/a ^vn 60thI,c 7/^ /!■ /VIJE ill4g/lf IU—HO V.- &?mcAN in spmrr &&***+£ in LAfteuAee onw No. 77 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsfiurgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg 3LOV6NIAM CLEVELAND OHIO. TUESDAY MORNING, APRIL 20, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Eisenhower je hotel do Berlina pred Rusi k poročila pokojnega predsednika ZDA je razvidno, da je hotel zasesti Berlin pred Rusi, da pa so to preprečile odločitve predsednika P. D. Roosevelta. CLEVELAND, O. — Vsa po-v°jna leta je vedno znova pridalo v ospredje zanimanja vPi'a.šanje, zakaj niso zavezniške Vo3aške sile nadaljevale pohoda Preko Labe proti Berlinu in dolble, da je glavno mesto Nem-^'je padlo v sovjetske roke. Vetrna raziskovalcev je trdila, da ^ za to odgovoren vrhovni zavezniški poveljnik Eisenhower, ^ da ni razumel politično-voja-s^ega položaja in odnosov s ^°vjetsko zvezo. Sedaj je objavil znani “U.S. NeWs & World Report” dolgo v ^jnosti zadrževani odgovor gen. j •£>. Eisenhowerja na tako raz-Ja§° in utemeljevanje. General ■^e 29. julija 1952, ko se je pri-Pravljal na predsedniško vo-lvno kampanjo, ki ga je končno Privedla v Belo hišo, skupini re-brrblikanskih vodnikov osebno ^zložil ozadje opustitev zased-e Berlina. O tem razgovoru je b Voden zapisnik, ki je sedaj Prvič prišel delno v javnost. ^ poročila je razvidno, da Eisenhower Sovjetski zvezi njenim uradnim načrtom ni Verjel, pač pa je v nje dvomil in ^ °sebno -- želel zasesti Berlin r°d Sovjeti. Tako se je janu-arja 1944 tajno podal iz Londona Washington in odločno prote-^'ral pri predsedniku Roosevel-u Proti zavezniškim načrtom o ,0v°jni delitvi Nemčije, ki naj 1 Pustila Berlin izoliran sredi ^°yjetskega zasedbenega podaja. ^ je predsednik Eisenhower ^rebsedniku F. D. Rooseveltu ^zlagal svoje stališče, se je ta v ° smejal, nato pa mu odgo-s. . • “Jaz morem upravljati geiCa ^oa-” Zgodaj leta 1945 je • Eisenhower znova protesti- Novi grobovi Johana Terček Danes zjutraj je umrla na svojem domu na 15621 Holmes Avenue Johana Terček, vdova, ki bi bila 1. maja dopolnila 90 let. Pogreb je v oskrbi pogrebnega zavoda Grdina na Lake Shore Blvd. Podrobnosti jutri. Upornike se strelja! Vojaški vodniki na Ceylonu so odločeni upornike brez usmiljenja pokončati. COLUMBO, Ceylon. — Vojaški vodniki izključujejo premirje z upornimi1 ‘Guevarovci”. Njihovo oporišče obstreljujejo z minami in ukazali so, da se u-pornike strelja. “Mi smo se naučili veliko iz Vietnama in Malezije. Mi jih moramo popolno-man uničiti. Mi nimamo izbire,” je dejal podpolk. Cyril Rana-umga, eden od šestih vojaških poveljnikov Ceylona. Neki visok častnik je dejal časnikarjem: “Ko smo prepričani, da so ujetniki uporniki, jih odpeljemo na pokopališče in o-pravimo z njimi.” Nekaj so jih že ustrelili, drugi pridejo še na vrsto. Podpolkovnik Ranatunga poveljuje skupnim vojaško-policij-skim silam na področju Kegalle, ki obsega tropski gozd v neka- Portugalski režim pripravil novo ustavo Razprava o njej se bo začela prihodnji teden in upajo, da bo razgibala politično mrtvilo. LIZBONA, Port. — Portugalska opozicija je slabo organizirana, tudi z delavnostjo se ne odlikuje, pa je njeno nerganje vendarle postalo režimu dr. Caetana tako nadležno, da je sklenil dati deželi novo ustavo. Debata o novi ustavi naj se začne že prihodnji mesec. Tam bodo posebno glasni preskušeni konservativci in reakcionarji, ki trdijo, da je sedanji režim dr. Caetana preveč popustljiv na-pram levičarjem. Dr. Caetano hoče ta očitek vplivnih desničarjev že naprej pripraviti ob veljavo s tem, da na svojih shodih in sestankih pripoveduje, kako zelo je že zopet postal konservativen. O kakem popuščanju “močne roke” v kolonijah Mozambik, Angola in Gvineja noče nič slišati. Rad hvali red, zakonitost in mir, kri- kem trikotniku s stranicami 15, 12 in 14 milj kakih 40 milj vzhodno od glavnega mesta Co-lomba. Sodijo, da se drži tam kakih 4,000 do 5,000 upornikov. tizira levičarje itd. Glasna je postala tudi levica, v njenih vrstah so najbolj agiini študentje, delavske unije, liberalni krogi in seveda tudi komunisti, ki so že ustanovili svojo “Oboroženo revolucinarno akcijo. To je tipična partizanska for- Rogers in čilski zunanji minister sta se sestala SAN JOSE, Kostar. — Državni tajnik W. P. Rogers je imel pretekli teden tu s čilskim zunanjim ministrom Almeydo pogovor, ki je trajal skoraj celo uro. Čilski diplomat se je zelo trudil, da bi naslikal čilsko politiko v lepi luči. Rogers mu je odgo- voril, da ameriška politika ne pozna politične filozofije, kadar ureja svoje odnose do tujih držav. ZDA so na primer v dobrih odnosih z Jugoslavijo in Romunijo. Dejal je, da ne razume čilske politike, ki išče nov ameriški kapital, ko obstoječega prav sedaj “nacionalizira”. Taktika čilskega diplomata je bila parkrat nerazumljiva. Na eni strani je v svojem govoru na zborovanju OAD poudarjal, da mora Latinska Amerika kot en blok nastopati napram ZDA, na drugi strani je pa Rogersu predlagal, naj pride v Čile na obisk. Hanoi se ne “briga” za odnose med Kitajsko in ZDA PARIZ, Fr. — Tako nekako je rekel zastopnik vietnamske delegacije pri znani konferenci v Parizu. Vlada v Hanoiu uži>.; polno zaupanje peipinškega režima in dobiva od tam od leta do leta več pomoči. Odnosi med , v , „ Pepingom in Washingtonom vla- macija za domačo porabo. Dose- do v Hanoiu ne bri j je do_ daj se poskusa uveljaviti le z a-1 LON N0L JE ODSTOPIL Predsednik vlade Kambodže Lon Nol je odstopil z vso vlado zaradi bolezni. Pričakujejo, da bo nova vlada nadaljevala sedanjo politiko boja proti komunističnim napadalcem. /z Clevelanda in okolice PHNOM PENH, Kamb. — Preteklega februarja je predsednika vlade gen. Lon Nola zadela možganska kap in je postal na eno stran delno hrom. Odpeljali so ga na Havaje, kjer se je zdravil v tamkajšnji bolnišnici. Posledice kapi so večinoma izginile, toda očitno je postalo, da Lon Nol ne bo mogel nositi dolgo teže vlade v deželi, ki je zapletena v vojskovanje. V začetku tega meseca se je vrnil s Havajev domov in danes so objavili, da je z vso vlado odstopil. Lon Nol je bil predsednik vlade še v času vladanja princa Si-hanuka v Kan|bodži. Ko je bii ta lani v marcu odstavljen, je Lon Nol vodil “vlado narodne rešitve”, dokler ga ni zadela letos kap. V času bolezni ga je nadomeščal kot vodnik vlade in dežele podpredsednik Sirik Ma-tak. Dokler ne bo imenovana nova vlada, bo sedanja vodila državne posle. Pričakujejo, da bo nova vlada vodila isto ali vsaj zelo slično politiko kot dosedanja. Kambodža, ki je bila do lani nevtralna v indokitajski vojni vsaj na zunaj, je sedaj zapletena tenant in bombnimi napadi. Ni- jdal. Vladne sile ne marajo v gozd, ma pri tem preveč sreče, toda ker se boje, da bi imele brez uporabe težkega orožja hude izgube. Uporno področje imajo obkoljeno, da bi uporniki ne dela vendarle toliko nemira, da razburja prebivalce. Vsekakor je problem nove u-stave zbudil ljudi iz spanja, ni ušli. Ko bodo vladne sile pri-! pa še tako močan, SeH ^ Rooseveltu in Pri pred- Ch '^u^r^tanske vlade W. Šgj^hillu. Zopet ga niso poslu-j6.!' N&kaj dni nato so bili spre-j^ačrti o delitvi Nemčije v 1 *n poslej je moral Eisen-Pj... er svoje vojaške oparacije agoditi tem načrtom. lsenhower je 1. 1952 odločil, N o £ njegove izjave in pripombe Pfi^Wu ostanejo tajne. Zdaj so na dan in posvetile v raz- fiost 2 ^ruge strani. Odgovorna ?e seRaj postavljena jasno h0’ je dejansko bila, na Sevelta in Churchilla. pravljene, bodo nastopile, da u-pornike uničijo. Stališče cejlonskih vojaških vodnikov je zelo podobno Hitlerjevemu. Ko so Hitlerju predložili razgovore nemškega poveljstva na Balkanu z gen. Mi-bajlovičem v drugi svetovni vojni, je ta odgovoril: Z uporniki se ne pogaja, upornike se strelja! da bi kaj bi- stveno spremenil na portugalskem političnem stanju. Pa vsaj nekaj je: “začelo se je gibati!” Judovsko prebivalstvo v Sovjetski zvezi pada MOSKVA, ZSSR. — Dočim je bilo še 1. 1959 v Sovjetski zvezi 2,268,000 Judov, so jih pri sedanjem ljudskem štetju našte- Najbrže je bil gol slučij, da se je sedaj vrnil v Pariz po odsotnosti od 4. marca ^voditelj vietnamske delegacije pri konferenci Xuan Thuy. V svojem prvem govoru ni omenil ničesar, kar bi bilo novo. Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo! li komaj 2,150,000. Judje so najbolj nazadovali v Ruski in Ukrajinski republiki. Nazadovanje pripisujejo vtap-Ijanju Judov v okolico. Verska zavednost peša in to pospešuje asimilacijo. Izgredi v Italiji RIM, It. — Policija je morala koncem tedna krotiti levičarje in desničarje, ki so demonstrirali v Milanu in se med seboj pretepali. Policija je 87 oseb prijela in zaprla. V Rimu je skupina, trdijo, desničarskih skrajnežev ponoči vdrla v prostore Socialistične stranke, polila vhodno dvorano z gasolinom in jo zažgala. V Bresciji v severni Italiji, 50 milj vzhodno od Milana je policija razgnala skupino mladih monarhistov, ki je hotela izvesti sprevod po mestu brez prehodnega dovoljenja policije. vanjo v polnem obsegu. Severni Vietnamci so organizirali s podporo odstavljenega princa Siha-nuka “Kambodžansko osvobodilno vojsko” in vodijo boj z vlado, ki jo podpirajo ZDA in Južni Vietnam. Jamstvo ZDA naj rešuje Lockheed Aircraft Carp. NEW YORK, N.Y. — Zakladni tajnik John B. Connally ]e izdelal načrt za jamstvo zvezne vlade za 250 do 300 milijonov dolarjev posojila Lockheed Aircraft Corporation, ki je zašla v finančne težave in je v nevarnosti, da bo morala opustiti gradnjo L-1011 Tristar potniškega letala. Družba je bila že tako v precej negotovem položaju, ko je prišlo do poloma pri angleški družbi Rolls-Royce, ki gradi motorje za letalo Lockheed družbe. Britanska vlada se je odločila rešiti Rolls-Royce in je sklenila z Lockheed družbo zadevni dogovor. Ta more tega sprejeti in izvesti le z večjim posojilom, ki pa ga po vsem sodeč brez jamstva zvezne vlade ne more dobiti. Predlog za jamstvo posojila Lockheed družbi mora najprej odobriti predsednik Nixon, nato bo šele predložen Kongresu, ki bo nemara ves načrt temeljito pretresel. Pred začetkom obnavljanja rednih diplomatskih stikov s Peipingom Zastopnik Izraela prišel v Washington Kitajci povabljeni turnir v tenisu EW YORK, N.Y. — Na po-^ržavnega tajništva je na- So * Orp . 6 je §anizacija za turnirje v te-t^j v^0Vabila kitajske mojstre CLEVELAND, O. — Velikonočni “ping-pong optimizem”, ki so ga rodili prvi javni stiki med Ameriko in Kitajsko po več kot 20 letih, se je neverjetno hitro razkadil in napravil prostor resnemu premišljevanju o bodočnosti naših odnosov do največje države na svetu. Prav je tako, kajti ovire, ki so se že pokazale na prvi pogled želji po normalnih diplomatskih stikih s Pepingom, niso ravno majhne. i-ej v iMLajsitt; mojstre V teuis^°r^ni panogi na tekme v N.y U’ ki bodo v Forest Hills, ki ’ v. sePtembru. Naši športni-kaj ni°> da bodo dobili v ne- Sh; ne^ Pritrdilen odgovor iz Plhga. i tejv ^n°ma sončno z naj višjo Maturo okoli 60. Ameriška glavna želja v tem trenutku obstoja v tern, da dobimo v Peipingu uradnega zastopnika interesov naših državljanov in naše zemlje. Pomanjkanje takega rednega zastopništva čutimo vsak dan, posebno pa nas na to spominjajo redki sestanki med našimi in kitajskimi diplomati v Varšavi, ki jih dočakamo le takrat, kadar so v kitajskem interesu in ne samo v našem. Pot do rednega zastopništva v Peipingu utegne biti zelo dolga, to nam dokazuje zgodovina drugih držav do Kitajske. Vzemimo na primer Britanijo. Bila je med prvimi, ki je hotela dobiti svojega poslanika v Londonu. Očitno ne gre kitajskemu režimu v ra- čun, da bi imel svojega vodilnega diplomata v Londonu, zato se mora Ču Enlaj zadovoljiti s tem, da se v Peipingu razgovarja le z “odpravnikom poslov”, pa še to se ne dogaja vsake kvatre. Iz tega sledi, da hoče Kitajska imeti rednega poslanika tuje dežele le v takih slučajih, kjer vidi v tem posebno korist. Pa tudi pri tem dela razlike. Moskva ima tuje dežele le v takih slučajih, kjer vidi v tem posebno korist. Pa tudi pri tem dela razlike. Moskva ima na primer svojega rednega poslanika v Peipingu, pa je več časa v Moskvi kot v Peipingu. Zato je tudi kitajski poslanik več časa v Peipingu kot v Moskvi. Z imenovanjem poslanika niso torej že ustanovljeni trajni redni diplomatski stiki med obema državama, tako misli Peiping. Ni nikjer zapisano, da ne bo kitajska vlada tudi stike z Ameriko uredila na “moskovski” način. Ni pa treba, da bi to moralo biti tako. Vse je odvisno od tega, kaj hoče Kitajska doseči s obnovo svojih stikov z zunanjim svetom. Zunanji svet je prepričan, da so se v Peipingu naveličali diploma-tičnega izoliranja in prišli do naziranja, da jim je potrebna aktivna zunanja politika, ki je pa izolacija dati ne more. To njihovo naziranje še ne te-temlji na skušnji, ampak na političnem računanju. Morda so se pri tem uračunali in jim diplomatski stiki s svetom ne bodo dali vsega, kar pričakujejo. Takrat bodo zopet rinili v izolacijo, češ bilijon ljudi lahko živi samo zase in ne potrebuje zveze s svetom. Da se to utegne zgoditi, ni izključeno. Kitajci si že sedaj radi domišljajo, da jim bo njihov položaj v svetu sam po sebi pomagal do uspehov, ki si jih morajo druge države, tudi ZDA in Sovjetska zveza, šele priboriti po dolgem in vztrajnem diplomatskem taktiziranju. Ko se bodo prebudili iz te domišljije, lahko usmerijo svojo zunanjo politiko, Bog ve kam. Na posebno zapeljive in nevarne škrbine jih bo zapeljala njihova diplomatska igra v znanem trikotniku: Amerika-Sovjetska zveza-Kitajska. Naša in sovjetska diplomacija že dolgo računata z zapletenim značajem te igre, ki ne bo prihranjena tudi Peipingu. Pri vsakem koraku, ki ga bo napravila vsaka med tremi velesilami, bo zmeraj treba misliti na vse tri in ne samo na dve. Kitajci si morda domiš- Ijujejo, da bodo lahko izigravali Moskvo in Washington, pa se motijo. Če nič drugega, bo vsaj različna rasa igrala svojo vlogo. Druga nevarna ovira za hiter sporazum med Washingtonom in Peipingom je grmada neopravljenih poslov in neporavnanih r a č u nov med nami in Kitajci, ki so se nabrali v zadnjih 20 letih. Kitajci morda računajo, da bo Amerika tako širokogrudna, kot je bila po drugi svetovni vojni. Morda bi bila rada, toda ima sedaj težave, ki jih pred 25 leti ni imela. Če tega v Peipingu ne bodo uvideli, se bo politično vreme med nami. in njimi kmalu poslabšalo. Zato bomo morali biti kar zadovoljni, ako se nam bo posrečilo, da kmalu dobimo poslaništvo v Peipingu. Sele potem bo mogoče spravljati s pota ves političen in diplomatski trebež, ki se je nabral na poti od Washingtona do Peipinga. Pospravljanje bo sitno in dolgotrajno, bo pa bolj postavilo na preskušnjo Pašo nepočakanost kot posebne azijatske odnose do časa. Azijski svet je nekaj zase in Kitajska je del tega sveta in stoji pod njegovim vplivom. I. A. WASHINGTON, D.C. — Včeraj je odpotoval nepričakovano naglo v ZDA podpredsednik vlade Yigal Allon, da predloži in obrazloži ZDA izraelski predlog in pogoje za odprtje Sueškega prekopa. Prvotno bi moral Allon odleteti iz Jeruzalema naj-preje šele danes, toda zdi se, da se je položaj le delno spremenil, četudi je obrambni minister Moshe Dayan dejal v nedeljo, da je ostal nespremenjen. Načrt za odprtje prekopa je predložil e g i p t skl predsednik Sadat. Vključuje umik izraelskih sil z vzhodnega brega prekopa najmanj do El Arisha in zasedbo tega brega po egiptskih silah. Izrael je ta predlog odklonil, pa izjavil, da se je pripravljen o načrtu razgovarjati. Izrael se je voljan umakniti z neposrednega brega prekopa, ne mara pa dovoliti, da bi tega zasedli Egipčani. Zahteva tudi prosto plovbo za svoje ladje skozi prekop, ko bi bil ta odprt. Te zahteve je Kairo odklonil in v zadnjo soboto objavljenem načrtu nove arabske federacije je rečeno, da ta ne bo sklepala miru niti se o tem pogajala z Izraelom. To novo, trše egiptsko stališče je utrdilo izraelski odpor proti dovolitvi prehoda e-giptskih čet na vzhodni breg prekopa v slučaju delnega sporazuma med Egiptom in Izraelom. Posebna radijska oddaja — Za ljubitelje operne glasbe bo v četrtek 22. aprila ob desetih zvečer na narodnosti radijski postaji WZAK-FM, 93.1 MC, posebna oddajo opernih arij v slovenščini iz oper jJarmen, Ri-golletto in Madame Butterfly, v počastitev gostovanja Metropolitan opere v Clevelandu, v tednu od 26. aprila. Te arije so oile posnete na plošče pred leti ob nastopih Glasbene matice. Solisti bodo: Juhe Price, Dolores Mihelich, Edward Kenik, Carolyn Budan, Frank Bradach in Cecilija Valenčič. Rokoborba— V četrtek zvečer ob 8. se bosta v Areni na 3717 Euclid Avenue pomerila Johnny Powers in “Crusher” Verdue iz Španije. V bolnišnici— Rojak John Krnc, 1059 Addison Rd., je v St. Alexis bolnišnici, soba št. 604. Obiski so dovoljeni. Kucinicha so napadli— Včeraj zjutraj okoli dveh je nekdo udaril mestnega odbornika Dennisa J. Kucinicha tako močno po glavi, ko je prišel iz svoje hiše pogledat, kaj se godi, da je obležal za kake četrt ure v nezavesti. Napadalec je pobegnil, policija pa je našla kos lesa, ki naj bi bil del nekakega ročaja. Napadeni je prepričan, da so napad pripravili in izvedli njegovi politični nasprotniki. Mestni svet popustil— Mestni svet je na svoji sinočnji seji zmanjšal svoj lastni proračun za $81,000, kot je to zahteval župan C. Stokes, ko je zadevni del mestnega proračuna vetiral. Mestni svet pretekli teden tega veta ni mogel preglasovati in je sedaj odobril spremembo. Zupan je bil na stališču, da mora biti zmanjšan tudi proračun za mestni svet, če so zmanjšati vsi ostali izdatki v njem. Zadnje vesti BANGKOK, Taj. — Požar, ki je nastal v hotelu Imperial, je zahteval najmanj 20 človeških žrtev, večinoma Ameri-kancev. SAIGON, J. Viet. — Na pohodu v A Shau dolino južnoviet- V Vietnamu le še 284,000 r.amske enote niso še nikjer zadele na sovražnika. Ni še gotovo, ali bo pohod omejen samo na to dolino ali bo raz-širjeu tudi na del Laosa zahodno od nje. WILLIAMSBURG, Va. — Podpredsednik ZDA S. T. Agnew je dejal tu republikanskim guvernerjem in časnikarjem, da pomeni obisk ameriške namiznoteniške skupine na Kitajsko zmago za kitajsko propagando. Obregnil se je ob nekatere časnikarje, ki so kitajsko propagandno linijo podpirali. MOSKVA, ZSSR. — Tu napovedujejo, da bo umetnemu satelitu Salute, ki je bil poslan na pot okoli Zemlje v nedeljo zvečer, sledilo vsaj eno, če ne celo dve vesoljski vozili. Vsa naj bi se povezala v prvo vesoljsko postajo, ki SAIGON, J. Viet. — Tu je bilo včeraj objavljeno, da je v Južnem Vietnamu le še 284,000 ameriških vojakov, cilj, ki ga je postavil predsednik R. M. Nixon za 1. maj 1971. Največ jih je bilo aprila 1969: 543,400. bo krožila okoli Zemlje predvidoma dalj časa. KARAČI, Pak. — Pakistanska vlada dolži Indijo, da so njene čete streljale pretekli petek preko meje v Vzhodni Pakistan v podporo tamkajšnjih upornikov. Pakistan je zaradi tega vložil uradno pritožbo pri vladi Indije. (SSJ- Fmmism Douoviiva ir - V VI « */*<- » "V— 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $}8.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries: $18.‘iQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO Ejf«>83 No. 77 Tuesday, April 20, 1971 Kitajska in naša dežela ' Motil bi se, kdor bi sodil Kitajsko samo po tem, kako zmerja našo deželo. Zmerjanje kitajskega režima ni merodajno za presojo, kaj mislijo v Peipingu o naši zunanji politiki. Vsi znaki kažejo, da tam skrbno registrirajo vse, kar opazijo v našem obnašanju do njih dobrega in slabega. Seveda pa mislijo, da je trenutno najbolje, da samo zabavljajo in kritizirajo, kadar govorijo o Washingtonu. Vse to u-stvarja pri nas vtis, da poznajo kitajski tovariši samo dosledno in trajno sovraštvo do nas. Praviloma bo to najbrže res, toda tudi to pravilo pozna izjeme. Najprvo je treba vpoštevati, da v Peipingu planirajo vsako zadevo na dolgo roko, pri tem se pa zavedajo, da se v razvlečenem času navadno dogaja tudi kaj takega, česar niti kitajska vlada ne more predvideti. Mao se redkokdaj oglasi v javnosti, kadar se, pa zmeraj vpleta pripombo, da kitajska politika računa tudi s časom na dolge roke. Ko je na primer pozival zaostale narode, naj se potegnejo za svojo neodvisnost in svobodo, je zmeraj dostavil, da jih bo Kitajska podprla z vsem, kar ima, samo ne z divizijami. Dejansko se mora osvoboditi vsak narod sam, samo to je pravo osvobojenje. Tega načela se Kitajska tudi dosledno drži. Pozna le eno izjemo: kadar misli, da so njene meje v nevarnosti, takrat ne pozna šale. Za to njeno stališče imamo dva primera. V korejski vojni je Peiping zmeraj grozil Ameriki, da se bo vmešal. Grožinje so bile tako pogoste, da smo jih smatrali za vsakdanje, pa so le dosegle svojo mejo. Ko so naše čete prišle do severne meje Koreje, so v Peipingu mislili, da jo bodo naše divizije prestopile, in posegli so v korejsko vojno. Ko se je Moskva nekam čudno obnašala v Sibiriji ob kitajski meji, so takoj opozorili Sovjete, da naj računajo z oboroženim spopadom, nakar se je Kremelj spustil v pogajanja, ki še danes niso zaključena. Pogajanja se odvijajo preko posebne obmejne komisije, torej ne po redni diplomatski poti, zato je o njihovem stanju tako malo znanega Naša zunanja politika je šele takrat prišla do sklepa, kdaj v Peipingu smatrajo položaj za kritičen, in se dosledno drži tega spoznanja, kar je v vietnamski vojni ponovno dokazala. Kadarkoli se je vojskovanje v Indokitajski tako zapletlo, da bi se ameriške čete utegnile približati kitajski meji, takoj je naše državno tajništvo po svojih kanalih o-pozorilo kitajsko vlado, da meje proti Kitajski ne bodo prestopile. Zadnjič se je celo zgodilo, da je predsednik Nixon sam javno opozoril kitajske diplomate na to ameriško stališče. Zdi se torej, da so Kitajci prišli do spoznanja, da A merika res nima namena zaostrevati odnose do Kitajske. S Kitajsko smo tako prišli do izrednega stanja: vemo drug za drugega, pa se uradno ne poznamo, ako odmislimo kanal preko Varšave. Tako stanje seveda dovoljuje Kitajski, da ne gleda na vsak ameriški korak kot na nekaj sovražnega, zahrbtnega, hinavskega, akoravno se kitajska politična propaganda izživlja prav v takem natolcevanju. Ta dvolična politika kitajskega režima ustvarja naravno celo vrsto nesporazumov. Kitajska bi na primer rada imela gospodarske stike z nami, vendar v taki obliki, da ne bi bila pri tem prizadeta njena propaganda. Tega v Ameriki ne razumejo, zato mislijo, naj vsaj v gospodarskih stvareh igrata obe strani z odprtimi kartami. Ker je tudi naša dežela zainteresirana na trgovini s Kitajsko in želi navezati stike v normalni obliki, misli naša politika, da naj nam Kitajci vsaj na tem področju priznajo ravnopravnost. Kitajski propagandi taka presoja ne diši. Išče vse mogoče načine, kako bi sebi in svetu dokazala, da tu ni nobene ravnopravnosti in da ameriški “kapitalizem” išče samo načine, kako bi ociganil kitajske tovariše, kar seveda ni res. Ker so radi tega direktni gospodarski stiki postali dejansko le izjema, se trgovina med nami in Kitajsko vrši preko posrednikov, kar velja za nekaj normalnega, pa seveda ni in ne more biti. Prepad ni nepremostljiv. Treba je le, da nekaj velikih kitajskih podjetij stopi v direktne stike z nami, pa bo led prebit. Podoben je položaj z “negospodarskimi stiki” na kulturnem, prosvetnem, športnem področju itd. Tudi na teh področjih iščejo kitajski komunisti načine, kako bi preskočili sedanje ovire. V ta namen ne odklanjajo niti izrednih potov za dosego določenega cilja. Naša politika je na primer ukinila zaporo na potovanja ameriških državljanov na Kitajsko. Kdor želi obiskati Kitajsko, dobi sedaj potni list, le redki so slučaji, da je taka prošnja odklonjena. Kitajska politika ni na to našo potezo ugodno reagirala. Zadnje čase je bilo izdanih na stotine potnih listov za potovanja na Kitajsko, toda kitajske vize So še zmeraj redke kot žefran. Kitajska politika je reagirala na drug nepričakovan način; dala je vize našim mojstrom za namizni tenis, da so se lahko šli pomerit s kitajskimi tekmeci. Tega ni nihče pričakoval, ne moremo pa tega slučaja smatrati za nekaj ne- navadnega. Na Kitajskem je po mnenju strokovnjakov namizni tenis pravi ljudski šport, zato tam menda tudi ne manjka izvrstnih igralcev, ki se lahko spustijo v tekmo z našimi. To je sicer preprosta razlaga za kitajske vize, pa bo ravno radi tega najbolj prirodna. Da bo presenečenje še večje, tudi trije naši časnikarji so dobili vize na svoje potne liste in so tekmam prisostovali. Pojav je vsekakor zanimiv in značilen, ne smemo pa pričakovati preveč od njega. Bomo kar zadovoljni, ako bo kitajska politika našla še več podobnih prilik, da omogoči ameriškim potnikom potovanje na Kitajsko. Da bo čim več prilik, bo tudi odvisno od iznajdljivosti naše politike. Moramo namreč računati s tem, kar se je sedaj zgodilo. Odprli smo na široko vrata za potovanja na Kitajsko, kitajski režim je pa odprl svoja vrata prav malo. Dočim imajo danes vsi naši državljani odprto pot do potnih listov za Kitajsko, kitajski konzulati po svetu še nimajo pravice, da bi sami odločali, komu naj dajo vize. O tem odloča, vsaj tako se zdi, še zmeraj vlada v Peipingu. Ameriška koncesija v tem primeru je torej neprimerno obsežnejša kot kitajska. Na drugi strani je treba vpo-ševati, da je sedanja zapora za potovanja trajala nad dve desetletji in da je sedanji uspeh treba meriti kot prelom neke tradicije, ki je z leti skoraj okamenela. Upajmo, da ne bo zopet okamenela. Previdnost sve-uje, da je treba računati tudi s to možnostjo, ako že ne verjetnostjo. Bela rasa ne razume rumene rase in njene ogike, le redki so, ki so žrtvovali svoje življenje, da jo spoznajo. Zato moramo počakati, da nam bo kitajska politika dala še par prilik, da študiramo, odkod in zakaj sedanje spremembe v kitajski politiki, ki jih je treba le pozdraviti, čeprav pri tem ni treba prav nič menjati našega mnenja o comunizmu. Tudi letošnji nastop Mladih sorodnike, prijatelje, pri katerih harmonikarjev pomeni ne samo za nje in za njuna učitelja g. Kneza in g. Nemca velik uspeh, marveč pomeni tudi, da je v clevelandski skupnosti še veliko dobre volie do življenja. Naj sprejmeta oba gospoda in vsi in vse, ki so jima pomagali, našo zahvalo in priznanje vse slovenske skupnosti. Faran od Sv. Vida UllJU vabi BESEDA IZ NARODA CLEVELAND, O. — Vsaki-krat, kadar govorimo, koliko časa se bo še ohranila slovenska beseda v Ameriki, se pojavi vprašanje, koliko imamo mladih moči, ki so se pripravljeni žrtvovati za slovenske ideale. Dra-matsko društvo Lilija zato iskreno pozdravlja nastop skupine “Mladi Igralci”, ki bodo v nedeljo, 25. aprila, ob 3.30 popoldne, podali veseloigro “MATURA” v Slovenskem domu na Holmes Ave. Odbor kakor tudi celotno članstvo Lilije si šteje v posebno čast, da bodo nastopili v Lilij inem okviru. Mladim naše iskrene čestitke za njih pogum in pripravljenost stopiti na plan med slovenske kulturne delavce. Priznanje režiserju Božu M Sv. Vida zvon CLEVELAND, O. — Kakor Vi Uka noč tako je bila tudi letošnja Bela nedelja ali tudi Mala velika noč lepa, sončna, čer prav še malo hladna. Toda rojaki in rojakinje ob takšnem dnevu vendar niso pohiteli v pomladansko naravo, ki se je že začela po malem prebujati, marveč so se v lepem številu zbrali eni v šolski dvorani pri Sv. Vidu, kjer so imeli Mladi harmonikarji svoj spomladanski koncert; drugi pa v Slovenskem društvenem domu na Recher Aveniji pri koncertu znanega clevelandskega moškega pevskega zbora Slovan; spet drugi so se udeležili banketa Ameri-ško-slovenskega kluba v Villa veij^e žrtve Di-Borally na Chardon cesti; 0sebno se mi posameznike pa je celo pritegnila proslava 30-letnice Neodvisne hrvaške države v Slovenskem narodnem domu na St. Clair aveniji. V aprilu in majniku so prav zadnje nedelje, ki spraviš ameriškega človeka v Clevelandu še na prireditev v dvorane. Po majniku in nato vse do konca avgusta prebije svoj prosti čas v naravi. To je tudi razumljivo, saj je že ves zrak v mestu in nad njim močno okužen, tako da moraš že daleč ven iz mesta, da dobiš še nekaj zdravega, pristnega, čistega. Dvorana pri Sv. Vidu je bila zadnjo nedeljo polna, kakor je le redkokdaj tako. Mladi harmonikarji spravijo brez večje propagande slovenske množice sku paj. Na njihovem koncertu je prevladoval mladi svet, mlade družine s svojim prvim cvetom, otroci, odrasli otroci pa so bili že na odru med nastopajočami. Knezova mladi nska skupnost harmonikarjev in Nemčeva kitaristov krepko povezujeta clevelandsko slovensko družino v eno. Pri nedeljskem koncertu Mladih harmonikarjev je nastopilo 28 harmonikarjev, med njimi 6 deklic, in 10 kitaristov, med njimi ena kitaristinja, dalje bobnar, deklamator in pa še eden, ki ga nisem poznal, ki je pa navdušeno za uvod pozdravil zbrano množico ter ji v imenu nastopajočih izrazil dobrodošlico. Posebej velja omeniti še otroški zborček, ki je kar dvakrat nastopil: enkrat v manjšem, enkrat pa v večjem obsegu, obakrat pa korajžno in navdušeno. Nekaj nad 20 jih je bilo vseh. Gospod Knez ve, da je treba z mladino začeti zmlada, če hočeš, da je cesta ne potegne za seboj. In še to: če ste dobro pogledali v spored, je g. Knez zborček, mislim, da ne brez premisleka, krstil za “Fantje na vasi”. Koncert je obstajal iz izredno obsežnega sporeda, tj. 18 točk, 9 v prvi polovici, 9 v drugi. Vseboval je točke, katere je podala harmonikarska skupina, in točke, katere so podali kitaristi. Harmonikarji so nastopili v glavnem zborno (6), delno pa v duetu, tercetu in v solo nastopu. Kitaristi zborno niso nastopili, pač pa kombinirano s harmonikarjema, v duetu, tercetu in kvartetu. Tri točke nedeljskega koncerta Mladih harmonikarjev so bile posvečene materam. Z njimi so se gotovo želeli oddolžiti Pustu, ki jih k temu idealu vodi, in staršem za vse razumevanje in podporo. Nastopajoči mladinci in mladenke so: Janez Tominc, Peter Dragar, Franci Zalar, Mojca Slak, Roži in Milena Dolinar, Marija Kocijan, Zofka Malovrh, Nenca Hočevar in Rezka Dragar. Večino teh smo videli nastopati na prireditvah Slovenskih šol, nekatere pa že pri Liliji- Iskreno vabimo vso clevelandsko in okoliško slovensko družino, da obišče to prireditev. Pridite in skupno podprimo mladino, ki je “naš up in naša nada”. Odbor Lilije zlasti še svojim materam, katere prav gotovo tudi ob tem njihovem nastopu niso bile brez iaspa Mm kak se je poslovila se mi je zdelo značilno, da so pri letošnjem koncertu Mladih harmonikarjev prevladovale kompozicije Lojzeta Slaka, kar je gotovo vpliv lanskoletne turneje Slakovih po naši deželi. Naj jih naštejem: Vrh planin, Minili sta že dve leti, Sem fantič mlad zavriskal, Visoko nad oblaki in Ej prijatelji. Zdi se mi, da bi bilo bolj v skladu z razmerami, če bi spored namesto s Straussom, ki ga sicer visoko cenim, začeli s kako izmed močnejših domačih slovenskih del. Da bi strokovno pisal o nedeljskem koncertu Mladih harmonikarjev, se pisec teh vrstic ne zdi sposoben. Pri koncertu so bili, ki so za to visoko usposobljeni in ki bodo gotovo to tudi storili. Med odličnimi gosti, ki so o-biskali koncert, bi omenil le gg. duhovnike: vidovskega g. žup- nika R. Praznika, msgr. Alojzija Baznika, župnika v sosednjem Thompsonu, dr. Pavla Krajnika od Marije Vnebovzete v Collin-woodu, in g. dr. Jerka Gržinči-ča od Sv. Vida. Osebno smatram udeležbo d u h o v n ikov pri tej vrsti mladinskih kulturnih prireditev še za posebej blagoslovljeno. > Vsa čast tudi častitim sestram od Sv. Vida, kakor tudi onim od Marije Vnebovzete, katere so prišle pogledat svoje mlade u-čenčke in učenke. To jim bo v veliko vzpodbudo. Oder je bil okusno pripravljen za nastop. Po koncertu je bila domača družinska zabava, pri kateri so igrali Vandrovci, ki pridobivajo vedno bolj na svojem ugledu. Še to: mladi godbeniki, tako harmonikarji kot kitaristi odn. pevčki, so pred zadnjo točko poklonili svojemu učitelju in vzgo- CHICAGO, 111. — Bil je Veli ki teden, ko nam nedognana moč zagrinja neke priprave, po kateri sledi veselje vstajenja. Velika noč! Tako je bilo v torek, 6. aprila, ob pol četrti uri, ko je utihnilo življenje, prenehalo biti srce gospe Albine Novakove. Kot njena znanka skozi 15 let, naj napišem tej čudoviti ženi in materi v spomin nekaj vrstic. Vsi, ki smo jo osebno poznali je uživala toliko prisrčnosti. A vselej je ob koncu že komaj čakala, da se vrne domov k družini. Začel ji je pešati vid enega očesa, morala je na operacijo, katera žal ni uspela, zaradi očesa je drugo oko trpelo in tudi oslabelo. Ta skrb za drugo oko jo je zlomila. Neki dan pred prazniki Zahvalnega dne me je v obupu vprašala za nasvet, ali nja tvega operacijo ali pusti oko opešati. Rekla sem ji: Gospa, tega nasveta vam ne more nihče dati, pojdite v cerkev in prosite Boga za odgovor, toda morate spremeniti zdravnika. Pomirila se je in tudi tako storila. Vse to se je zgodilo po božji volji, drugo oko je bilo rešeno, kar ji je dalo novih moči in veselje do dela. Zopet se je veselila meseca junija za obisk Slovenije, ni vedela, da je poslednjič. Ob vrnitvi je še rekla: pustila sem kovček oblek kar tam, da mi prihodnje leto ne bo treba nositi. V septembru je odšla s hčerko Corrine po uradni poti v Cleveland, kjer je nevarno zbolela. Resni znaki bolezni so hčerko Corrine gnali samo domov, domov jo hočem pripeljati, kjer ji bo počitek najbolj koristil. Vedela je, da bi mama nikjer drugje ne obstala kot pri družini. Isto noč je legla in ko je zjutraj vstala, se je pri mizi zrušila. Morala je za nekaj tednov v bolnico, ugotovili so rapidno sklerozo. Po vrnitvi domov se je še enkrat ponovilo v milejši o-bliki, noge ni mogla dolgo premikati. Upanje, da bi še zmogla pisarniško delo, je ugasnilo. Od takrat sta potekli dve leti, a gospa Albina se ni več dotaknila svojih tako ljubih slovenskih plošč, katere si je vsako leto prinašala iz domovine in jih poslušala v pozne ure z velikim veseljem. Oh, moja Slovenija, moja Ljubljana! Ko sem jo nekega dne obiskala, je sedela molčeča v svoji sobi. Vprašala sem jo, kako to, da je tako tiho in zakaj si ne navije njenih ljubih pesmi v razvedrilo? Odgovorila mi je: O nič več, nič več. Gledala sem jo in si mislila, da je to slabo znamenje. Morda je pa bolje, da ne posluša, ker bi se ji srce topilo v žalosti. Slovenske pesmi na ploščah so utihnile. Vendar je še delala v stanovanju, kuhala, likala perilo, previjala svoje vnučke, hodila v trgovino nakupovat vedno z vnukinjo, katera je cela stara mama, po videzu in pridnosti. Zadnje čase sem se pogosteje ustavljala pri gospe Albini. Hčerka Gloria je pričakovala iz zadnjih let njenega poklica, petega člana, vse to je združeno vemo, da je bila še polna energije, polna dobrot, uslug. Že njen obraz, njene oči so bile izraz posebnih talentov v svojem poklicu. Njen mehak obraz, prijaznost, sta osvajala človeka brez dvomov. Bila je polna življenja, njena hiša polna gostoljubja, pod njeno streho ni bilo ostre besede, ne kreganja. Predvsem je -njeno mehko srce bila njena družina, njeni hčerki. Toplina te ljubezni bi ne imela smisla, življenje brez njiju ne bi bilo bogato. Moje osebno prijateljstvo z nje je bilo deležno veliko materinskega razumevanja, kot da bi bila njena hčerka. Naj ji bo globoka zahvala. Večkrat sem premišljevala njen značaj, materinsko ljubezen, poklicno sposobnost, iznajdljivost brez razburjenja, na potovanjih ali v pisarni. Tisti, ki smo z njo potovali v Slovenijo, vemo, kaj je nam in našim ta požrtvovalnost pomenila. Kako veseli smo bili, ko nam je prinesla sporočilo, kako živijo, kako veseli so bili darila. Bog ji dobro poplačaj. Žal je prezgodaj začelo pešati njeno zdravje. Prve znake sem opazila, ko je na jesen, čez zimo postajala vedno bolj kot roža po slani, a na sppmlad je zopet oživela. Bliža se mesec junij, zopet bom šla v mojo ljubo jitelju krasen šopek rdečih na- Ljubljano, na Štajersko se okre-geljnov. pit, svežega zraka se naužit med v pripravami in skrbmi, a ob večerih je bila gospa potrebna malo spremembe in razvedrila Tolažila sem jo, kako srečna je, ko ob večernih urah lahko sedi ob svojih malih vnukinjah in vnukih, gleda v njih svojo mla dost, ko toliko mater po starost nih domovih čaka, da jih Bog pokliče k sebi. To ji je dajalo prepričanje, da je res srečna Vse je sprejela tako vdano, da sem po večkrat občudovala. Prvi teden v aprilu je nedaleč od hiše bil pri neki družini kip potujoče Fatimske Marije, katero je pokojna tako častila ter jo vsako leto prihajala tudi k meni molit. Vsak večer sem morala iti po njo ter jo spremljati tja, nato pa še v cerkev h križevemu potu ob sredah in petkih, ostale večere posta ga je sama opravljala doma. Molitev ji je bila v bolezni naj večja hrana. Želela si je srečno zadnjo uro, z Jezusom in Marijo biti spravljena za Vstajenje. Čudno globoka vera je morala biti v njenem srcu, katere na zunaj ni nosila tako vidno, če človek nemoteno opazuje prijatelja, lažje vidi v globočino njegove duše. Še pet dni pred slovesom me je prosila, naj pridem pomagat pospravit njene knjige, katere je še imela v pisarni Zveze. Nekako težko sem se odločila, ker sem toliko ur prebila z njo v Pisarni, ko je bila še polna živ- ljenja, sedaj si gre pobirat zadnje spomine. Ta dan mi bo ostal v neizbrisnem spominu. Že zelo slaba in izčrpana si je zbirala knjige iz predalov. Na njenih rokah se je videlo pešanje žil, kri se ni mogla več pretakati, v njenih mislih so bili pa le še spomini, žalost, vdanost v božjo voljo. Mislila sem si: Da, tako je človek. Sposobna, priljubljena, prijazna, lepa, nikoli prevzetna, surova še manj, si toliko let med temi stenami s hčerkami preživela, ničesar te ni spravilo s tira. Nekaj besed sva v zvezi s tem spregovorili, pa je rekla: Bogu naj bo potoženo! Solza se mi je utrnila, a hitela sem naprej, da jo čimpreje spravim ven. Nato je hčerka Corrine odpeljala knjige na njen dom, da bi si jih sama uredila. Zal so nekaj dni stale in tudi ostale, ni imela več energije jih spraviti na pripravljeno mesto. To je bilo v četrtek. Nato me dva dni ni bilo blizu, v soboto zvečer sem še šla k njej in jo spremila k maši. Naslednji torek v Velikem tednu sem se že dopoldne oglasila pri njej. Bila e v plašču. Kam pa greste, sem jo vprašala? Po velikonočne karte in v banko. Zgledala je zelo spremenjena. Grem z Vami. Z nama je šla še njena vnukinja, ki jo je vedno spremljala. Previdno sem vprašala: Kaj se ne počutite dobro? Ne, vso noč nisem spala, tako mi je srce bilo in leva roka me je čudno začela boleti. Tega sem se pa prestrašila. Ko sva se vrnili domov, sem jo prosila, naj takoj pokliče zdravnika in mu pove točno stanje, predvsem, da jo boli roka v rami. Morala sem v mesto, obljubila pa sem, da se vrnem. Iz mesta sem se vrnila po tretji uri. Hčerka Corrine jo je ob dvanajstih peljala še na volišče. Ko se je vrnila, se je vsedia na zofo, vzela v roke Zarjo ter či-tala. Corrine je odšla domov, Gloria se je ukvarjala z otroci v kuhinji, mama pa ob Zarji izdihnila blago dušo. Za minuto samo je bila prezgodaj, da bi bili vsi ob njej. Vrnila sem se iz mesta ter hotela stopiti k Leskovarju, on pa za mojim hrbtom pravi: Minka, ravno sedaj nam je umrla. Z besedami: Jezus, Marija, Jožef sem pohitela v hišo. Corrine mirno reče: Ne jokaj, ona je v nebesih. Corrine, daj hitro molitvenik, ko je duhovnik, zdravnik odšel, sva pokleknili ob njej in glasno zmolili vse potrebne molitve ob umrli osebi. Naj j° angeli poneso pred božje oblie* je. Na mrtvaški oder je bila po* ložena v četrtek ob dveh popol' dne, njena hčerka Gloria Nuško pa je zvečer rodila tretjo hčerkico. Gospa Novak je imela kljub Veliki soboti nad vse leP pogreb, g. župnik pater Hoge Pa zelo ganljiv govor. Vencev i11 cvetja je bilo kot v vrtu. P°' grebnik g. Žefran je skušal ime' ti govor, pa ni zmogel, pater Klavdij Okorn O.F.M. je imel danes mašo zadušnico v angl6' ščini ter govor tudi v slovenščini. Lep solospev “Ave Maria” je zapela ga. Justine Kosmač ob spremljavi g. Fischingerja. , Ljuba gospa Albina, ljubiteljica slovenske besede, naj Vaih bo lahka ameriška zemlja, počivajte v miru božjem! Vaša hvaležna Minka Grašičeva H Velik hotel V Londonu pripravljajo gra' ditev hotela, ki bo imel v sobah prostor za 3.500 gostov-Zgradili ga bodo blizu londonske trdnjave, stavba bo imela obliko črke “U”, hotel naj bi bil nared v dveh letih. Goste bod° dovažali hidrobusi iz tega onega pristana na Temzi, koder jih bodo vozili z letališč3 Heath row. Za večino sob bodo velj9^ turistične cene, ker naj bi sprejel določeno število izme. 10 milijonov turistov, ki l1 Velika Britanija pričakuje letS 1975. |i KANADSKA DOMOVINA Pevci z “Vrbe” bodo zapeli i Cerkev ni šola, ampak kraj, kjer častimo Boga in poslušamo božjo besedo. Če božje besede toliko slovenskih otrok ne razu- TORONTO, Ont. — Letos me več, ako jim jo govorimo v sifto imeli že nekaj lepih kulturnih prireditev. Med temi sta bili pevski: Zapeli so pevci cer-hvenega zbora pri Mariji Po-^ngaj in peli so učenci slovenske šole istotam. Vse te kultur-ne prireditve so bile dobro pripravljene in lepo obiskane. Vse i° pomeni, da imamo Slovenci rahi lepote, pa naj bo izražena v pesmi ali v lepem kipu ali v ePi povesti. 'Sedaj je tudi čas za take pri-reditve, zlasti za pevske nasto-Pe. Najlepši dan-letošnje pomla-s° si zbrali pevci zbora ‘Vrba’, * ga vodi g. Ig. Križman. Za ^v°j koncertni nastop so si iz-.rah 1. maj. In prostor? Najlep-a° slovensko dvorano v Torontu, . l°venski dom na 864 Pape Ave. soboto, 1. maja, zvečer bomo 0rei posvetili slovenski pesmi, 1 jo bo v koncertni obliki iz-Vaial zbor VRBA. Zbor je tiho in skromno zbiral lle že v zgodnji jeseni lani. lrtlo pa so pevci in pevke po-akhi za pevske vaje. Zbor je ^ vseslovenski, ker druži pev-e 1^ pevce iz velikega Toronta. P'od taktirko g. I. Križmana po- jo pevski talenti, ki so z njim jPhšli v Kanado skupaj z rodom, 1 le prišel na svet v tej novi °niovini. Vmes pa so glasovi Ovodošlih. Tako je zbor lahko *§led sodelovanja med genera-tlsmi in ziasti zgled sodelova-Js med tistimi, ki imajo Ijube-do slovenske pesmi in so za-1° pripravljeni tudi kaj žrtvo-a^- Ni namreč lahko hoditi ob ^r2lih, snežnih, viharnih in le-Pih večerih na pevske vaje. , bežen Pa vse ogreje, umiri vetr, <3e r°Ve in led raztopi, in ko pri- slovenskem jeziku, ali smo potem duhovniki krivi, če smo prisiljeni zaradi vere oznanjati jo tudi v angleščini? Ako bi vsi slovenski starši vsaj doma še z otroki govorili slovensko in jih poslali v slovensko šolo, potem nam ne bi bilo treba še uvajati angleščine v cerkev. Zdi se neizogibno, da bomo morali tudi Slovenci prej ali slej začeti tudi po cerkvah z angleščino. V naših skavtskih organizacijah je že nekaj let skoraj vse v angleščini, in če boš vprašal voditelje, zakaj, bodo rekli, da zato, ker otroci slovensko ne znajo več dovolj in da skavtski tvarini ne bodo kos, če se jim ne razloži tudi v angleščini. Ali je skavtska vzgoja več kot verska? Treba bo vse.storiti, da bodo otroci še govorili slovensko, a bo treba tudi vse storiti, da bodo versko čimbolj poučeni, in če ne bodo znali dovolj slovensko, bo treba poseči tudi po angleščini tako v cerkvi kakor pri razlagi verouka v šoli. Tako de- lajo skoraj vse narodne župnije že danes in Slovenci ne bomo o-stali dolgo izjema. B.B. Počitniški dom na letovišču v Montrealu ni vzdržal teže snega MONTREAL, Que. — Letošnjo zimo je bilo tu snega na pretek. Nametlo ga je, da ni bilo včasih mogoče nikamor, dokler niso ceste in pota vsaj za silo očistili. Ko je v februarju zapadel debel sneg, počitniški dom na Slovenskem letovišču ni vzdržal. Sprednji del je omagal in se podrl. Župnik je dobil več faranov, ki so šli počitniški dom reševat s tem, da so zmetali s strehe, kar jo je še ostalo cele, sneg. Tega so zmetali tudi z letoviške lope, ki je pritisk snežne teže kar dobro prenesla. Huda zima in obilica snega sta omejili tudi življenje v slovenski župniji v Montrealu. Več nedelj je bila cerkev skoraj prazna. Farani so šli k mašam v bližnje cerkve, ko se jim je zdelo, da je domače v takem vremenu predaleč in preveč tvegano. 1 Kanada postaja važna v mednarodni politiki Pomlad, je vsaka pevka in je ak pevec zadovoljen, vesel in 0h°sen, da je mogel zapeti so-Jakom slovensko pesem, pe-ki je govorica duš, ki Iju-. In iz te ljubezni raste slo-kultura, ki jo zlasti g. • Križman že toliko let goji *ecl hami. ^ evski koncert zbora VRBA °bsegal nastop mešanega zbo-bloškega zbora in dekliških p °v- Na programu imajo 14 Oer^’ narocInih in umetnih. Ve-biti k° Prijeten, kot sploh more v, Prijeten večer slovenske to i svidenje torej v sobo-Sl'o maia °b zvečer v ^v^etlskem domu na 864 Pape ' Ko se bomo odločali, ali bi Prp?te koncert ali ne, imejmo ’ ^ očmi bo u ucnii samo eno: Koncert sj0v uKuren dogodek, namenjen ebski kulturni publiki. a svidenje! P. M. KE\v V angleščini ali slovenščini? Toronto, Ont. ditlo z duhovno obnovo za mla-! angleščini v cerkvi Brez-^ate Zne 80 nastale živahne de-aij je Pojavilo se je vprašanje, idla,. Primerno, da začenjamo V ^nuditi duhovno obnovo iezj^^ščin in ne v slovenskem šili 5 ne bomo tako pospe-*ako °an§ieženje mladine, ki že IV^ada slovensko govori? kj ^tensko je že mnogo staršev, šk0, 0^0ki doma govore angle-he p0V8ai Polovica staršev otrok iih vSlJa v slovensko šolo. Daši ho ob.ZuPniji Brezmadežne red-l60) pf^uje slovensko šolo nad telik*1 ie vendar še približno VC H . . pre- j. v slovensko šolo ne ’ ne^ateri tudi zaradi ] ^a ftari 0c^a*ien°sti. Dejstvo je, Xk dVe tretjini slovenskih ^hsk ye razume več toliko slo-da bi vsaj približno rala in slovenske pridige, beri- V CerkeVan8eIi.je’ tudi če bi Jih Vi Pazljivo poslušali. OTTAWA. — Kanada je, čeprav članica britanske Skupnosti narodov v mednarodni politiki, bila dolgo tesno povezana z Združenimi državami, svojo sosedo na jugu. Z njimi se je u-deležila prve in druge svetovne vojne, z njimi se je udeležila vojne v Koreji, četudi le v omejenem obsegu. Položaj se je spremenil šele z vojno v Vietnamu. Med tem ko sta Avstralija in Nova Zelandija, ki sta neposredno zainteresirani na položaju v jugovzhodni Aziji, z nekaj svojimi oboroženimi silami podprli ameriški vojaški nastop v Južnem Vietnamu, je Kanada ostala izven njega. V teh letih je začela voditi bolj neodvisno politiko, ki upošteva v prvi vrsti domače koristi in gleda manj na London in na Washington. Čeprav zaveznica ZDA, je Kanada sprejemala ameriške vojaške begunce, ki niso marali in ki nočejo v Vietnam. Kanada je vzpostavila redne diplomatske stike z Ljudsko republiko Kitajsko, predno je Washington v tej smeri napravil kakršen koli korak. Kitajska je velik kupec kanadske pšenice in utegne to o-stati tudi v bodoče. Medsebojno trgovanje se lahko raztegne tudi na drugo blago, ki ga v Kanadi preostaja in ni zanj kupcev. Ko so se sedaj začeli tajati odnosi med ZDA in Kitajsko, utegne postati Kanada važno vozlišče za njihovo bodoče razpletanje in urejanje. Doslej so te vršili ameriško-kitajski razgovori v Varšavi na Poljskem, sedaj se utegnejo v Ottawi, ki je za to vsaj s stališča ZDA veliko pripravnejša. Peiping je določil za svojega poslanika v Ottawi enega svojih najuglednejših in najvplivnejših diplomatov. Predsednik vlade Pierre E. Trudeau se je že lani jeseni odpravljal na pot v Sovjetsko zvezo, kanadsko sosedo onstran Arktika. Obisk je bil tedaj preložen zaradi dogodkov v pokrajini Kvibek. Ko se je ta delno umiril, je obisk zopet na dnevnem redu. Predsednik P. E. Trudeau in njegova mlada žena, s katero se je komaj dobro vrnil s poročnega potovanja v Karib-je, bosta ostala v Sovjetski zvezi 10 dni v prihodnjem maju. Dober del bo seveda porabljen za uradne slovesnosti in sprejeme, bodo pa razpravljali tudi o mednarodnih vprašanjih. Kanada bo skušala pridobiti Sovjetsko zvezo za svoje stalir Resnica o uživanju mamil V naši deželi je uživanje mamil najbolj razširjeno na vsem svetu. Prav zaradi tega navadno od tu izhajajo pobude za in proti mamilom. V zadnjem času se je cela vrsta znanih zdravnikov odločila za novo pot pojasnjevanja, kaj so mamila. Namesto, da bi prebivalstvo seznanjali s polovičnimi resnicami o mamilih, želijo brez kakršne koli laži povedati, kaj je mamilo. Dr. Stanley F. Yolles, ravnatelj zavoda za umsko zdravljenje, je povedal, da “nenehno pripovedovanje s pretiranim poudarkom, o verjetnih strahotnih poškodbah, ki jih pozroča marijuana, povzroča, da je zelo težko razložiti ljudem, katere se resnične nevarnosti, ki izhajajo iz uživanja določenih vrst mamil.” Psihiater Dahlberg iz New Razširjeno je tudi mnenje, da Yorka, ki je član zavoda za psihiatrijo, pravi, da so predvsem zdravniki najbolj pripomogli k temu, da so se o mamilih razširile polovične resnice, predsodki in laži, tako da ljudje ne vedo več, komu bi verjeli. Ravno mladina pa je najbolj nezaupljiva do zdravnikov. Te laži izhajajo večkrat iz skrbi za zdravje mladine, velikokrat pa tudi iz neznanja. Navadno pristopajo, po besedah dr. D a h 1 b e r g a, zdravniki k mamilom, ko govorijo o njih, v popolnoma negativni smeri. To pomeni, da je vse kar zadeva mamilo, negativno. V resnici pa obstajajo tudi nekatere pozitivne plati. Kot npr. uporaba mamil v zdravstvu, kar pa nujno zahteva zdravniško kontrolo. Dahlberg pravi, da je prva od teh polovičnih resnic trditev, da psihidelična mamila omilijo depresijo. Nekaj je resničnega v tej trditvi. Večkrat mamila olajšajo ali celo odstranijo tesnobo, depresijo ali vznemirjenje, vendar prevelike doze mamila povzročijo pasivnost in odpoved družbenemu življenju. Ko pa mine učinek mamila, se depresija povrne ali se celo podaljša v času. Neka vrsta mamil anfetamini, pa ima še poseben vpliv. Ukinitev depresivnih občutkov, ki naj bi ga povzročali anfetamini, povzroča z druge strani nenadno akumulacijo depresije. Ta akumulacija pa povzroča močne občutke depresije med vračanjem iz omame in še precej časa po tem. To pomeni, da mamila občutke depresije le umaknejo za nekaj časa in jih nato intensifi-cirajo. Poleg tega pa mamila povzročajo nespečnost in pomanjkanje apetita in vse to še bolj poveča depresijo. Nekateri trdijo, da jim mamila pomagajo, da spoznajo veselje in samega sebe. Res je da mamila včasih pomagajo ljudem, da doživijo popolno introspekcijo, vendar mamila tudi kompromitirajo razlikovanje resničnih občutkov, tako da postane osebek sugestibilen. Zaradi tega ne more človek več razlikovati med resničnimi introspektivnimi občutki in lažnimi občutki. “Mamila mi pomagajo, da se čutim v človeški bližini,” trdijo drugi. Predvsem moramo pomisliti, da čutiti nekoga blizu ni isto, kot biti nekomu blizu. Mno- šče v pogledu varovanja čistoče Arktika, kjer je razširila svoje “obalne vode” 200 milj od kopna kljub hudemu odporu ZDA, svoje južne sosede, ki se bori za čim večjo svobodo plovbe po vseh svetovnih morjih. Če obvelja kanadsko stališče, bodo vse severne vodne poti vključno s Severozahodnim prehodom kanadske teritorialne vode. Sovjetska zveza doslej k temu vprašanju še ni zavzela stališča. Tokrat bo torej dana priložnost za izmenjavo pogledov za to, za Kanado tako pomembno mednarodno vprašanje. V Moskvi se bo Trudeau seveda pogovarjal s predstavniki ZSSR tudi o Ljudski republiki Kitajski. To vprašanje je trenutno važnejše za Moskvo kot za Ottawo, kajti Moskva je nekam vznemirjena, ko sta se začela Washington in Peiping prijazneje gledati. Washington skuša sicer Moskvo miriti, da to za njo ni nič nevarnega, toda Moskva molči in pazljivo zasle^ duje vse, kar zadeva odnose med ZDA in Kitajsko. Kanada je članica NATO in se mora tako brigati tudi za položaj v Evropi. Tam bi rada svojo vlogo zmanjšala, ker prevladuje v vladnih krogih mišljenje, da naj Evropa sama skrbi v večji meri za svojo varnost, na drugi strani pa sodijo vladni krogi v Kanadi, da je nevarnost vojne v Evropi manjša, če sploh še obstoja. Predsednik vlade P. E. Trudeau je pred časom dejal: Očitno je, da bo v bodočnosti glavni strah Rusije Kitajska in ne ZDA ... Na dolgo roko, mislim jaz, je ,za Kitajsko koristnejše prijateljstvo z Ameriko in ne z Rusijo. Če začnemo misliti|gi, ki uživajo mamila, se zave- v tej smeri, potem se prenehamo bati Rusije v Evropi, kot se je bojimo zdaj ... Hitrost živali Najurnejša četveronožna žival je gazela, ki preteče na sekundo 27 m; arabski konj 25 m, angleški hrt (vrsta psov) 18-23 m. Povprečno predirja konj v eni minuti 1 km, zajec nekaj več, žirafa 900 m, tiger 860 m, jelen 850 m. Postovka preletk na uro 490 kilometrov, torej v eni uri sedemkrat iz Trsta v Ljubljano; sokol-selivec 269 km, last ovica 245 km, golob-pismonoša 190 kilometrov. Tudi nekaj rib je jako urnih: dajo, da njihov občutek bližine nima realne podlage. Danes je relativno nepomembno, če je mladina oropana ali ne za človeško bližino, važno pa je, da čuti, kot bi bila oropana. Prav zaradi tega mladi iščejo intimnost. Mogoče se zavedajo, da intimnost, ki jo čutijo do svojih tovarišev, ni stoodstotno odkri tosrčna in prav zaradi tega bežijo pred resničnostjo ter vztrajajo pri ohranjanju iluzij. Razširjeno mnenje je tudi, da mamila krepijo seksualne funkcije. Vendar nobeno od doslej poznanih mamil ni afrodiziak. Vsa pa spreminjajo občutek. Delujejo različno na različne osebke. Nekaterim se seksualne želje povečajo, drugim zmanj je avto transcendenca, ki jo povzročajo mamila, vredna toliko kakor katera koli druga avto-transcendenca. A v t o t ranscen-denca pomeni intimno združevanje človeka z Bogom ali kako drugo vesoljno silo, vendar ima, če jo kemično povzročamo, le začasni značaj. Večina tistih, ki uživajo mamila, je priznala, da jim ta avtotranscendenca ni spremenila življenja, pač pa da so mamilo uživali, da bi bežali pred realnostjo. “Protivniki mamil radi trdijo, da že ena sama injekcija heroina povzroča navado. S tem mislijo telesno odvisnost od mamila. Vendar v obliki, ki je danes v prodaji, je heroin pomešan z laktozo, kininom in sodo bikar-bono na tak način, da je pravega mamila le en do dva odstotka. Če človek opusti to navado, nima strahotnih reakcij, kakršne so doslej opazovali, pač pa je odvada bolj podobna konva-lescenci po hudem prehladu. Doslej je opisovanje strahotnih muk, ki jih človek preživlja, ko se odvaja na heroin, povzročalo, da so mnogi dobili v tem razlog, da vztrajajo pri uživgnju mamila. To pa seveda ne pomeni, da je treba heroin jemati kot neškodljivo snov. V New Yorku je npr. lani umrlo približno 900 oseb, med katerim je bilo 200 mladih ljudi pod 20 let, zaradi akutne narkoze, kar so v časo-pisjih označevali kot “preveliko dozo” mamila. Sedaj je zastrupitev s heroinom poglavitni vzrok smrti za prebivalce New Yorka, ki so stari od 15 do 35 let. Trditev, da mamila nimajo klinične veljave, je le polovična resnica. Nekateri zdravniki, kot npr. dr. Dahlberg, so mnenja, da je mogoče mamila uporabljati v medicini pod zdravniškim nadzorstvom. Po mnenju nekaterih je preveliko uživanje mamila le izraz uporništva pri nezadovoljnih. Če bi trdili, da res ni drugega kot to, bi omalovaževali u-porništvo, vendar če uporništvo obstaja, se moramo vprašati raje, zakaj je mladina nezadovoljna. Eden izmed vzrokov je, da imamo danes več časa za to, da se1 čutimo sami in nezadovoljni. Prosti čas, ki ga dovoljuje višja življenjska raven, bi morale torej izpoljnevati druge dejavnosti. Ob koncu pa moramo omeniti še to, da postajajo s časom mamila neučinkovita, oseba se tudi začenja zavedati, da ga mamila ne vodijo nikamor in se začenja spraševati, kaj se bo zgodilo v bližnji bodočnosti. V bližini ima prijatelje, ki so zboleli zaradi Liži vanj a mamil in zaradi tega ga taka situacija pripelje do spoznanja, da je bolj vabljivo prenehati z uživanjem kot začeti z mamili. Vprašanje je, kako bo nehal. Trenutno obstajajo zavodi za rehabilitacijo uživalcev mamil, vendar moramo na uživalce gledati kot na bolnike, ki si morajo opomoči po dolgi bolezni. Imenitna demokratska večerja v Washington!! WASHINGTON, D.C. — Glavni demokratski odbor je na pobudo glavnega blagajnika organiziral izredno strankino večerjo, ki bodo njen glavni znak vstopnice po $500. Tudi ta visoka cena ni zadržala 2000 demokratov, da ne bi žrtvovali nekaj iz svojega žepa za stranko. Nakup vstopnic bi mogli le težko odbiti, za prodajo vstopnic so se namreč posebno zavzeli novi demokratski guvernerji — 15 po številu —, ki bodo tudi glavni junaki v sredo zvečer, ko bo večerja prirejena. Pri večerji ne bo nobenih govorov, gostje bodo samo jedli, pili in plesali. Za zabavo bodo skrbeli novi guvernerji, ki bodo hodili od mize do mize in zabavali goste. Najbolj srečna bo seveda glavna strankina blagajna, ki ima še zmeraj v svojih predalih dosti neplačanih računov, zato pa nobenega cvenka. Čeprav ne bo nobenih govorov, se bodo večerje vendarle udeležili vsi napovedani in nenapovedani predsedniški kandidatje. Tako bo vsaj preskrbljeno za politična ugibanja, ako že ne bo nobenega govora. Surova narodna proizvodnja še pod povprečjem WASHINGTON, D.C. — Trgovinsko tajništvo je objavilo, da je za prvo četrtletje dosegla “surova” narodna proizvodnja (torej brez odbitka za amortizacijo porabljenih surovin) vrednost $1,018 bilijonov, dočim je bilo napovedano, da bo dosegla znesek $1,065 bilijonov. Postavljenega cilja ni dosegla; s tem pa še ni rečeno, da ga v ostalih treh četrtletjih ne bo. Da povprečja ni dosegla že sedaj, je treba pripisati par velikim štrajkom in neugodnim vremenskim razmeram. To je tudi glavni vzrok, zakaj si proizvodnja ne more pomagati na noge. Kritično bo tekoče četrtletje, ki bo pokazalo, ali smo res že prebrodli krizo ali ne. Do sedaj je še nismo, o čemur priča visok odstotek brezposelnih, pa tudi stalno nihanje cen s tendenco navzgor. “Subotnik” še ni mrtev MOSKVA, ZSSR. — Subot-nik je posebne vrste komunističen svetnik, ki je bil rojen v za-čektu sovjetske revolucije. Takrat je bil subotnik tista sobota v letu, ki ga je sovjetski proletarec posvetil s svojim prosto- delfin preplava na uro 37 km losos 24 km, znani slanik pa 22(šajo. Predvsem delujejo nega-kilometrov. I livno večje doze mamila. Pridelki zemlje WASHINGTON, D.C. — Okoli 70',, vsega, kar se proda v naši deželi na drobno, so pridelki zemlje, naravni ali pa predelani. SAMO IZJEMNO — Na neki razstavi domov na Angleškem je bilo predloženo, naj bi posodo enostavno obesili ali zložili v železen koš, ki bi ga po potrebi potegnili visoko pod strop ali pa zopet spustili navzdol, da bi lahko shranjeno vzeli iz njega. Slika kaže ta način spravljanja posode, ki se v naši deželi nemara ne bo uveljavil. voljnim delom v prid komunizmu. Režim je skušal napraviti iz njega ljudsko navado, pa ni šlo. Sedaj je Kremelj ob praznovanju 50-letnega jubileja oktobrske revolucije subotnika o-živil in mu skuša dati nekdanjo navado in pomen. Zato ga že nekaj let kar na splošno praznujejo s prostovoljnim delom, ki pa pri tolikem mrazu ni ravno preveč prostovoljno. Agitprop ne obupuje. Trdi, da ne bo več delal tistih napak kot pred 50 leti in da bo zato subotnik res kmalu postal najbolj priljubljeni delovni dan v Sovjetski zvezi. “Kdor bo živel, bo videl,” pravi italijanski pregovor. CLEVELAND, O. Female Heip Wanted Cook wanted for Twentieth Century Lanes, 5 hours a day, 5 days a week, from Monday thru Friday, 9:30 to 2:30. Call for interview: KE 1-8818 _______________(77) 2enske dobijo delo Iščemo kuharico po 5 ur na dan in 5 dni na teden, od ponedeljka do petka, od 9.30 dop. do 2.30 pop. Twentieth Century Lanes. Kličite za sestanek: KE 1-8818 ______________ (77) Gospodinja-kuharca Iščemo žensko za eno osebo v Shaker Heights, blizu busa in Rapid. Privatna soba, kopalnica in TV. Več uslužbencev. Dobra plača. Mora govoriti angleško. Priporočila. Kličite 751-3857. ________________ ~(79) Možin dobijo delo Moški dobi delo Iščemo pomočnika za vzdrževanje vrtnarskih nasadov. Polni čas, stalna služba. Kličite 232-4397 ____________________(77) Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628, AMERIŠKA DOMOVINA 8117 St. Ciair Ave. Cleveland, Ohio 44103 (x) MALI OGLASI Naprodaj Hiša je naprodaj blizu cerkve sv. Lovrenca. Hiša nese lepe dohodke. Kdor se zanima naj kliče 662-1715 ali 663-7068. (78) V najem 3-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, se odda na 53 cesti. Kličite 391-1863. -(77) V najem Pet sob, na novo dekorirana, samo odraslim, blizu E. 71 in Hecker. Kličite po 5. uri 731-9431. (78) Zakonca Iščeta štirisobno stanovanje s kopalnico in garažo v Euclidu ali v bližini E. 185 St. Kličite 486-4265 (80) Naprodaj na Shawnee Ave. pri E. 185 St., 2 hiši na 1 letu, 43x400. Sprednja 6-sobna hiša ima 3 spalnice, zadnja 5 sob, vrt s 15 sadnimi drevesi. Za pojasnila kličite: JOHN LAURICH REALTY 481-13133 (x) Hiša naprodaj Za 2 družini, 5-5 vsaka, dve garaži, v Collinwoodu, blizu E. 156 St. Kličite 531-3725. -(81) Lot naprodaj Na Chardon Rd. Kličite 466-2979 Geneva, Ohio. ALEXANDRE DUMAS: Grof Monte Cristo Vam se zdi prav, ker so umorili mojega brata, ki je bil bona-partistj zato, ker ste vi rojalist. Torej tudi jaz sem bonapartist in vam izjavljam, da vas umorim. Od tega hipa naprej ste zapadli vendetti, zato se čuvajte in bodite pazljivi, kajti kadar bodeva prihodnjič stala drug pred drugim, tedaj vam je odbila poslednja ura.” “Nato odhitim proti vratom in zbežim, predno se še zave od tega presenečenja.” “O, o,” pravi Monte Cristo, “s svojim poštenim obrazom delate take stvari, gospod Ber-tuccio, in poleg tega še s kraljevim prokuratorjem. Pfuj! In ali je vsaj poznal pomen besede vendetta?” “Poznal ga je tako dobro, da izza tega časa ni šel več sam na ulico ter se je prvi čas sploh zakopal doma in dal mene iskati povsodi. K sreči sem bil predobro skrit, da bi me mogel najti. Tedaj se ga je polastil strah. Zbal se je, ostati v Nimesu še več časa, prosil je, naj ga prestavijo, in ker je bil res vpliven mož, je prišel v Versailles; toda sami veste, da za Korza, ki se hoče maščevati, ni prevelika nobena daljava, in njegov voz kljub svoji izvrstni vpregi ni bil nikdar pred menoj več kot za poldnevno pot, dasi sem mu sledil peš. “Najvažnejše ni bilo, da ga usmrtim, ampak, da ostanem pri tem nepoznan in zlasti, da me ne zgrabijo. Nič več nisem bil sam svoj gospodar, kajti imel sem rediti in varovati svojo svakinjo. Cele tri mesece sem zasledoval gospoda Villeforta; tri mesece ni napravil nobenega koraka, ni šel po nobenem opravku, na noben izprehod, ne da bi mu sledilo moje oko. Končno sem zasledil, da je odšel skrivaj v Auteuil. Tudi jaz sem šel za njim ter ga videl, da je vstopil v to hišo, samo s tem razločkom, da ni prišel kakor drugi pošteni ljudje skozi glavna vrata, bodisi da je prijezdil ali se pripeljal, ampak je puščal konja in voz v krčmi in vstopal skozi mala vrtna vrata, ki jih vidite tamkaj.” Monte Cristo prikima z glavo, kakor da res vidi v temi vrata, katera mu je pokazal Bertuccio. “V Versaillesu zdaj nisem imel opraviti nič več in nastanil sem se v Auteuilu ter poizvedoval. Ce sem ga hotel zadeti, nisem mogel nastaviti zanjke nikjer z večjo gotovostjo kakor tam. “Hiša je bila, kakor je povedal Vaši Ekscelenci vratar, lastnina markija de Saint-Meran, Villefortovega tasta. Gospod Saint-Meran je prebival v Mar-seillesu ta hiša mu je bila odveč in govorilo se je, da jo je dal v najem mladi vdovi, ki je bila CHICAGO, ILL. CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP EXPERIENCED COOK To go to Maine late June to Oct. 1st. Expenses paid. Other help. References. Write: Slovene Daily, Box 7705, Chicago 60080, 642-0651. (78) FEMALE HELP RELIABLE MATURE WOMAN FOR HOUSEWORK Pride with work a prerequisite. Salary open. Mondays and Fridays call after 9 p.m. 478-3850 (78) RELIABLE WOMAN General housework, i-2 days week. East Rogers Park. Crptd. apt. AM 2-6808 or CE 6-4083 GENERAL OFFICE In Hotel Manager’s office. Shorthand and typing necessary. Steady work, good starting salary. Call between 9-5. YA 7-5580 4178 So. Halsted St. Chicago, 111. 60609 (79) LUNCHEON HOSTESS 10:30 to 3:30 5 days week Must be experienced YA 7-5580, Ext. 283 4173 So. Halsted St. Chicago, 111. 60609 * (79,1 BUSINESS OPPORTUNITY TOOL AND DIE SHOP Complete. By retiring owner. Well establ. Excel, machinery and industrial loc. Call 472-3340 days, eves. 792-2579. 5~ SNACK-CANDY SHOP~ VENDING UNITS N.W. suburban area. Moneymaker. Ideal for pt. time income or semi or retired individual. Selling due to other interests. Call owner for eppt. 562-0254 eves. GROCERY STORE & MEAT MARKET FOR SALE BY PVT. OWNER, Fully equipped. 3359 N. Southport. $9,000. Call aft. 2 P.M. 929-7727 REAL ESTATE FOR SALE BLUE ISLAND — 12 FLAT APT. BLDG. 3 yrs. old. bdrm. apts. 1 effc. dlxe fully rented. Good inc. 12906 —10 S. Page Ct. Call Builder Mr. George Wkdays 785-4499 NEW DE LUXE — 6 unit apt. bldg, located on SW side, 1-1 bdrm., and 5-2 bdrm., carpeting, mod. appl., air cond. & heating, tile baths, ample parking. Laun. equip, on premises. 312-598-3230 INCOME PROP, by pvt. owner Cor. lot N.W. 68x125’ Has 1 brk. & 2 frame res. rezoned for apt. bldg, if desired. By appt. 775-7848 3500 W. Augusta Blvd. 6 flat for sale by owner. Contact M-F 486-3196 after 6 P.M. (78) MORTON GROVE —~BY OWNER 9249 N. Mason. Open Sun. 1-5. Attrac. brk. ranch, 3 bdrm., cent. A.C., crptg. thruout, appl., full bsmt. inc. fin. rec. rm. Oversize 2 car brk. gar. Lge. lor. Lo $40’s. 965-8041 (78) 4 lge. rms. brk. hse. 2 bdrms., mod. bath and spacious kit. Full bsmt. and attic. 2 c. gar elec. eye. Adj. lot available. Call owner for appt. at UN 7-8923 (78) 3 Paneled Bdrms., Expand, attic, end. porch, full bsmt., crptg. plus. Solid Bargain. $22,000. 4727 N. Kewanee — By Owner 725-2848 SCHORSCH FOREST VIEW — BY OWNER Lge. 3 bdrm. bi-level. 2 car att. gar. Avacado bit. ins. plus dishwasher. Xtras. 2 baths, lge. fam. rm. and patio, fenced. 5 yrs. old. Price $52,900. 625-8958 ________________________________(78) 3 bdrm. brk. ranch w-full bsmt., 2 car garage with side drive, cent, air cond. High $40’s. Harlem & Lawrence. Call owner for appt. at 867-6227 znana samo pod imenom ‘baronica.’ “Res sem nekega večera, ko sem pogledal čez zid, opazil mlado in lepo žensko, ki se je sama sprehajala v vrtu, kamor se ni odpiralo nobeno tuje okno; vsak hip je pogledala proti malim vratom, in kmalu sem opazil, da pričakuje baš ta večer gospoda Villeforta. Ko mi je prišla dovolj blizu, da sem lahko v poltemi razločeval njene poteze, sem videl, da je 'lepa, plavolasa, lepe rasti in stara k večjemu devetnajst let. Ker je bila oblečena zelo lahko in udobno, nisem čisto nič dvomil, da ima v kratkem postati mati. “Kmalu nato se odpro mala vrata in na vrt stopi mož, mlada žena mu pohiti naproti kar najhitreje more. Objameta se ni nežno poljubita ter odideta skupaj v hišo. “Ta mož je bil gospod Ville-fort. V glavo mi je šinilo, če odide sam in zlasti po noči, da mora iti preko celega vrta.” “In,” vpraša grof, “ali ste izvedeli pozneje ime one ženske?” “Ne, Ekscelenca,” odvrne Bertuccio; “pač uvidite, da za to nisem imel časa.” “Nadaljujte.” “Oni večer,” nadaljuje Bertuccio, “bi bil morda kraljevega prokuratorja že lahko usmrtil, toda vrta še nisem poznal dovolj natančno. Bal sem se, da bi ga ne napadel dovolj nepričakovano in bi ne mogel zbežati dovolj hitro, če bi prihitel na njegov krik kdo na pomoč. Zato sem torej preložil izvršitev svo- NAJVISJE V JUŽNI AFRIKI — Slika kaže še nedovršeni Carlton Centre stolpnico v Johannesburgu v Južni Afriki, najvišjo stavbo v tej deželi. Visoka bo 660 čev- ljev, torej nekako polovico Empire State Building v New Yorku. jega sklepa do prihodnjega obiska, in da tega nikakor ne zamudim, sem si najel majhno sobo v dotični ulici, baš nasproti vrtnemu zidu. “Tri dni pozneje, proti sedmi uri zvečer, sem videl, kako je prišel iz hiše služabnik, zasedel konja in odbežal v hitrem diru po potu, ki vodi v Sevres. Slutil sem, da je poslan v Versailles, in nisem se motil. Tri ure nato je prišel mož nazaj, ves pokrit s prahom; svoje naročilo je izvršil, kajti pet minut za njim je prišel peš, zavit v plašč, mož in odprl vrtna vrata, ki so se za njim zopet zaprla. “Hitro sem zapustil svojo sobo; dasi nisem videl Villeforto-vega obraza, sem spoznal iz utripanja svojega srca, da je on. Šel sem preko ceste do kamna na oglu vrtnega zidu, kateri mi je zadnjič pomagal, da sem se mogel dvigniti dovolj visoko in videti v vrt. “To pot se nisem zadovoljil samo s tem, da sem ga videl, ampak potegnil sem iz žepa svoj nož, prepričal se, da je dovolj oster, in skočil preko zidu. “Moja prva skrb je bila, da sem pohitel k vratom; pustil je od znotraj v vratih ključ in ga samo dvakrat obrnil. “Od te strani torej mojega bega ni moglo ovirati nič. Zdaj sem skrbno preiskal okolico. Vrt je tvoril dolg četverokotnik; fina angleška loka je ležala pred hišo, na obeh straneh te loke so stale goste skupine dreves, in okoli teh so rastle jesenske cvetlice. “Ce je gospod Villefort hotel priti v hišo ali zapustiti jo skozi mala vrata, je moral iti mimo jedne teh drevesnih skupin. “Bilo je koncem septembra; veter je vstal ter postajal vedno močnejši, medla in bleda mesečna luč, ki so jo zakrili vsak hip veliki, gosti oblaki, podeči se hitro pod nebom, je razsvetljevala pota, ki so vodila do hiše, a ni mogla prodreti s svojimi žarki gostega drevja, med katero se je lahko skril človek, ne da bi se mu bilo treba bati, da ga kdo najde. “Skrijem se v ono skupino drevja, mimo katere je imel naj-brže priti gospod Villefort; ko se komaj skrijem, se mi kljub bučanju vetra, ki je pripogibal drevesa nad mojo glavo, zazdi, da čujem bolestno ječanje. Toda veste, oziroma pravzaprav ne veste, gospod grof, da sliši človek, ki hoče koga umoriti, vedno, kako se razlegajo po zr,aku temni, tožeči glasovi. Dve uri mineta, in ves ta čas se mi zdi, da čujem zdajpazdaj isto ječanje in stokanje. Ura bije polnoči. “Zadnji zvok je še trepetal v zraku, ko vidim, da se okna ob skrivnih stopnicah slabotno razsvetlijo. “Vrata se odpro, prikaže se mož v plašču. “To je bil strašni trenotek; toda pripravljal sem se nanj že tako dolgo, da me ne obide nobena slabost. Potegnem nož, ga odprem in čakam pripravljen. “Mož v plašču pride naravnost proti meni; toda čim bolj se mi približa v razsvetljenem krogu, tem jasneje se mi zdi, da nosi v desnici neko orožje; boja me ni bilo strah, a bal sem se, da se mi moja nakana ponesreči. Šele ko je od mene samo še tri korake, spoznam v tem, kar sem smatral za orožje, lopato. “Vedno še ne moremo uganiti, zakaj bosi gospod Villefort s seboj lopato, ko obstoji ob robu drevja, pogleda okoli sebe in ko misli, da ga nihče ne vidi, prične kopati jamo. Zdaj šele vidim, da ima neko stvar pod plaščem, katero postavi zdaj na loko, da bi lažje kopal. “Priznati moram, da se je tedaj pridružilo moji jezi nekoliko radovednosti. Hotel sem videti, kaj Villefort napravi, in stal sem nepremično ter zadrževal sapo. “Nato se mi naenkrat porodi misel, ki jo potrdi kraljev prokurator s tem, da vzame izpod plašča dva čevlja dolgo in sedem do osem palcev široko škrinjico. “Dam mu časa, da položi škrinjico v izkopano jamo in jo zasuje s prstjo. Nato pohodi to svežo prst z nogami, da bi jo napravil jednako ostalim tlom in zakril tako vsako sled svojega ponočnega opravila. Zdaj planem nanj in mu porinem v prsi svoj nož, rekoč: “ ‘Jaz sem Giovanni Bertuccio! Tvoje življenje za življenje mojega brata, tvoj zaklad za njegovo udovo! Vidiš, moje maščevanje je popolnejše kakor sem upal.” “Ne vem, če je te besede slišal in razumel, toda mislim, da ne, kajti padel je na tla, ne da bi prišel preko njegovih ustnic najmanjši glas; čutil sem, kako mi je njegova kri vroče curljala po roki in po obrazu; ta kri me je napravila svežega, mesto da bi me žgala. Hitro sem vzel iz zemlje škrinjico, zasul jamo zopet s prstjo, da bi nihče ne opazil, da je tu kdo kopal, in vrgel MLAJ POZIMI? — Seveda, toda na Finskem. Okrasili so ga s snežnimi kepami, nabranimi na vrvici. Z BOJIŠČA — Slika kaže Ham Nghi v severnem delu Južnega Vietnama, ki je služil za oporišče pohoda v Laos. V ozadju sta dva helikopterja, v ospredju patrone topniškega streliva in prazni sodi. lopato čez zid, Misleč, da nosim s seboj zaklad, sem planil skozi vrata, ki sem jih od zunaj dvakrat zaklenil in katerih ključ sem si pridržal. “Prav,” pravi Monte Cristo, “kakor vidim, je bil to majhen umor, združen s tatvino.” (Dalje prihodnjič) GROMOVA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 K S K J AMERIŠKA SLOVEiSKA KATOLIŠKA JEDK0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine c za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle elane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico Izpolnit« izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet. Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME ... NASLOV MESTO ., DRŽAVA »•••••••••••••••M CODE ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave- Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: .............................. Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO ZANESLJIV ŠČITI — Tako trdi o svoji obrambi Sovjetska zveza. Na uradni fotografiji je skupina sovjetskih vojakov pri vežbanju z raketami.