un buste (statue jusqu’à la poitrine) zaslužen; zasluga — méritant; le mérite pripomoči; pomoč — aider à obtenir, secourir, contrinuer à; aide, secours ugled m. — considération, réputation sediva (duel); sedeti — nous sommes assis; être assis sedež m. — le siège, la place garderoba — le vestiaire. Dans les gares: la consigne shraniti — garder, conserver, ranger denarnica; denar — le porte-monnaie; l’argent (monnaie) spomnil se boš; spomniti se — tu te souviendras; se souvenir spored — le programme, le répertoire zanimiv(o) — intéressant pojenj (av)ati — cesser, finir gledalec; gledati — le spectateur; regarder pričakovanje; čakati — l’attente; attendre zanimanje — l’intérêt Iz albuma naših lepih krajev: Med zadnjimi naselji v dolini Lučnice, v Zg. Savinjski dolini (Foto: A. Tomšič) Luče v Savinjski dolini. V ozadju Raduha, visoka 2062 m (Foto: S. Peršak) IZLET V LE\S Veno Pilon. Francija Pariz beži za menoj, a utrujen izginja za vlakom, ki me nosi vedno hitreje v svobodo poljan. Desno in levo se razteza brezkončna ravan, ki odpira pod nebom tisoč lepot; pokrajina ni pestra, a je veličastna, ker zemlja je sočna in plodna in v snopih žita je tisoč dobrot. Po polju sonce razliva svoje zlato in skoz okna mi pljuska v obraz. Tu je Arras, kjer so tanki pred leti orali, a v njihove brazde so zopet posejali in nove hiše skrivajo njihovo sled. Tam v daljavi črne piramide štrlijo, davijo plan in grizejo sinje nebo, tam se kolesa na nebu vrtijo, ko vlačijo premog iz zemlje in iz premoga ljudi. V Lensu, ki od rudarjev živi, so ulice ravne in čiste. Samo to sem videl to pot — toda slišal sem, da daleč odtod, kjer rudarji v premogu tiče, da je tam dalje vse črno — tam, kjer tudi naši žive. 1952 Veno Pilon: Portret iz Merlebacha, rojak Grčar, 1950 Josip Splivalo, jugoslovanski rojak iz San Francisca v Kaliforniji, spada v tisti številni rod naših dalmatinskih ribičev in pomorščakov, ki jim je bilo že ob zibelki zapisano, da bodo morali za kruhom v svet, še preden bodo prav odrasli. Svet jim je pomenilo morje, kruh pa so si služili na ladjah. Ta kruh je bil velikokrat grenak, z bridkimi solzami zalit. Toda treba je vztrajati, vzdržati! Tega se je Josip zavedal, kakor sta se tega zavedala njegov oče in njegov ded in drugi predniki njegovega rodu, po katerih je ime Splivalo že dolgo znano med pomorščaki. V svoji knjigi »Kruh s sedmimi skorjami«, ki jo je lani izdal Novi svet na Reki, opisuje Josip Splivalo s preprosto besedo prva leta svojega samostojnega življenja, ko si je moral kot nedorasel fantič na ladjah služiti kruh. Objavljamo odlomek iz prvega poglavja, ki opisuje njegovo slovo od doma in domačih. Mnogi naši naročniki se bodo najbrž ob njem spomnili svojega odhoda v svet morda pred mnogimi, mnogimi leti... Grenka doživetja prvih let med tujimi ljudmi so ojeklenila njegovo voljo. Preprost deček z dalmatinskih otokov, mali strežaj z ladje, se je v širni Ameriki znašel. Hotel je nekaj postati in ker je tako hotel je postal. Učil se je in diplomiral. Nato je šel na univerzo in uspešno končal študij. Potem je šlo vse laže. Z brati so ustanovili veliko trgovsko podjetje pod naslovom »Bratje Splivalo«, ki je danes dobro znano v Kaliforniji. Ko se je začela druga svetovna vojna, Josip Splivalo in njegovi bratje niso pozabili svoje male, daljne, ranjene domovine. Josip je obiskoval izseljence, govoril na sestankih, pisal v liste, prikazoval filme. Ko so prispele preko morja prve vesti o herojski borbi jugoslovanskih narodov, ki so se z golimi rokami borili proti močno oboroženim okupatorjem, so se v listih vedno pogosteje pojavljali članki z njegovim podpisom, v katerih je z navdušenjem opisoval to borbo in pogumno razkrival resnico, čeprav je bil zaradi tega deležen napadov od skupinice zbrane okrog jugoslovanske emigrantske vlade. Ko je 25. novembra 1944 pisal pismo vrhovnemu komandatu NOV, maršalu Titu, je Josip Splivalo že govoril v imenu močne izseljenske organizacije — Odbora za pomoč jugoslovanskim narodom — v katerem je sodeloval od ustanovitve. Obenem je poslal borcem NOV tudi dragoceno partizansko zastavo, ki je postala nekakšna simbolična vez Jugoslovanov z obeh strani oceana in simbol solidarnosti naših izseljencev z borbo jugoslovanskih narodov. Po vojni je Josip Splivalo vneto organiziral zbiranje pomoči za obnovo rojstne dežele. Organiziral je prireditve in svečane sprejeme, Pisal in predaval. Za zasluge ga je najnaprednejše pomorsko društvo, ki združuje jugoslovanske pomorščake, Klub pomorščakov, izvolilo za častnega člana. v Letos je bil Josip Splivalo že drugič na obisku v svoji rodni deželi. Z ženo in hčerko je obiskal Split, nato pa s posebno jadrnico dva tedna križaril po Jadranu. Na tem potovanju je posnel v barvah dokumentarni film o lepotah Jadrana. Posnetke bo predvajal na televiziji in na univerzah v Ameriki. SLOVO OD DOMA (Odlomek Sz knjige »liruh s nedmimi skarjmiiS«) Oče je stal pred hišo in bral pismo, ki ga je maloprej prinesel pismonoša. Nič sluteč, sem se kakor vsako dopoldne, tudi ta julijski dan namenil k obali, kjer so me čakali tovariši, s katerimi sem še pred nekaj dnevi sedel skupaj v šolskih klopeh. Zdaj smo končali osnovno šolo in končno lahko uživamo tisto s tolikšnim hrepenenjem pričakovano otroško svobodo. »Jožo,-« — me je predramil očetov glas, »vrni se!« Oče ni imel nikoli ničesar proti našim razposajenim igram in skakanju v morje s privezanih čolnov. »Potrebuješ me, oče?« sem se presenečen obrnil. On pa je brez besed odšel v hišo. Nejevoljen sem mu sledil. Ko sem vstopil, je sedel za kuhinjsko mizo in imel pred seboj odprto pravkar prispelo pismo. »Sedi, sinko.« Očetov glas je bil mehak. Čeprav nisem pričakoval, da me bo zaradi česa okregal, me je toplina, ki je dihala iz njegovih besed, posebej ganila. »Prispelo je pismo od kapitana Krstelja.« Takoj mi je postalo vse jasno. Kapitan Krstelj je takrat vodil parnik »San Marco«, ki je v poletnih mesecih vozil na progi Trst—Pula. Večidel je vozil bogate in ugledne, avstrijske državne uradnike in dunajsko gospodo, ki je prihajala na Jadran preživljat poletje. Krstelj je bil dober pomorščak. S svojo ladjo je znal tako vešče priti k obali, da so razvajeni potniki opazovali te njegove manevre kot posebno turistično atrakcijo. »Moraš se, otrok, pripraviti za pot,« je oče prekinil moje misli, ki so me obšle, ko je omenil kapitanovo pismo. Torej so me sprejeli. To pomeni konec brezskrbnega življenja, iger in drobnih fantovskih pustolovščin. Treba bo iti s trebuhom za kruhom, kakor so odšle že generacije pred menoj. Čeprav še otrok, ki je komaj dopolnil deseto leto, sem po nepisanih mornarskih zakonih moral na ta težki, toda privlačni in neodvrnljivi pouk. Vaški fantje, s katerimi sem se družil, so z navdušenjem sprejeli vest o mojem odhodu. Vsi so mi pomagali pri pripravah in vsak si je prizadeval, da bi kaj storil, da bi bil moj odhod prijetnejši. Občutil sem nekakšno imenitnost, ker odhajam, da si bom prislužil svoj lastni kruh in pomagam staršem, ki so doslej skrbeli zame. Po starem mornarskem običaju, sem odšel po vasi, da se od vseh poslovim. Včasih pa je bilo v navadi, da fantom, ki odhajajo na morje, dajo darila in tudi jaz sem pričakoval, da dobim kakšen par volnenih nogavic. A sem se motil. V modernih časih so bili tu dobri stari -običaji pozabljeni. To je bilo v letu 1912. Mati in sestra Katica so mi pripravile neveliko mornarsko vrečo in rjavo košaro z dvojnim pokrovom. Končno je prišla sobota. Takoj ko se je zdanilo, smo odšli k obali, da se z barko popeljemo do Korčule. Dobro sem se držal vse do takrat, ko se je bilo treba posloviti od matere. Takrat pa so mi proti moji volji, solze napolnile oči in sem skril glavo na njenih prsih. Nato pa sem se odtrgal od nje in hitro stekel vzdolž ulice proti obali. Ko mi je izročal karto tretjega razreda do Pule, mi je oče dajal važne nasvete: »Pazi nase. Dobro premisli vselej, preden kaj storiš. Bodi mož!« Z grenkobo in brez besed sem poslušal očeta in njegove nasvete, ki so se mi zdeli neresnični: kako naj vendar bom mož, ko sem komaj zlezel iz plenic?! Ko smo čakali na ladjo, sem neveselo opazoval mestni vrvež na Korčuli. Ob sobotah so se tu zbrali prebivalci iz vse okolice in celo s Pelješca, Mljeta in Lastova. Ljudje so se gnetli v trgovinah, sedeli pred kavarnicami na obali ali pa so čakali na parnik in skrbno opazovali, kako ta pristaja in kdo vse se vozi na njem. Ko je »Lovrijenac« pristal, je nastal splošen hrup, ki so ga preglasili žvižgi pare in vzkliki tistih, ki so izkrcavali in vkrcavali tovor. Oče je takoj poiskal prvega častnika, kapitana Andručeviča in ga prosil, da naj poskrbi za mene na poti do Pule. Kapitana Andričeviča sem poznal in bilo mi je ljubo, da sva se tu srečala. Tudi on je bil iz siromašne družine; mati je morala težko delati in se mnogočemu odreči, da ga je izšolala. Ko je prišel čas odhoda, mi je grlo postalo suho, oči pa so mi zalile solze. Andričevičeva prijazna uslužnost mi je olajšala slovo od očeta, a vseeno mi je bilo težko. Bilo mi je, ko da se mi trga srce. Ves čas, ko se je parnik počasi oddaljeval o-d obale, nisem nehal mahati očetu in sosedom, ki so me spremili do1 ladje. Ko smo se obrnili v Pelieški prekop, sem pohitel na drugo stran, od koder sem lahko še gledal svoj dragi Viganj. Zagledal sem mater, kako maha z brisačo, da bi jo bolje videl. Zdelo se mi je, da vidim v vsakem oknu v vasi kakšn-o- roko. In bilo mi je zelo, zelo težko-. Nič več nisem niti poskušal zaustaviti solz, ki so mi lile po obrazu. »Bodi mož!« mi je še vedno zvenel v ušesih očetov nasvet. Nasvet meni, otroku . . . »Bodi delaven!« Ali nisem bil o-d najzgodnejših let vajen težkega življenja in dela? Sekal sem drva, prinašal dračje, pometal dvorišče, čistil čevlje vsem domačim, zbiral olive. Ali ne veslam že več let ko-t pravi ribič? Ko sem tako majhen in ves zgrbljen opazoval kako v daljavi vse bolj izginja moja draga rodna vas, sem najbrž izgledal še bolj ubog: droben, suh, oblečen v mornarsko obleko, čisto sam z nekaj trdo kuhanimi jajci v škrniclju, namenjenimi za zajtrk, kosilo in večerjo. Bilo je poldne, ko smo pluli mimo rta sv. Ivana. Potniki okoli mene, pomešani med konji, kravami, mulami, svinjami in kozami, kakor je to bilo v navadi v oddelku tretjega razreda, so odpirali svoje zavitke in počasi jedli. Tudi jaz sem hotel jesti; a bil sem preveč žalosten, moje grlo je bilo presuho, da bi mogel pojesti en sam grižljaj. MED POGREŠANIMI Pojdite z menoj! Od hiše do hiše bomo šli. Gremo iskat sorodnike, prijatelje in znance moje mladosti. Stopimo na pot, na kateri mi je znan vsak kamen, vsaka kotanja. Ni vse tako, kot je bilo pred petindvajsetimi leti, spremenilo se je. Drevesa so prerasla žive meje, nekaterih pa ni več. Sekira jim je odpela zadnjo pesem. Le zemlja je povsod še ista, stara in zvesta. Tudi hiše so spremenile svoje obraze. Stoje sicer še tam kot pred leti, a okna so opustela, ni več živordečih nageljnov in rožmarina. Pa spet najdeš tudi hiše, ki so bile nekoč puste, zdaj pa visi z njihovih oken sama dehteča lepota. Potem spet gledaš ljudi, starikave in čemerne, pa spet mlade in smejoče se — same večne menjave. Starikav, ovel obraz se prikaže izza hiše. Prepoznaš prijatelja in zabolijo te oči in srce. Spomniš se Jenkove pesmi: Hitro obrača se časa kolo ... in ti je še enkrat huje. S prijateljem greva po vasi. Hiše se skrivajo' druga za drugo, ne poznaš jih več vseh po imenu. Vprašujem po- tem in onem. Vprašam, kje je stari sosed, ki je trgal kislo grozdje z brajde. Ni ga več, pred leti je umrl. Iščem znanca, da bi z njim spregovoril nekaj besed, ni ga več. Izselil se je v tujo deželo. Ustavim se pri hiši, kjer sem dobro poznal vso družino. Ne vidim vseh, a vprašati si ne upam. Otroci, ki stoje ob hišah, so mi tuji, neznani. Čemu iščem in sprašujem? Pa menda nisem prišel v rojstno vas zato, da si ubijem svoje lepe spomine na mladost? Vse, kar sem pustil tu, ko sem odšel na tuje, vse se je spremenilo. To so tesnobne misli, ni čudno, da lahko' človeka, ki veliko premišljuje, ugonobe v nekaj dnevih. Ne čudim se več prijatelju, ki je dopotoval v domovino, a se je že po nekaj dneh vrnil v Cleveland. Takrat sem mislil, da je samo prikazen, a bil je res on in povedal mi je, da mu ni bilo obstanka v rojstni vasi, tako močno ga je prevzelo to, kar pravkar navdaja mene. Tako hodim po vasi, hoteč obnoviti stara znanstva. Žena hodi z menoj, kakor da bi sledila moji senci. Ne more razumeti, kaj vse iščem. Stopiva na vaško pokopališče. Tudi tu je vse spremenjeno. Novi grobovi, nova imena. A tu so vsaj tisti, ki jih iščem. Drug ob drugem leže, prijatelji in sovražniki. Vse jih poznam, slednji sedaj oživi v mojem spominu in mi stopi pred oči. Oko mi ostane na spomeniku s sliko moje sestrične Johance. Da, ta je pa še takšna, kakršna je bila takrat, ko sem odhajal v Ameriko. To je dekle, s katerim sva tako lepo, prijateljsko skupaj preživela otroštvo, kakor bi bila moja rodna sestra. Še danes jo vidim, kako mi pred odhodom s solznimi očmi sega v roko. Nedaleč vstran leže v skupnem grobu oče, mati in teta Johana. Oče je umrl kmalu po mojem odhodu, mati je bila še živa ob mojem prvem obisku, takisto teta. Sedaj pa so tukaj vsi skupaj. Samo enega manjka, brata Franceljna, ki je padel na ruski fronti. Da, vsi, ki sem jih zaman iskal po vasi, so- tu. Mir vlada med njimi, zanje je konec vaških razprtij. Na vasi pa gre življenje dalje. Tisti, ki žive naprej, pripovedujejo o tistih, ki so na pokopališču, in o onih, ki so odšli v Ameriko. To pa je tudi vse. Zanje sprememba ni tako huda. (Odlomek iz črtice Med pogrešanimi, zbirka J. N Rogelj: Skrivnostni klic, Drž. zal. Slovenije, Lj. 1967) EVGEN JERIČ ~v Ženitev po novem Ko je Francelj dobil od svojega blagega nemškega delodajalca odpoved, se je v njegovih prsih vžgal plamen domovinske ljubezni in odločil se je: »Dovolj mi je udinjanja gnilemu kapitalizmu. Domov se vrnem, hišico pozidam, z Micko se poročim . . .« Pa je preštel marke, kupil opla, magnetofon in najlonsko poročno obleko za Micko — pa hajd domov. In bil je Francelj kavelj, mož dejanj. Ponoči se je pripeljal v rodno ulico in ko j parkiral pod pravim oknom. Milo je za-hupal v noč, sprožil magnetofon in začula se je podoknica. Boby Solo — solo. Micka je vzdihnila na jogi blazini, se zbudila in prisluhnila: »Tristo juke-boxov! To bo Francelj,« je dejala in skočila pokonci. Potegnila je rolete navzgor, baby-doll navzdol, z levico odpirala okno, z desnico na polici poiskala lep polivinilast nagelj. »Guten abend, meine Mery. Sem prišel curik,« je nežno šepetal Francelj in še bolj potiho dodal: »Malo počakaj! Bom tako parkiral avto, da bom s strehe lahko zlezel k tebi. ..« * Ni minilo tednov pet, ko je Micka potožila: »Francelj, treba se bo ozreti za otroškim varstvom . ..« In bil je Francelj kavelj, mož dejanj. »Tri, štiri mesece se še ne bo poznalo. Potem se bova pa vzela,« je dejal. »Ja,« je rekla Micka za poskušnjo. * Iz radijskega sprejemnika je v nedeljo dopoldne vsa ulica izvedela: »Micki in Franceljnu vso srečo v novem življenju. ..« Fantje v gostilni so staknili glave, naročili zaboj piva in se posvetovali: »Tale Frenk bo pa za pivo in viski dal. Če ne, mu pa punce ne damo.« Formirali so pripravljalni odbor za fantovščino, ki je takoj predlagal prvi osnutek o planiranih akcijah. »Ne bomo se blamirali s kakšno šran-go! To je kmečko! Skupščina fantov mu bo namesto tega poslala odločbo o prispevku na poroko, ki ga mora obvezno vplačati.« Rečeno — storjeno. Odločba je bila poslana in Francelj je plačal — z devizami. Fantovščina je bila v snack-baru. Viskija je bilo dovolj, pivo je teklo v potokih, sendvičev ni zmanjkalo in o polnoči so pogreli celo golaž iz konserv. Potem so fantje posedli v avtomobile in se odpel j ah v bar. Do jutra so gledali strip-tease in plesali twist. »Fantovščina kot že dolgo ne nobene,« so modrovali najstarejši možaki, ko so fantje zjutraj vijugavo pritrobili domov. V nedeljo dopoldne je bil srečni dan. Micka v belem nylonu, Francelj pa v čmi konfekciji. Sedel je Francelj v opla in se zapeljal do Mickinih domačih. Kar skozi okno je vprašal: »Kaj pa Mery tako dolgo mečka? Naj hitro pride, mudi se!« Počakal je še pet minut in nevesta v prelepi »mini« poročni obleki je bila nared. Kar v avtu je končala ličenje: malo puderčka, malo črnega tuša na trepalnice in še nekaj šminke na usta.. . Za oplom z ženinom in nevesto so s kamionom in traktorjem peljali balo. Na kamionu je stal: hladilnik, sesalnik za prah, televizor, pralni stroj, mikser in nekaj drugih drobnarij, na veliki prikolici traktorja pa dva lepa kavča, omara z regali, italijanski voziček za dojenčka in v njem največja punčka, kar jih je mogoče kupiti v Trstu. Za njimi se je v avtomobilu peljalo še pet dolgolascev, ki so na kitare ubirali tako glasne, da se avtomobilov še slišalo ni. * Poročno kosilo je bilo kot se spodobi: francoska solata, juha iz pravih magi kock, bifteki na angleški način, pommes-frites, italijanska solata in ananasov kompot. Za aperitiv so pili viski, k pojedini špansko vino. Električarji v kotu so bili prvovrstni: igrah so vse naj novejše popevke Beatlesov in Rolling Stonesov. Šef strežbe je povedal prvo zdravico: »Ženinu naj obrt, ki jo bo odprl, dobro nese, in nevesta naj s pridom uporablja ta odpirač za konserve, ki ji ga poklanja naš lokal!« Potem so govori deževali in nevesti je postalo vroče. Omislila si je ljubek topless, s katerim je dosegla iskreno odobravanje svatov. Ena od družic jo je posnemala in Franceljnov brat Tone se je tako navdušil zanjo, da jo je vpričo vseh zasnubil. Namesto prisege sta Tone in dekle zaplesala madison in med plesom sklenila: »Midva se bova pa drugače poročila. Po kmečko. V narodnih nošah in s kočijo na poročni urad »Bravo!« so vzklikali nekateri svatje, Francelj pa je dejal: »Zakaj neki! To dandanes že ni več moderno, saj se skoraj vsak tako ženi. Se pa raje tako, kot sem se! Živijo antikmeč-ka ohcet!« »Živijo!« so zaorili svatje. (Delo) Pogovor x iiarornfki Gotovo ste vsi opazili, da sta sedma in osma številka RODNE GRUDE izšli skupaj v enem zvezku, kakor je to običaj že nekaj let. Na to vas opozarjamo še na tem mestu zato, da ne bo "nepotrebnih pritožb, ker se vsako leto zgodi, da nekaj naročnikov spregleda skupno izdajo dveh številk in se potem pritoži, češ, da. ni prejel osme številke. Ti dve številki tiskamo skupaj zato, ker je v poletju največ obiskov, prireditev in izletov kar na kupu. Tako lahko objar-vimo članke in slikovno gradivo v enem zvezku, katerega obseg je enak dvema številkama. Torej je letno dvanajst številk, ne enajst, kakor nekateri mislijo zaradi omenjene dvojne številke! Naša draga zastopnica, gospa Fanny STROJ iz West Allisa v ZDA, vaše pismo in 161,00 USA dolarjev smo prejeli že 1. julija. Najlepša hvala! Knjižili smo za naročnine RODNE GRUDE, kakor ste pisali in sicer za: Johanno CERAR (za dve leti), za Antonio DOLENSEK, Franka FERYANA, Jennie JENKO, Mary JUVAN, Franka KOLENCA, Franka KORITNIKA, Mary MAYER, Franka PUNCERJA, Mary RODICH, Uršulo RUPE, Louisa SAMSA, Fanny STROJ, Mary VRATANAR, Valentino RHEINHOLD. Za KOLEDARJE 1967 smo zabeležili 36,00 USA dolarjev, vpisali pa smo tudi vaše naročilo za 15 KOLEDARJEV za leto 1968. In še enkrat se vam zahvaljujemo za tako skrbno opravljeno delo, za katerega si nočete vzeti pripadajoče provizije. Naročnike v tem okolišu pa vljudno prosimo, da se obračajo še v bodoče na našo požrtvovalno zastopnico Fanny Stroj, .da ji pošiljajo naročila in naročnike in s tem olajšajo delo in stroške, ki jih ima š poštnino in telefoniranjem. Spoštovani rojak John TOMŠIČ iz Walsenburga, ZDA, hvala za poslani denar za RODNO GRUDO in TISKOVNI SKLAD. Pišete, da ste KOLEDAR 1967, ki smo ga poslali ponovno, drugič, s priporočeno pošto, prejeli. Veseli smo, da vam je le prišel v roke. Zaradi takih primerov, ki jih je vse več, smo se odločili, da bomo odslej pošiljali KOLEDAR vsem naročnikom v prekomorskih državah s priporočeno pošto. Preberite zadevno sporočilo spredaj na prvem, polovičnem, listu te številke. Lep pozdrav! Draga Vida TRSTENJAK iz Münchna, Nemčija, vaših vrstic smo pa res bili veseli. Prejemali ste revijo na ogled in vam je tako všeč, da ste že poslali naročnino zanjo. Hvala! Želimo, da jo pokažete in priporočite še drugim, tamkaj živečim Slovencem. Ivan FORTE iz Blacktowna v Avstraliji, prejeli smo vaše ljubeznivo pisemce in ček za naročnino, hvala! Pozdrav in lepe želje iz tako oddaljene dežele nas še prav posebno razveselijo. Gospa Mary CEK iz Carrolltona, ZDA, napisali ste preprosto, a tako prisrčno pisemce, da ga bomo objavili kar v celoti: »Pravkar sem se namenila, da pošljem zaostalo naročnino, pa sem dobila vaše obvestilo. Brez RODNE GRUDE bi mi bilo zelo dolgčas, saj je polna lepega branja in novic pa še kaj za »špas« najdem v njej. Z naročnino sem zaostala zaradi dolge bolezni, zdravljenja v bolnici in nazadnje smrti mojega ljubega, dobrega moža. Pošiljam 5,00 dolarjev, če je še kaj dolga, bonv.poravnala v kratkem. Lepo se vam zahvalim, ker niste prenehali pošiljati revije, saj hočem ostati naročnica RODNE GRUDE, dokler bom živa. S pozdravom, ostanem vaša Mary Cek.« Naše iskreno sožalje, draga gospa Cek, ob izgubi vašega soproga. Sočustvujemo z vami ih želimo, da bi med vrsticami RODNE GRUDE našli vsaj delček tiste ljubezni, ki vam jo lahko nudi samo naj-bljižnji življenjski tovariš; in to je, verjemite, tudi domovina, ki ni in ne bo pozabila svojih rojakov na tujem. Naročnik Jože GORUP iz Kanade piše: »Pošiljam vam naročnino za vsa leta nazaj in za eno leto naprej. Ob tej priložnosti se lepo zahvaljujem za ves trud in pozornost do mene in vseh nas, ki živimo zunaj rojstne domovine. Rad bom ostal naročnik RODNE GRUDE tudi v bodoče!« Hvala, rojak Jože, če pa je v Stoney Creeku še kaj Slovencev, seznanite jih z revijo, ki jim bo zvesta prijateljica iz domače zemlje. Gospa Mary IVKOVIČ iz Chicaga v ZDA, prejeli smo naročnino za RODNO GRUDO, ki je zdaj poravnana do konca avgusta 1968. leta. Zahvaljujemo se za točnost, želimo, da bi z našim tiskom bili vedno zadovoljni in vas prisrčno pozdravljamo! »Thank You« Mrs. Christine KOVACH iz Euclida, ZDA, za poslano naročnino. Rožice na vašem kratkem pisemcu dokazujejo, da ste ga napisali iz srca. Zato še prisrčen pozdrav! Gospod Frank JAVORNIK iz Pueblo Colo, ZDA, vi ste se naročili in plačali naročnino za RODNO GRUDO na »Izseljenskem sre- čanju« v Kamniški Bistrici. Hvala! Kajne, da je bilo lepo v kotičku pod očaki Kamniških planin? Se bomo še srečali. Dotlej naj vam RODNA GRUDA, iz meseca v mesec, pričara, košček po košček lepe Slovenije. Rezka KERZE iz New Srnyrne Beach v ZDA nas je obiskala in poravnala naročnino v takem času, ko smo imeli polno hišo in se nismo utegnili kaj več pogovoriti. Draga gospa Rezka, topel pozdrav z željo, da še nadalje ostanete naša zvesta naročnica in. prijateljica in da še pridete k nam! Irene THERY iz Francije pravi med drugim v pismu: »Ne vem, kako bi se oprostila, ker sem malo zaostala z naročnino za mojo ljubo RODNO GRUDO. Vsi jo tako radi beremo in pregledujemo slike. Ne znam vam opisati, kakšni občutki se zbudijo pri prebiranju novic iz rodne domovine. Najlepša vam hvala za takšna dragocena doživetja in mnogo lepih pozdravov od vseh Slovencev. Janez GJEREK je videl pri meni RODNO GRUDO, všeč mu je bila na prvi pogled in nestrpno čaka, da mu pošljete vse številke, ki jih še imate.« Hvala, Irene, za lepo pismo in za 15 FF. Rojak Anton ŽLOGAR, rojen v Bušinji vasi št. 5, že prekoi petindvajset let živite v Argentini, najbrž v Buenos Airesu ali okolici. Vaša mati, Terezija PUŠIC, 34 Gillespie Ave., TORONTO, Ontario, Canada, vas išče! Oglasite se! Željo vaše sestre nam sporoča hjen sin Martin PUŠIC iz Kanade, ki je naš zvest naročnik. Dragi naročnik Martin PUŠIC, želimo, da poizvedba ne bi bila brez uspeha. Vam pa se lepo zahvaljujemo za pismo in naročnino RODNE GRUDE od 1964. do konca 1967. leta. Prisrčne pozdrave! »RODNA GRUDA je polna lepega čtiva in krase jo odlične slike domačih krajev, ki jih ne moremo pozabiti, četudi smo daleč od njih že petdeset ali nad šestdeset let! Prilagam naročnino za leto; 1967.« Rojak Anton SHULAR iz Girarda v ZDA, hvala za naročnino, še posebej pa za vašo dragoceno izjavo o zvestobi domači zemlji! Zora DAMJANOVIČ iz Kanade, hvala za poslano naročnino, en dolar je ostal na račun RODNE GRUDE še za 1969. leto in KOLEDAR 1968 je že plačan. Še lepše plačilo za naše delo pa je vaše priznanje ko pišete: »RODNA GRUDA je najboljše berilo, ki ga prejemam in čitam. Upam, da boste še v bodoče poskrbeli za nas v tujini, da bomo imeli vedno lepo revijo in novice iz rojstne domovine. Ne morem si misliti, da bi bila brez RODNE GRUDE, saj me vsak mesec popelje po domačih krajih.« Pisem je še precejšen kup in prav vsako zasluži za odgovor toplo besedo. Žal, pa bi odgovori zavzeli v reviji preveč prostora. Zato navajamo le še imena naročnikov, ki so do 31. julija poslali naročnine: Pepca DRVODEL, Darinko HAFNER in Toni KOMEL, vsi trije iz Avstralije, Mary BARQUIST, Simon TROY AR, Frank ANDER-LUH in Charles POGORELEC iz ZDA ter Stanislav CEMAS in Rudi KURET iz Kanade. Vsem prav lep pozdrav! Uprava publikacij I® o p r; tv i j a n ■ © Tiskarski škrat nam jo je spet zagodel. V črtici publicista Franka Česna iz Clevelanda, katero smo objavili v junijski številki Rodne grude, na straneh 186—187 je v tretji koloni, v petnajstem odstavku izpuščena ena vrsta. Pravilno se mora ta stavek glasiti: »Franca, ali spiš?« Pa ni rekla ne bev ne mev. Potipljem jo za roko, pa je bila mrzla kot led. O jej, o jej, kako sem se prestrašil... Rojaku Franku Česnu se opravičujemo za to neljubo pomoto. Obenem se mu zahvaljujemo, ker je honorar za črtico odstopil tiskovnemu skladu Rodne grude. Iskrena hvala! Uredništvo Kahrala V začetku junija sem bila v splošni bolnišnici v Novem mestu operirana v nosu. Za dobro uspelo operacijo in skrbno nego se toplo zahvaljujem primariju dr. Marinu in dr. Keržanu, medicinskima sestrama Albinci in Ljubici in vsem ostalim. Pepca Pečnik, Noyelles s/Lens, Francija Rojaki, ki potujete po stari domovini in ostali Evropi, zaupajte se nam! » JrctnsLurisl« vam nudi vse vrste turističnih uslug — prevoze in izlete z lastnimi najmodernejšimi avtobusi, hotelske rezervacije v lastnih in tujih hotelih, vse vrste vozovnic, karte za prireditve, lov in ribolov in druge. Centrala: LJUBLJANA, Titova 48/11. Tel. 313 366 telex AdriaAvio Ljubljana 31268 Devizno plačilo za Deutsche Bank A. G. — Filiale Stuttgart v korist firme ROBERT BOSCH GmbH, STUTTGART Cene in ponudbe izvolite zahtevati pri: avfofehna Poslovalnice: Ljubljana, Bled, Bohinj, Radovljica, Škofja Loka, Domžale, Piran Podrobnejše informacije v ZDA pri August Kollander, Travel Bureau, 6419 St. Clair Ave. Cleveland 44103. Želite podariti vašim sorodnikom v Jugoslaviji HLADILNIK? Zahtevajte prospekte! Potem samo mali oglasi MESTNA GALERIJA V LJUBLJANI Mestni trg 5, poleg Magistrata ima v svojih prostorih tudi prodajni prostor, v katerem so naprodaj umetniška dela vseh živečih slovenskih likovnih umetnikov Prodam VILO — dvostanovanjsko, z vrtom, garažo, prostorom za rejo domačih živali, na lepem kraju v Ljubljani. Mira KUNAVER Ljubljana, Hruševska 24 BOSCH Ljubljana Titova 25 Zagreb Petrin j ska 51 Beograd Galsworthyeva 23 OBIŠČITE NAJVECJO TRGOVSKO HIŠO V SLOVENIJI VELEBLAGOVNICA LJUBLJANA V LJUBLJANI, TOMŠIČEVA UL. 2 (nasproti hotela Slon) 6 prodajnih etaž 10.000 artiklov za dom, družino, za gospodinjstvo, za šport in rekreacijo Lastna menjalnica v pritličju 10 «/o popusta za nakup s tujimi plačilnimi sredstvi Poslovalnici: »ELITA«, Čopova ul. 7 »Blagovnica s stanovanjsko opremo«, Wolfova ul. 1 Velika izbira blaga Ugoden nakup Sodoben način prodaje Tekstil in konfekcija za dom, delo ali potovanje modna hišo LJUBLJANA - MARIBOi PRI PLAČILU V DEVIZAH IMATE POPUST Na j več ja specializirana detajlistična tekstilna organizacija v Jugoslaviji Joe Mlakar iz Fontane s sinom 85-letni rojak Beline iz Holandije je bil 15-krat v Sloveniji Koprivčeva iz Holandije sta obisk Slovenije izbrala za poročno potovanje Mary Suglich z vnukinjo in Tončko Erdeck John Štrukel in Mary, roj. Krainc iz Clevelanda J«08 D€Pl^»C HWNK 8AH0B Ut HUM r| I V i