^K                         E3   85   13
Šola pod vrbo.
Povest. — Spisal Julij SUpgak.
fam za vasjo onstran poloka rasle ob stezici, ki drži v gozd, stara časlila vrba. \n kadar v toplih pomladanskih dneh vse oživi v Ijubem božjem svetu, takrat završi tudi vejevjc slare vrbe. In olrokom v vasi se zdi. da jih kliCe vabeče: .Pridite, pridile, pri-jateljčki mo|i, in poigrajčkajte se v mojem okriljul" In nihče jim ne veleva: nTja pojdite!" Kakor da bi bil ob stari, časliti vrbi njih dom, kakor da bi stala tam očetova hiša: od vseh hiš v vasi so uglajene stezice (jakaj: in kar naenkrat, kakor da bi bilo tako dogovorjcno, se zbere ob jasnih, toplih dneh vaška otročad onkraj potoka ob stari, častili vrbi.
Zadnjič je bil tudi lako lep in jasen dan. Vse je hilelo tja. ln vsak jn nescl kaj: dečki piSčalke, lapor-jcve Skrlice in pioščnate kamene prav bele; deklice pa polno naročje lepib cvetic, hrenovih in Japuhovih listov pa Iravnalih bilk prav trdnih. Na vrbovi vejici se je zibala seničica in cvrčala: ,Oor čiči i Oor čičil" NiS niso pomišljali oiroci. kar posedli so po racjici ob stezici onkraj potoka. v senco stare vrbe. Po cvctkah je ^umela pridna čebelica, v mahu je brenčal debeli čmrlj, pisani metuljčki so se pa lovili v zlalih solnčnih žarkih kakor za stavo. ln Žigov Janček, tisii debeli, ki je lansko lcto začel hodili v Solo, je poskočil dol na siezico, se obrnil k onim, ki so čičali po mejici, ter zavpil na vsa usla: ,Hoj, igrajmo se Solo I Jaz bom učilelj in botn izpraševal, vi boste pa učenci in učenke, ter mi bosle odgovarjalt, Alo, igrajmo se šolo!"
Otroci so se spogledali. Vedeli so le predobro, da gre JanCku vse preje v glavo kol uk: posebno za nagajanje je zrel in za tepež ima talente kot nihCe drugi ne v So]l. Natihoma si je rekel vsak sam pri sebi: ,Bi, kako naj ta uii, ko še sam nič ne zna: kako naj zapoveduje. ko se le nl nauiil ubogati; kako naj ohrani mir in red v šoli največji burklcž in kujon celega razredal"
EJ   86   tS
.Hohoj, igrajmo se 5olo, boste videli, nobenemu ne bo žal!" je navduSeval Žigov Janček. Na hrastu se ie zadrl kobilar: ^Kobir, kobir!" S suhe veje visoke bukve je zagrulil golob: ,Te bom ruk-nu! Te bom ruk-nul" In žabe v potoku so zaregljale: nLe, lel Le, le!"
BHo-ho-hoj, igrsjmo se šolo, pravirn, pravim. Jaz bom izpraševal, vi boste odgovarjali. Hoj, igrajmo se šolo, pravim, pravim !" je guvoril iznova. navdušeno Janček. Otroci so si hudomuSno namežiknili, potlej pa dali lak odgovor: ,1, se pa pojmo, no, če je že tako!"
Brž je zdaj skočil Janček v leskov grm in si odrezal palico. ln ko jo je odrezal in oskubil, je stopil z radostnim obvazom in bislrimi pogledi pred svojc zbrane, visoko dvignil palico, oblaslno in do-stojanstveno, in pričela se je 5ola pod staro, časlito vrbo.
Hrenove in lapuhove liste so imeli olroci za berila; pisaii so z drobci laporjevih škrlic na take ploščate kamene prav beie; deklice so pa vrhutega rabile še pavolo: irdne travnale bilke, iz katerih so spletale take canjice prav majhne in pa igračke — koeije.
Učilelj Janček Žigov je torej visoko dvignil pa-lico in vprašal najprej: .Koliko je ena in ena!" Hilro vzdigne neka deklica roko. Učilelj Janček ji migne, naj pove. Deklica vstane in rcče: ,,Ena in ena je dve." — ,O-ho, vprašati je lahko, odgovarjali pa drugače, ti Janček Žigov !" je otnenjal dečkov eden, menda Pavletov Pavle. .Tiho!" je karal Janček s pa-lico v roki. »Tiho, pravim! Kaj bi se uslil, ti Pavle Pavlelov: to tudi jaz dobro vem, da je ena jn ena dve.' —
Vprašal je zdaj dalje učitelj Janček: , Koliko je to: dva oreha in še en oreh?" Zdajci so sc pa žabe oglasile in dale tak odgovor: ,Lej ga, lej ga, lej ga: dva-dva, dva-dva!"
,,Saj ni rcs! Dva oreha in še cn orch so trije orehi, to jaz dobro vem," je ugovarjal učilelj Janček. Toda žabe so venomer (rdile: nDva-dva! dva-dva!" In s svojim žlobudravim kvakanjem so priklicale cel6
S33    87    VSt
grlico na vrbo. Pa komaj je scdla grlica na vrbovo vejico, se je že zasmejala na vse grlo: ,,He-he-he-he-he! Ku-grvu, ku-grvu'.* Utitelj žole pod vibo, Žigov Jančck. je kar škripal z zobmi, tako je bil jezen. In je šel in grabil kamcnje ter ga melal na vrbo in v polok. Orlica se mu je še enkrat zasmejala in odletela, a ne tako žabe. Za nekaj trenulkov so pač obtihnile, a so nalo tem bolj vpile, rcs, kakor da bi jih drl: ,Lej-ga, lej-gfa, lej-ga: dva, dva, dva, dva[u ...
Kajpak, ludi olroci niso mogli biti mirni I Kako ncki? Poscbno dečki so bili nepokojni. Eden je celo legel na hrbet, mahal z lapuhovim listom. s svojim .berilom", okrogf sebe ter se posmehoval. No, drugi je bil še dosti priden. — Položil je bil hrcnov list predse na stezico — si podprl glavo z rokami in gledal, kaj ukrene v tej zinešnjavi učitelj Janček. Toda Pavlctov Pavle, tisli, ki je bil že preje nekaj ugovarjal, je bil zares porcdcn. V desnici je držal nberilo", list od hrena, z levico pak je kazal - potnislite grdo-bijel — učitelju JanCku — osle in se mu povrhu še pačil . . .
.Taka 5ola pa prazen nič! Kako naj izpraSujem, če ni miru in reda?u se je po pravici jezil globoko užaljem učitelj šole pod vrbo. O, kaj bi šele bilo, ko bi bil že zagledal Pavlela, da mu kaže jezikl Vem, da bi takoj zaropotala! ,,Taka šola pa prazen nič: boljše bi bilo, da bi je ne bilo:" je govonl užaljeno Janček. In glejlc, ko je tako govoril, se mu je oglasil ncki glas in mu zašepetal: ,Oho, ti Janček Žigov, pravi učilelj Sole pod vrbo, kaj se ti zdi: ali je prav, da se vtikajo žabe v pouk in regljajo po svoje, kadar ti izpraSuješ - In: ali potrdiš, da pride grnlil in se smejat grlica v šolo, kaj? — O o, ti odkimavaš z glavo'... Ba, ali pa ne poznaš tjste žabe, ki v šoli pri iari vedno reglja? In liste grlice, ki gruli in se smeje kar naprej ter moli lako vso šolo pri pouku, kaj ? — O-o, le le kar povej: mar nisi ti, Janček Žigov, lisla žaba; mar nisi ti, Janček Žigov, pravt učiteli šole pod vrbo, tista grlica, iti, ki..." Janček ni mogcl do konca po-slušali. Dobro je razumel ta glas, nemirno stopical gorindol, se praskal za uSesi in nekaj momljal sam s
Šola pod vrbo.
sei  89  va.
seboj, morda to, da ne mara bili več ne žaba, ne grlica v šoli pri iari, morda kaj drugega, kaj se ve! Med otroci so nastale bcsede. ki niso bile vsetn po volji. Začno se prepirati. Janček je visoko dvigal svoj prapor, leskovo paltco, žugal in miril: nMir, mir, mir!" Žabe so regljale: nLej ga, lej ga, lej ga: sok, sok, sok I" — nHe-he-he-he!" se je smejala iznova grlica s hriba. Zdajci zapazi Janček, da mu kaže Pav-letov Pavle osle. O, koliko časa mu jili je že! Ob-sloji. Ali je res ali ne, kar vidijo njegove oči? Neverno je bulil janček nekaj trenolkov v Pavleta. Naenkrat pa mu izgine vsa kri iz obraza, da postane bled kot zid in zelen kot trava. Z zobmi zaškrta in s palico slrahovito zažvižga po zraku. Vzdigne roko in skoči proti Pavletu. Toda tegfa te ni bilo nikjer. Prekucml se je bil nekolikrat in izginil kakor kaira. Kakor da bi se bil vdrl v Ha, nihče ni vedel zanj. janček je od togote in maš^evalnosti kar od tal skakal. Letal je kakor nor okoli in iskal Pavleta. Tudi drugi so siekli za njim. Težko, da bi ga dobili. Ali zdajci je zape} petclin in izdal Pavleta: .Kikiriki, na vrbi sedi!" Vseh oči se obrnejo na vrbo. Rcs zagledajo goti med ve-jami Pavleta. Jarnfek )e poskočil in slekel z veliko leskovo palico k vrbi. In nič ni pomišljal, kar prijel se je za grčo in plczal na drevo. Le čak, rne!" jc žugal Janček in trdno držal palico v roki. ln slišite, žabe so takrat zavpile : ,,Le ga, le ga, lega!" ln divji golob je grulil: nTe bo ruk-nu, te bo ruk-nu! Oh kako [e hudo, oh kako i,e hudo!" In kobilar i_e hreščal na tirastu: nFiv-fiv! Fiv-iiv! Zdaj (e bo dobiv, zdaj te bo dobiv !" ln vrana je vpila z njive: nKrah, krah : na vrbi je pa strah. slrah!" ...
.Lc gor pridi. le takoj vržem v potok k žabam!" je žugal Pavle, zavihal rokave in pljunil v roke. Videlo se mu jc, da je pripravljen za boj. Janček je pa le kazal svojo pest in palico. Otroci so se zbrali okoli stare, častile vrbe. «Oho, lepla se pa ne bosta!" so govorile deklice proseCe, dečki so se pa le smejali. Vse je kazalo, da bo boj hud. Nekateri so nestrpno pričakovali. kaj pnde. janfek je zaikrtal z zobmi. skoro se bosta spopri|ela s Pavletom. Deklice so zajokale ...
Sd.   90   E3
Zdajci nekaj zaplahuta nad glavami. Drobna si-ničica je bila, ki je vsa žalostna priletela bliže (menda je imela mlade v vrbi) ter cvrčaje svarila in žugala: _Piču, piču. piču! Piču, piču, piču!" — V istem hipu zavpije Pavle v strahu: nSpusti se na l!a, zbeži, Jančekl" In hop! — pa je skočil z vrbe. »Bežitc, bežite!" je zakričal otrokom in stekel od vrbe prot naglo, kakor da bi ga bil veler ncsel. Takrat pa je že jokal Janček: .Av, av, av! Uf, uf, uf! Johaia. johata, johata!" In se ie spustil kar zviška na tla. Piha! in puhal je pred se, se otepaval na vso moč ter bežal kol blisk. Peklo ga je, kakor da bi mu bil kdo nasul žrjavice v obraz, za vral, srajco, hlačnico, ovbe. ovbe!... Bežal je daleč v ovinku k potoku. In ko je tja pri-sopihal, je štrbunknil kar naravnosl v vodo, da so preplašeno zaregljale žabe:   ,Lej ga, lej ga,  lej (ja|-
I, ka) pa je bilo?
I, kaj: Ose, v vrbi! Neroda, la JanCck, je brcnil v njihovo gnezdo in jih razdražil.
Boječe deklice so slekle in srečno odneslc pete. Dečki so pa veL ali manj delil! usodo z neusmiljeno opikanim jančkom. V hladni potočnici so iskali vsi zdravila za skeleče pike. Žabam ni 5lo v glavo, da hočejo biti zdaj dečki rajši žabe ncgo Ijudje: Kaj se neki valjajo po vodi! In stara žaba ]e rekla: nAmpak tako lepo ne znajo te ^velike žabe" kvakati in regljati kakor me. Le sknjejo naj se prcd nami 1 O, to že niso in nikoli ne bodo pravi žabarski pevci! Le po$!ušajte, kako jokajo in hreščijo! Ali je to kako pelje?" — Žabe so napele uSesa. In sliiale so, kako slokajo ubogi opfkanci v vodi: .Av, av! As, As! Ofi. oh! Oj, oj! Jojmcne! Ovbel To peče! Ali kdo kuri na mojem hrbtu? To skeli! V peklu ne more bili hujše!" )n tako dalje.
Žalostno se je končala ?ola pod vrbo. Deklice so jo kar naglo odkuhle domov; dečki so pa počasi capljali za n)imi ter drug drugemu očitali: ,T\ si kriv! Ti si kriv! Ti si kriv!" A nihče ni hotel biti kriv. ln Janček je govoril: ,Jov, kako me peče, še umrl boml In kdo bo kriv moje smrli ? Vi, vi, vi! Zakaj ste delali nemir in zgago v šoli ? Zakaj si mi kazal osle, ti Pavle
ss  «   ta
Pavletov ? Ali ne vesle, da je treba biti v šoli miren in ubogljiv? Kdo bo poučeval in izpraševal, ako vse vprck govori in nagaja! To enkrat nič ni, pa je amen !"
Tako je govoril in učil zdaj tisti Janček. ki satn ni znal nikdar ubogati gospoda učitelja pri fari; tisti Janček, ki je delal samo nered in nemir v šoli; tisti Janček. ki je bil najvefji burklež in kujon celega raz-reda! Ko so dečki slišali iz Jančkovih ust lake besede, so se spoglcdali ter se mu jeli muzaii. In nič niso go-vorili, pa so se vendar razumeli vsi. Janček pa, ne meneč se za njih prikrito muzanje, je zajavkal in za-Irdil iznova: ,,Ho-hoj! vi ste krivi, vam rečem; še umrl bom! Ba, v Soli je Ireba mirno sedeli in lepo ubogati, pa je amen!"
Dečki so se iznova spogledali. In z njihovih za-čudenih obrazov so se brali takile vzkliki: ^SIišiš, kako govori! — Kaj je rekel, si slišal? — Kdo je tako pravil, mar on': — je govoril ždaj on ali gospod učitelj pri fari ?* — In neki deček se je ojunačii in zaklical sredi pola: .Hohoj! Stojte, počakajte in po-služajle!" \n se je razkoračil pred JanCkom, praviro nčiteljem šole pod vrbo, ler govoril te-lc besede: Janček, prav imaš: v Soli je treba miren biti, prav nič se ozirali in šepetati, nego ubogati, drugače ni nič! Jaz ludj tako pravim."
..Ubogati, ubogali, kako pa!" prikima Janček. .Ubogati pravim, mirno scdeti, poslužati pazljivo, se pridno učiti in ..."
Dcčki so se strme spoglcdovali. Na njih obrazih pa so bila zapisana vpraSanja: »Nisem gluli in vendar ne vem, če sem prav sliSal — j« govonl zda| on ali gospod katehet pri fari ? — Nisem slep, ali vcndar ne vcm, če sem prav videl: je govoril zdaj on ali gospod učitelj pri fari ? — Niscm mutasl in vendar bi ne znal povedati: je govoril zdaj on, ali gospodična ufiteljrca pri fari ?" — In tistf pogumni deček je odprl usta in zopet govoril Jančku: ,,Poslušaj mc, janček Žigov." je dejal, ,,pos)užaj me, Janček Žigov! Olej, na§a šola pod vrbo je le za igračko, za kratek čas: v Soli pri fari sc pa gre zares, tam se učimo za živ-Ijenje.  Janček, govori:   Ali je trcba tudi tam ubogati,
SS   92    VS
v šoli pri fari ? — Hm, še vcš, kolikokrat so že bili gospod katehet užaljeni, gospod učitelj hudi, in kolikokrat je gospodični učiteljici ie zaigmla solza v očeh, solza žalosti: toda Janček Žigov še ni bil rairen, Janček Zigov še ni ubogal!" . . .
Jantek je pogledal v tla, zahrkal, potlej se pa zapoletel in stekel. In besede, ki mu jih je govoril la pogumni dcček, so mu zabrnele v srcu Sinica mu je pa zaklicala: ,Čš, čšl Cicifuj. cicifujI" Menda mu je hotela reči: ,Le sram te naj bo, Janček'." V grmovju je žvižgal kos: .Oospod Janček. zavrile, nas bo pa hlev!" In žabe so regljale: nLcj ga, lcj ga, lej ga!" — Jančku se je zdelo, da ga vsi ptiči zasmchujejo. A kadar je prilekcl domov, |c zakikirikal na dvorišCu peielin: »JanČek, kako pa zdaj bo?" — »Tiho bodi vsaj t', saj se bom poboljšal!" je vzkliknil Janček in stekel v hišo.
Pravili so, da se je Janček res poboljSal: nič več ni bil ne žaba, ne grlica v šoti pri fari. Radovedcn sem bil, je li to resnica ali ne. PopraSati sem hotel n|egovcga učitelja. Zato jo mahnem enkrat k fari. Pol me je nanesla k stari in častili vrbi. Sedem v njeno senco. Kar zasliSim starega kobilarja na hraslu. Pravil je svojim mladim : ,Siv kobiv, siv kobiv : Janček se je pa spokoriv, Janček se je pa spokorivl Rv-fiv, fiv-^iv i na vrbi, na vrbi!" In divji golob je zagrulil: BNa bukvi sedim, se prav veselim: Janček zdaj drug, Janček zdaj drug-. dober, dober!" ln iabe so zareg-Ijale:  ,Res, res; res, res!"
Žvedel sem dosti pod vrbo, ni mi bilo trcba že dalje k fari, zato sem se vrnil. Pa ko sem stopi! na slezico, jc završalo vejevje stare in časliie vrbe. In zdclo se mi je, da sližim njcne klice: nPridite, pridite, prijateijčki Božji in moji! Le naglo, le naglo in po-igrajčkajte se v mo|i scnci!" Sem iz vasi se je zasli-šalo veselo vriskanjc: prihajala jc vaška olročad, Ijubi prijaleljCki stare in Castile vrbe. Siničica jim jc klicala: ,U hrib. u hrib! Oor čici, gor čici!"
Zavil sem jo naglo preko gozda, da bi ne motil igre v okrilju stare in časiite vrbe