CELJSKI TEDNIK Glasilo socialistične zveze ielovnega ljudstva CELJE, 19. AVGUSTA 1?66 — LETO XX. ŠT. 32 — CENA 50 OB PRAZNIKI obCine šentjur Občani šentjiursike .občine pro- slavljamo letošiiijii prazinik z ve- liikiimi deLavmiimi uispehii, taikio na gosipodarskem ko!t tudii druž- benem ipodr.odju. Vse, ikar I9m'0 dosegli v ipreteklem obdobju, je odraz velike prizadevmos^ti ma- ših delovnih ljudi, injiihove želje za boljšo in lažjio proizvodnjo, za popoln djiše zadovoljevanje vsakdanjiih potreb, iskratka za leipši današnji in julrišnjii dan. Delovni -kolelktiivi .so v tem času obogatili isvoje delovne prostore z mnogimi modernej- šimi inapravami, ki so vzipodbu- da za .nadlalljnjio ustvarjalno aik- itivnost. In čejB.rav je v kmetij- stvu značilna premajhna stabil- notsit v proizvodnem ;in tržino- ekoniomakem isimisilu, dobiva tu- di življenje na vasi nove osno- ve. Seveda je zaradi družbenih obveznosti in proiizvodnih stro- škov še nekaj mezadovoljstva, toda itudi to ilahko irešujemo sa- mo ;S povečano, umnejšo in boljšo proiav.odnjo. Ta naloga pa je obveznost vseh mas, kajiti od sredstev uistvarjenega druž- benega dela je odvisen tudi na- daljinji razvoj vseh podiro^čij. Pio- treib pa bo čedalje več. Z .razvo- jem centrov iin »vasi bo vedno aktualno nad^aljnje razvijanje šolstva, trgovine, gostinstva, kiomuinale, ikullture in društvenih deyiavno9ti. Ko prosilavlljamjo letošnji praznik, se ponovno spominja- mo revolucije, iki je dala 'teme- lje novega življenja. Marsika- tera dTužina je miorala zapustiti svoje ognjišče din oditi v pre- gnanstvo, miarsiikateri bo.rec Calj'sike čete, Štaijerskega bata- Ljoina, Kozjanske čeite. Kozjan- skega baita^jiona in štirinajiste divizije je bil doma iz naše ob- čine in mnogi od teh so tu tudi pustili .svoja življenja. Z odkrit- jem spominske plošče am nove osentletke v Slivnici se bomo polklonild žrtvam 'oikupatorjeve- ga nasilja, .tem velikim sinovom im hčeram naše doanovine, ki so priborili m\ii. Tudi nadaljnji razvoj nepo- sredne demokracije je .odvisen od nas ;samih. Odmaiknjeno teo- retično razglabljanje ne zado- stuje in ne zadovoiljiuje delovnih ljudi. Uveljiavlj.anje neposredne demokracije zahteva udejislvo- vanje vsakega posameznika, zahteva pa tudi velik čut odgiO- vornasti in .objektivnosti. Pri tem bi morali isvoje oisebne in- terese podrediti širšim, skuip- nim ciljem. Združimo torej v letošnjem praznoivanju .občinskega prazni- ka poklonitev spominu revolu- cije in inioLativo iza nadaljnjo ustvarja'lno delo na vseh tori- ščih dejavnosti v občini. Vsem borcem in aktivistom, -vsem občanom šentjurske o\>ti- ne iskrene čestitke ob prazno- vanju ter mnogo osebnega za- dovoljstva! Vinko Jagodic OBISK ClANOV KP ITALIJE V EMO Tovarno EMO je v ponedeljek oibiskala neuradna šestčlanska delegacija KP Italije, ki se mu- di na klimatskem zdravljenju v Dobrni. Delegacijo so spremljali člani zveze borcev, olbainskega komiteja ZKS in drugih političnih o.rganizacij. Med čla.ni delegacije je bila tudi poslanka itaiijan- sikega parlamenta, ki .se je po uvodnih obrazlož itvah o vlogi in pomenu tovarne EMO zanimala predvsem za reševanje problemov žena, .otroškega varstva, .starostnega zavarovanja, delavskega samoupravljanja, mesta in vloge sindikata v podjetju itd. Navzoči predstavniki tovarniškega ko- miteja so gostom izčrpno odgovarjali. Bo kratkem razgovoru in .ogledu proizvodnih obratov, kjer so nan,je naredili vtis predvsem n.o.vi izdelki tov arne EMO v pastelnih barvah, so zapustili tovarno ob številnih zah.valah za gostoljubje. SAVINJSKI FANTJE POD PLATNENIMI STREHAMI na 4. strani. Gina Lollobrigida: ZAME TE LJUBEZEN VAŽNEJŠA KOT MARSIKAJ DRUGE- GA — na 11. strani. BOMBA, KI JE POČILA PO 20 LETIH Dobrih dvajset let je ležala v zemjlji. Takrat iko so jo odvrgli i(z letala, je zatajila, ni eksplodi- rala. Zairila se je v mehko zem- ljo na ibregu Voglaijine in čaka- la. Pred dnevi ao jo našli delavci, ki dlelajo pri regulaciji Voglaj- ne. Sprva so mislili, da so nale- teli na ikamnit steber. Šele po- zneje iso ise zgrozili in prestra- šili. Pred inlj.imi je bila 500 kilo- gramsika ietalsika bomba angle- škega oziroma amertškega izvo- ra. Kaj z njo? Odločitev je bila hitra in samo ena. Zaradi ne- varnosti in (kompliciranega me- hanizma so se odločili za nj.eno razstrelitev. Odii>eljali so j.o v bližino Vranskega, ikjer so našli izredno primeren prostor. Šlo je zia ivečjo ikotanjo. In tako je v itej luknji v ponedeljek eks- plodirala 500 kilogramska bom- ba, iki ni vzela nolbeneiga člove- škega življenja niti povzročila materialne škode. Ko bi bile ;samo .takšne bpm- be! —mb Obrtniki pokojninsko in invalidsko zavarovani PRVI POISKUSI REŠEVANJA NJIHOVEGA POLOŽAJA Letos, 1. jfuHja, sta ireipubliška gosipodarska zbornica in repub- liška skupnost socialnega zava- rovanja delavcev sklenili po- godbo o izvajanju pokojninske- ga in invalidskega zavarovanja samostojmih obrtnikov in samo- stojnih gostincev. To pomeni, da bodo obrtniki in gostilničarji odslej tudi pokojininsko zavaro- vani lin da bodo pod določenimi pogoji pridobili pravico do uve- ljavitve pokojnine. Pogodba, o kateri govorimo, je nedvomno velikega pomena, saj bo marsi- katerega .dbrtniilka irešila more- čega vprašanja, kaj bo z njdm in njegovo družino, iko mu bo starost ali pa mogoče trajna bo- lezen dn 'invalidnost .onemiOgoči- la nadaljnje qpravljanje obrti. Pokojninsko in invalidsko za- varovanje je za vse gostilničar- je lin obrtnike lOibvezno lin se .iz- vaja od 1. januarja 1965. leta dalje. Pravico do stairostne upo- kojitve bodo (interesenti lahko uveljavili šele po petih letih ob- veznega zavarovanja, invalid- sko polkoij-nino pa že po enem letu (zavarovanja, če nehajo v.o- diti obrtno delavnico zato, (ker so zaradi bolezni ali poškodbe izven dela postali invalidi prve kategorije. (Nadaljevanje (ua 2. strani) OBRAZI Anton Bevc Najprej so kapljali, zatem so se vsuli. Bilo je na stotine ljudi, ki so žebrajoč hiteli proti izhodu. Eni so šli naravnost, drugi so za- vijali proti shrambi za kolesa. Za njih je bil današnji delovni dan končan. V trenutku, ko je visok, vitek črn fant želel zajezditi svojega konjička, sem ga ogovoril. »Lepo vas prosim,« je dejal. »Veste kaj bi mi v fabriki rekli? Delati ne moreš, jezik pa stegu- ješ! No, sicer vam pa o življe- nju mladega delavca ne vem niti dosti povedati...« On se je na vse kriplje trudil, kako bi se me otresel, jaz pa, ka- ko bi ga »stisnil« v vprašanje. Bi- lo je težko, polagoma je postal popustljivejši. ANTON BEVC se je pred 26. leti rodil v Krivici pri Prevorju. V Emajlirani je tri leta, v tem času si je pridobil kvalifikacijo za vlagalca. »Ne, ne pohajkujem. Na delo, pa domov. Redko se srečamo ko- legi, takrat spijemo dva deci, pa adijo. Veste s 50 tisoč dinarji plače niti nimaš dosti možnosti za pohajkovanje po mestu. K sre- či stanujem pri sestri, tako da me hrana in stanovanje malo manj stane. Drugače pa bi imel za hrano, stanovanje in na koncu bi si lahko kupil še kakšno sraj- co . . .« Tako, pa sva bila že malo bliž- ja. Končno nama je beseda le stekla, kljub temu me je izpod obrvi nezaupljivo motril. »Kaj me je po prihodu v me- sto najbolj osupnilo? Zdi se mi, da ta odtujenost, nobene domač- nosti. Te sicer niti v tovarni ni. v mestu pa še manj. Vsak živi zase. V tovarni se družijo mojstri z mojstri, preddelavci s predde- lavci, delavci z delavci ... Ti pa ostajaš zapuščen. Ko sem odhajal od doma, sem si to predstavljal drugače.« — Kaj pa delo raznih organiza- cij? Doma smo se zbrali in delali. Tu pa tega ni. Poglejte, ko sem prišel v tovarno, sem predal iz- kaznico SZDL, danes me .še nih- če ne vpraša za članarino. Sin- dikalno sami odtegujejo, o nekem organiziranem delu pa ni govora. Kolikor \em, so edini v tovarni, ki delajo — člani krožkov ljud- ske tehnike.« — Ali ni v tovarni klub mladih proizvajalcev in kako se vključu- iete v samoupravljanje? »Nekoč sem slišal nekaj o tem klubu, danes ne vem, če še dela. O samoupravljanju pa bi vam to povedal, kar sem že na začetku: Ne vtikuj svojega nosu, da ti ne bo žal. to je iz moje prakse. Do- biš tista poročila, iz katerih lah- ko razbereS, koliko smo proizved- li, kam in koliko prodali, da ta enota ne dosega planskih postavk. Suhe številke in odstotki. Zakaj in kako, tega ni. Ne zamerite, to- da o tem se raje ne bi pogovarja- la, kajti čez nekaj časa ne bi rad, da bi me srečali na slabšem de- lovnem mestu.« — Ali mislite s tem reči, da pri vas kritiko dušijo? »Ne, ne, nikakor. Toda kljub temu ni najbolje, če se mojstru, kaj šele korou »od zgoraj« zame- riš. Saj veste, kako je, jaz sem pa še mlad.« — Kako vi "kot neposredni pro- izvajalec ocenjujete in spremljate trenja v vodstvu tovarne? »Ne vem zanje, pa tudi ne vem, če drugi delavci vedo. .Nekaj se šušlja, toda zakaj gre in v čem so odstopanja, ki si jih baje oči- tajo — ne vem. To je vojskovanje generalov brez — vojske. Kar pre- bereš v našem časopisu, tega je malo in še to so le odmevi.« — Prej ste omenili, da ste se v tovarni usposobili za vlagalca. To se pravi, da je mladim in tistim, ki to žele, oriiogočeno usposob- Ijanje? »to je odvisno od tega, kaj in kdaj rabijo. Ker imam čas in vo- ljo, bi rad obiskoval kakšne te- čaje, vendar gre to le takrat, če take in take kadre rabijo.« Znova me je prekinil. Vprašal me je, če ni mogoče kaj hudega povedal, češ da jaz že vem, kaj in kdaj lahko poveš na glas. Po- stal je nemiren in nezaupljiv. »Veste, nekoč so me obsodili,' da sem kradel. Ne denar in ne kruh. Baje bi naj ukradel 10 čm debel in čez meter dolg železni valj. Dva. Razumete? Od takrat ne upam niti vprašati, koliko je moj sodelavec, kaj šele mojster zaslužil, kljub temu, da bi naj bilo to, kolikšni so osebni do- hodki — javno . . . Lepo vas pro- sim, da tisto, saj veste, ono dru- go izpustite. Kako se pa mlad človek vključuje v življenje v me- stu, ne vem, ker stanujem izven mesta.« Nani NA PRAGI NOVEGA FINANCIRANJA IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE KAKŠEN NAJ BO ODSTOTEK? Slovenski prosvetni delavci se bodo že v prvili dneh novega šolskega leta srečali z enim bi- stvenih problemov za nadaljnji razvoj našega šolstva. V raz- pravi je namreč osnutek zako- na o financiranju izobraževanja in vzgoje v republiki Sloveniji, ki naj bi spremenil dosedanji odnos do šolskih kolektivov in jim omogočil tudi organizira- nejše in kvalitetnejše delo. Os- ^fek zakona je sicer dokaj na- čelen, saj ne predvideva nobe- nega odstotka, po katerem naj bi se zbirala sredstva; toda kljub temu je pomemben doku- ment, mimo katerega ne bi smel brez aktivnega sodelovanja no- ben šolski kolektiv. Ker je pri- poročilo, naj bi razpravo zaklju- čili do 20. septembra, je časa seveda malo ne glede na to, da bodo pripombe zbirali tako nai republiškem sindikatu delavcev družbenih dejavnosti kot na pri-j stojnih občinskih sindikalnih svetih. i Predsedstvo celjskega občin- skega sindikalnega sveta in ob- činski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti sta že za- črtala organizacijske in vsebin- ske okvire razprave. Poleg raz- govorov v kolektivih šolskih zavodov predvidevajo tudi sek- torska posvetovanja; o predlo- gih pa bodo razpravljali tudi na razširjeni seji predsedstva ob- činskega sindikalnega sveta. Med javno razpravo bi morali vso pozornost posvetiti določi- lu, katere dejavnosti izobraže- valnih zavodov naj bi financira- li iz sredstev, ki se bodo zbira- la v sklad izobraževalnih skup- nosti in kakšna sredstva bodo za to potrebna. Ob tem bi se morali zavedati, da ne bi bilo prav, če bi izhajali samo iz te- ga, kar smo šolstvu namenjali v zadnjem obdobju, saj je vse doslej delalo v nenormalnih, ze- lo skromnih pogojih. Temeljite razprave bo terjalo tudi vpraša-' nje, kako naj se organizirajo izobraževalne skupnosti, kakšna bodo merila, po katerih bodo te skupnosti financirale dejavnosti vzgojno-izobraževalnih delov- nih organizacij itd. Ob tem bi morali upoštevati tudi to, da se ne moremo odreči osnovnemu načelu formiranja dohodka po delu in s tem tudi ne ustrezne- mu nagrajevanju prosvetnih de- lavcev. Ob razpravah prav tako ne bi smeli pozabiti na samo- upravne pravice in dolžnosti de- lovnih kolektivov, ki bi se mo- rale z uveljavljanjem novega zakona nujno še okrepiti. Da bi s potekom razprave o osnutku zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje sezna- nili kar najširši krog občanov, bomo razgovore z nekaterimi predstavniki šolskih kolektivov in raznih drugih institucij obja- vili tudi v našem listu. Tako bo- mo poskusili tudi mi prispevati svoj delež k tej tako pomembni in odločilni akciji. I. B. SEPTEMBRA V CELJU SATIRltVI KABARET V prvhi dneh septembra bo v Celju gostoval Fornezzijev kabaret »Kvišku komolce«. Sodeč po velikem zanima- nju, ki ga je vzbudilo lansko gosto- vanje njegovega Lari-Farija, je to za mnoge Celjane vesela vest. Podobne zadeve pač vedno vnesejo v vsakda- nje življenje prijetno spremembo in zdaj, po počitniškem obdobju, bo ne koliko duševne telovadbe« kar dobro- došlo. Gostovanje je organizirala celj- slta'delavska univerza. t>c)i.g()letna RIVALA in člana kladivar- JA CERVAiN in vazic ^r.\ na TROROjU re- phf:zentanc italije, Bolgarije in jugo. ^1 aviie zasedla vsak rx() prvo in eno dru- ^^'o mesto. slika kaže ''(>DEL1TEV priznanj teku na 5000 m. vec odlični atletski Prireditvi berite na ^-strani (F0T0:ŠM0N). VREME OD 18. DO 28. AVGUSTA Trajen dež pričakujemo okrog 18. in okrog 27. avgusta. V osta- lem deloma sončno, vendar nestal- no s pogostimi kratkotrajnimi pa- davinami. Dr. V. M. PISMA POMAGAJTE MI Dne 12. 8. ob 20.30 sem se pe- ljala s pravilno opremljenim ko- lesom od Ostrožnega proti Ce- lju. Čeprav sem vozila po skraj- ni desni, me je doletela nesreča. Z neprimerno hitrostjo je pripe- ljal za menoj voznik motornega kolesa s sopotnico in me zadel v krmilo ter zbil po cestišču. Pri padcu sem se poškodovala in so mi morali v celjskem zdravstve- nem domu nuditi pomoč, škoda pa je nastala tudi na kolesu. Voznik motornega kolesa se name niti ozrl ni, le ženska, ki je bila na motorju, je močno zav- pila od strahu. Takšno ravnanje voznika ni pravilno in je nečloveško, saj mo- ra v takšnem ali podobnem pri- meru vselej počakati na kraju nesreče. Vozinika /na videz po- znam in menim, da ga bom kma- lu našla. Kljub temu pa prosim vsakogar, ki kaj ve o nesreči, da sporoči postaji LM ali pa meni. Hilda Jerič Kocbekova 3 Celje ČUDNA POLITIKA KZ Podpisani smo stalni bralci Celjskega tednika in tako smo v vašem listu prečrtali članek Pre- malo pasemsike živine. Vsebina članka nas je presenetila kot kmečke proizvajalce, ker se v članku navaja, da so kmetje pro- dajah živino mimo zadruge in bodo zato kaznovani s tem, da bodo morah prodati zadrugi mle- ko občutno ceneje. Zaradi navedenega prosimo, da prihodnji številki objavite naše pismo v celoti in pojasnite, če je takšen postopek v okviru pred- pisov mogoč; ali ima zadruga pravico izvajati kazenske sankci- je? Nam je znano le, da lahko sklepamo pogodbe za tiste proiz- vode, za katere smo se sami od- ločili, ostale viške pa prodajamo neobvezno, seveda najboljšemu plačniku. Pri tem naj pripomni- mo, da je KZ Šmarje pri Jelšah najslabši plačnik, zato smo se odločili prodati teleta in živino boljšemu plačniku, ker menimo upravičeno, da se nam proizva- jalcem plača tudi vzreja živine, ne pa da dobi levji delež posred- nik. Naj kot sopodpisnik navedem primer, ko sem redil deset telet za KZ Šmarje, pri prodaji pa so mi ponudili tako nizko ceno, da sem teleta prodal raje zadrugi na Hrvatsiko. S prodajo sem do- bil čez 100 tisoč S-dinarjev. Tak- šnih in podobnih primerov je j več. I V primeru, da bi mleko res mo- 1 rali prodajati občutno ceneje za- i drugi, naj nam omogočijo res j konkurenčno prodajo in ne da nam grozijo: Ce ne boš ubogal, ; boš tepen! Franc Perkovič i Šmarje pri Jelšah Vpai^p, da vam bo najbolje odgovorilo vodstvo zadruge. ZDRAVNIKOVA OBLJUBA Zbolela mi je hčerka in je že nekaj časa imela visoko tempe- raturo — 38,8" C. Zvedela sem, da je v hiši ravnokar na obisku dr. Jakob Koren, pa sem ga prosila, naj pogleda še mojo hčer. Dok- tor je bil razburjen in mi je po- kazal cel kup listov z naslovi pa- cientov, ki jih mora obiskati še isti dan. Med njimi, je dejal, sta tudi dva zelo nujna primera. Ko pa bo tam opravil, se bo gotovo vrnil k nam. Nekoliko me je za- čudilo, da mu je ljubše, če si na- redi dvojno pot. Upala sem, da bo obljubo tudi izpolnil. Pa je ni. Ura se je od 16. kar hitro pre- maknila na 22. Medtem je vroči- na deklici narasla, zdravnika pa ni bilo in morala sem se znajti,* kakor sem vedela in znala. Povedati moram, da se mi je nekaj podobnega že večkrat zgo- dilo, ne sicer pri istem zdravni- ku, temveč pri drugih. Primer pa sem opisala zato, da bi zdravniki vedeli, da težko čakamo na nji- hovo pomoč in da ni prav, če svoje obljube ne izpolnijo. Fanika Grobelnik Dobriša vas 57, Petrovče ČUDNA »POZABLJIVOST« V osnovni šoli v Ljubnem je bila 14. in 15. avgusta odprta li- kovna razstava del domačih sli- karjev. Sodelovali so štirje avtor- ji z nad 50 deli v različnih teh- nikah. Razstavo bi morali odpreti že med flosarskim balom, toda iniciator razstave — občinska skupščina Mozirje — je nanjo pozabila in tako bo otvoritev šele zdaj. Zakaj ni bilo razstave ta- krat, ko je bila predvidena? Nek- do je bil odsoten, drugi je poza- bil, tretji... kaj ndki bi se opra- vičevali?.! Zgornja Savinjska dolina je znano turistično področje in to- vrstne prireditve domačih avtor- jev bi tudi na turizem ugodno vplivale. Zato si podobne »pozab- ljivosti« ne bi kazalo več privo- ščiti. vL f: VPIS v EKONOMSKO ŠOLO Kot redna bralka Celjskega tednika se obračam na vas s tole prošnjo: sem ena izmed tistih, ki se še niso odločili, kam po kon- čanem osemletnem šolanju. Sli- šala sem, da je bilo za ekonom- sko šolo premalo prijav. Rada bi zvedela, če res še sprejemajo pri- jave in če tem kandidatom ne bo treba opravljati sprejemnih izpi- tov. Prosim, da mi odgovorite, če je to res. Upam, da boste to sto- rili kljub anonimnosti. F. S. Šmartno ob Paki Ne bi, če vprašanje ne bi zani- malo tudi drugih dijakov. Tako pa vam sporočamo, da imate za vpis v ekonomsko srednjo šolo v Celju še možnost, če imate za to potrebne pogoje. Prednost bodo imeli namreč kandidati z boljšim uspehom kot je zadostni. Sicer pa morate na šolo prinesti izpol- njen obrazec 1,20, kolek za 50 di- narjev, spričevalo osemletke in rojstni list. Rok prijav je L sep- tember in kandidatom res ne bo treba opraviti sprejemnega izpi- ta. O sprejemu pa bo kljub temu odločila posebna komisija. ZAKAJ MANJ IZ NOB? Sem že dalj časa naročnik Celjskega tednika, zato vam pišem nekaj vrstic. Trdim, da ste tednik nekako skrčili in manj objavljate iz zgodovine NOB. Zelo sem bil zadovoljen ob članku »Kralj Do- brovelj«. Zelo cenim njegovo delo iz NOB in prav bi bilo, da bi se še kdaj oglasil v vašem listu, da bi spregovoril o živ- ljenju v NOB, kar bi bilo koristno zla- sti za mladino, ki o tem ve zelo malo. Misli bežijo samo po kavbojskih filmih in nošnji dolgih las. Zanima me, zakaj niste objavili mojega članka Starega Ko- zjanskega ni več? Po vsej verjetnosti je bilo preveč napak, ali pa občinske skup- ščine obljubljene dotacije ne pošiljajo? Rok Leskovšek Velenje Tednika nismo skrčili, saj ima še ved- no 12 strani. Da objavljamo manj iz NOB je vzrok predvsem v tem, ker nam tre- nutno ustreznih tekstov primanjkuje. Vsekakor pa je pripomba umestna in jo bomo upoštevali. Nemara bo prišel v po- štev tudi vaš članek, čeprav je res, da smo zlasti lansko leto kakor tudi poprej o Kozjanskem pisali zelo veliko. Vzrok da ga že nismo objavili, torej niso ne slovnične napake ne dotacije, čeprav smo seveda dolžni izpolnjevati obveznosti do občin s poročanjem o aktualnih tedenskih dogodkih. OBRTNIKI POKOJNINSKO IN INVALID S K O ZAVAB O VAJ I (Nadaljevanje s 1. strani) invalidnosti, če so dopolnili starost najmanj šestedeset let in najmanj štirideset let obrtniškega oziroma gostinskega dela (vštevši tudi druga obdobja, ki se po zakonu računajo v zavarovalno dobo). Osnove, po katerih se bodo obrt- niki zavarovali, so razdeljene v se- dem skupin. Druga od teh je' sploš- na, ikar pomeni, da bodo obrtniki zavarovani za denarni znesek 445 novih dinarjev, če se ne bodo odlo- čili za drugo osnovo. Toda tudi pri tem ne bo mogoče prosto izbirati. V prvo kategorijo z mesečno osnovo 345 N^din bodo lahko uvrščeni samo tisti zavrovanci, ki so stari — moški 55, ženske 50 let in ki jim je občin- sika skupščina določila davčno ob- veznost v pavšalnem znesku. V zad- njo, najvišjo kategorijo pa se bodo lahko odlcčili tisti zavarovanci, ki so imeli ;'a preteklo leto davčno osnovo mi 3.000 Nidin. Osnova v tem razrecu je 840 N-din. Vsi ostali zavaroA anci pa bodo lahko izbirali med žc omenjenim drugim razre- dom ali pa med zavarovalnimi osno- vami, v katere so uvrščeni za zdrav- stveno zavarovanje. Na podlagi teh osnov je izračiman mesečni prispe- vek, ki ga bo moral plačati vsak obrtnik. Višja je osnova, višji je pri- spevek in višja bo pokojnina. Treba pa je povedati, da se bo višina po- kojnine in invahdnine odmerjala v glavnem od pokojninske dobe. Cais samostojne obrtne oziroma gostin- ske dejavnosti pred uvedbo obvez- nega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa se bo zavarovancem priznal v pokojninsko dobo, če bo- do plačali za to dobo prispevek po najnižji osnovi. Za tiste pa, ki so bili prostovoljno pokojninsko zava- rovani pri skladu vzajemne pomoči obrtnikov, znaša prispevek samo 20 odstotkov najnižje osnovne zavaro- vanja, če seveda niso zneskov pri vzajemni pomoči že dvignili. Pokojninsko in invalidsko je mo- goče zavarovati tudi tiste družinske člane, ki so samostojno zdravstveno zavarovani. Ves postopek, po katerem bodo obrtniki uveljavljali svoje pravice, je torej dokaj kompliciran in bi bi- lo prav, če bi pri razlagi pravic in obveznosti storilo svoje tudi njiho- vo poslovno združenje. Komunalni zavod za socialno zavarovanje pa bo v teh dneh vsem obrtnikom razpo- slal izjave, s katerimi se bodo odlo- čili za pokojninske osnove, vsi tisti pa, ki bi želeli določena pojasnila, se bodo morali seveda obrniti nanj direktno. I. B. SKRAJŠAN DELOVNI TEDEN V ŽELEZARNI v Železarni Štore so 1. avgusta postopoma začeli uvajati 42-urni delovni tednik. Na po- dlagi obsežnega elaborata, ki je predvidel vse, kar je potrebno, da bi bil prehod možen s čim manjšimi dodatnimi vlaganji, bodo o po- gojih za skrajšan delovni teden razpravljali v vseh obratih. Svoje predloge bodo predlo- žili posebni komisiji, dokončen pristanek pa bo dal upravni odbor. Med najpomembnejši- mi pogoji, ki jih bodo morali obrati izpolni- ti, so vsekakor enaka proizvodnja, zmanjša- nje izmečka, enaki osebni dohodki in podob- no. Tako sta 1. avgusta na skrajšan delovni teden že prešla elektroobrat in samotama, proste sobote pa bodo imele tudi vse žene, ne glede na to, v katerem obratu so zaposle- ne. Septembra bosta to pravico uveljavila verjetno še dva proizvodna in dva vzdrževal- na obrata ter nekatere strokovne službe. V železarni predvidevajo, da bodo do konca le- ta lahko na skrajšani delovni teden prešli vsi obrati. PRVI KOŠI ZELENEGA ZLATA ČAKAJO NA PREVOZ. V MINULIH DNEH JE VEČ STO OBIRALCEV ŽE PRIČELO Z OBIRANJEM ZELENEGA ZLATA V SAVINJSKI DOLINI. SAVINJČANI TOŽIJO, DA PRIHAJA IZ LETA V LETO VSE SLABŠI KADER ZA OBI- RANJE. KLJUB TEMU LAHKO ZAPIŠEMO, DA JE PRVI LETOŠNJI REKORD ŽE PA- DEL: OBIRALKA PRI KMETOVALCU NA POLZELI JE V ENEM DNEVU OBRALA 39 ŠKAFOV HMELJA! POSNETEK PRIKAZUJE PRVE KOŠE HMELJA V ARJI VASI, KJER JE OKROG 700 OBIRALCEV PRIČELO OBIRATI HMELJ NA HMELJIŠČIH KMETIJ- SKEGA KOMBINATA. REPORTAŽA V PRIHODNJI ŠTEVILKI. (Foto: J. Severi Priročnik za 20 urne tečaje prve pomoči Med pisanimi pripomočki za prvo pomoč, ki se v zadnjih letih razve- seljivo množijo, smo že dolgo pogre- šali učbenik ali brošuro, ki bi bila namenjena širšemu krogu bralcev. Končno smo tudi to dočakali. Pred nedavnim izšla v založbi Glavnega odbora Rdečega križa priročnik za 20-urne tečaje prve pomoči pod na- slovom: »Preprečujmo nesrečo in naučimo se pomagati«. Napisala sta ga naša znana delavca na področju poučevanja in organizacije tečajev prve pomoči dr. Dušan Repovš in sanitetni major Miroslav Mižigoj. Avtorja sta se na 60 straneh žepne- ga formata strnila vse najvažnejše nap>otke za preprečevanje pri nas najpogostejših nesreč in navedla glavne ukrepe prve pomoči. Pisana beseda je bogato ilustrirana s 108 risbami akademskega slikarja Jane- za Grudna, ki olajšujejo dojemanje. Posebno vrednost daje priročniku preventivna usmerjenost njegovih avtorjev z navodili, kako preprečiti nesreče, kaj storiti, da ne bodo po- sledice nesreče še hujše. Priročnik je sicer pisan za tečajnike na 20 urnih tečajih za prvo pomoč, avtorja in Glavni odbor pa ga priporočajo še širšemu krogu bralcev. Cena je samo 1 N-dinar ali 100 S-din. Naro- čite ga lahko pri vsaki organizaciji Rdečega križa. PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET Nepričakovani sestanek med pred- sednikom Johnsonom in poveljni- kom ameriških čet v Vietnamu ge- neralom Westmorelandom v »kav- bojskem amhientu« v Texasu je dal dovolj povoda za najrazličnejše ko- mentarje. Jasno je, da je šlo za ana- lizo vojaškega položaja v Vietnamu. Johnson je med drugim izjavil, da ne gre pričakovati »Intre zmage« (torej »blic kriga«!), pač verjetno ie zato ne, ker vojna ie dolgo traja, kakor tudi, da ni mogoče predvide- ti, koliko vojakov bo treba tja še poslati. Zato pa je general Westmo- reland to izjavo konkretneje dopol- nil. Tako ho ie prihodnji mesec Pentagon poslal na vietnamska bo- jišča novih 37 tisoč vojakov, oktob- ra pa kar 46 tisoč, kar se povsem ujema s predvidevanji ameriškega satirika Arta Buchwalda, po katerih bodo Američani imeli v Vietnamu v kratkem času »vsaj milijon« vo- jakov, če naj bi pri 750 tisoč možeh vojna trajala še pet let, in če bi po- temtakem hoteli, da bi trajala četr- tino manj, bo milijon res komaj za- dostoval; kolikor je seveda takšna »elektronska« matematika točna in zanesljiva. Tako ali drugače, ni dvo- ma, da se je ameriški obrambni mi- nister McNamara hudo uštel, ko je preračunal vojaške izgube zgolj na tehnično plat (v novem finančnem letu na milijardo 200 milijonov do- larjev vrednosti!), saj pri tem očit- no ni upošteval neprecenljivih iz- gub v obliki živili ljudi. Toda to je neizogibna logika vsake vojne. Mao Ce Tung, ki je pred časom uspešno opravil veliko plavahto tu- ro, je po XI. plenarnem zasedanju CK KP Kitajske znova postal naj- pomembnejša osebnost ria Kitaj- skem. Proglasitev so spremljale ve- like manifestacije zlasti v Pekingu, kjer je XI. plenarno zasedanje cen- tralnega komiteja naletelo na od- mev, kakršnega ne jx)mnijo. Veli- kanske povorke mladine so oblegale sprejemni center CK KP Kitajske ter z zastavami, bobni in slikami Mao Ce Tunga izkazovale popolno privrženost in vdanost. Gre za po-^ memben politični manifest, ki na) bi še v večji meri kot »kulturna re- volucija« prispeval k odstranitvi i^ rešitvi nekaterih težkih problemo"^ kitajskega socializma. V Zvezni republiki Nemčiji priha- ja do vse večjih nasprotij med bon- skimi politiki. Po pisanju nekaterih nemških listov ima kancler Erhard vse večje težave z Mendejevo libe- ralno stranko, ki mu sicer obljublja podporo. Na pozor niči se je zopet pojavil šef bavarske krščansko so^ cialne unije Strauss, ki je izrazit mnenje, da bi morali sistem uprave in metode prilagoditi moderneniU vodenju gospodarstva. Kanclerjev »gospodarski čudež« doživlja »ČH' dežne« preobrazbe. Po mnenju Strd- ussa je zaskrbljujoče zlasti ameri- ško investiranje v Zahodni Nemčiji' ker vodi k »posredni invaziji« fl?^^' riške znanosti in razvoja v zahodno nemško gospodarstvo. Gre pa hkra- ti tudi za nekatere rošade v vladu ki jih namerava narediti Erhard- Morda je na vidiku »politični ču- dež«? ZABELEŽENO ZA VAS JANEZ MLINARJEV N H GUZAJU PRIJEZDIL Dragi bralci! Lov na Guzaja je bil usi>ešeii. Po odru Delavskega odra je po- kalo, da je bilo veselje, pri če- mer je zlasti razveseljivo, da nam je vendarle uspelo odkriti tako dolgo odkrivani zelen smodnik. Ta ima namreč to pozitivno last- nost (če se izrazim po gu.7ajsko), da pištole ni treba vsakokrat po- sebej »ladati«, ampak zadostuje enkratno »ladanje« za tri strele. To pa je ludi ravno dovolj, čo so streli vseh. ki streljajo, točni, da lahko zloglasnega, presnetega CJu- zaja na koncu uspešno ustrelijo. Občinstvo je sicer vihalo nosove ob nenavadnem vonju, ki ga je povzročalo pokanje pri tridesetih stopinjah Celzijevih, ampak to je lahko posledica nepoznavanja smodnikov. Spričo neznosne vročine si lah- ko le medlo predstavljamo izred- ne človeške napore pri lovljenju že omenjenega Guzaja. Ta je dal zasledovalcem toliko (potemta- kem vročega) vetra, da bi mu bil iz Truovelj prišel stisnit roko sam Janez Mlinarjev, ki se je ob istem času mudil tam z bataljo- nom svojih junaških Teharča- nov, če seveda ne bi prišlo do neljube in neplaniiane časovne stiske: prekratek časovni ra,z- mak med tragedijo v zvezi z Gu- zajem in Janezovimi podvigi, ka- kor tudi pomanjkanje hitrega konja je povzročilo, da ni prišlo do zgodovinskega srečanja, kar je pravzaprav škoda, saj bi se dva pristna ljudska junaka sre- čala prvikrat tako rekoč po 450 letih (preračunano na datume njunega rojstva). Pa morda ob jubileju, če ne bomo med tem odkrili v knjižnem katalogu še kakšnih bolj vročih dram! Kozorog RAZPRAVA O SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA Ahilova peta - samoupravljanje že leto dni in več vodijo raz- prave o reorganizaciji službe družbenega knjigovodstva; hkra- ti z njimi pa se pojavljajo kri- tike o njenem delu in podobno. Pri vsem tem se nehote porodi vprašanje: ali so te kritike, ki padajo na Službo družbenega knjigovodstva utemeljene in upravičene ali ne. Ko so o teh vprašanjih razpravljali te dni na pobudo občinskega odbora sindi- kata delavcev družbenih dejav- nosti v Celju, je na primer pred- sednik komisije pri zvezni skup- ščini za reorganizacijo Službe Marjan Rožič med drugim opo- zoril, da je kritika Službe druž- benega knjigovodstva pravza- prav kritika administrativnega načina dela, ki vlada na tem pod- ročju. To zlasti velja za strokov- ni del poslovanja, povsem upra- vičene pa so pripombe (in te ima- jo tudi člani delovnih enot Služ- be družbenega knjigovodstva) na samoupravne odnose v tej službi. Čudno je, da Služba družbenega knjigovodstva nima svojega sta- tuta. Zato je tudi samoupravlja- nje \ia šibkih nogah, je na se- stanku ugotovil direktor celjske enote Službe družbenega knjigo- vodstva Slavko Verdel. Razmejit- ve pristojnosti v samoupravnem pomenu v glavnem ni. Zato sveti delovnih enot razpravljajo pred- vsem o tistem, kar odredi gene- ralni direktor oziroma centralni svet pri Službi družbenega knji- govodstva v Beogradu. Precej besed na sestanku je bi- lo izrečenih na račun tarif in plačilnega prometa. Tarife obra- čunavajo po prometu, nekoč so jih po nalogih. Nekateri se zav- zemajo za star način, pri Službi pa pravijo da je sedanji boljši, ker upošteva v večji meri odgo- vornost poslovanja. Na bodočo organizacijo oziroma reorganiza- cijo Službe družbenega knjigo- vodstva bo vsekakor vplivala od- ločitev o plačilnem prometu. Dejstvo je, kolikor se ta promet izvzame i,z Službe družbenega knjigovodstva, da je nadaljnji obstoj te organizacije močno omajan. Važnejša od licitacije, ali naj plačilni promet ostane pri Službi driižbenega knjigovodstva oziroma ali ga naj prevzamejo po- slovne banke, je utemeljitev mo- rebitne odločitve, zakaj naj bi plačilni promet prešel v drugo organizacijo. Pametnih razlogov za to ni, zlasti ne, ker Služba družbenega knjigovodstva uvaja sodobne načine dela pri obraču- navanju in obveščanju delovnih organizacij o stanju njihovih ži- ro računov. Zdaj je ta služba koncentrirana, s prenosom na po- slovne banke pa bi se razdrobila in podražila. Zato tu ne gre za licitacijo, temveč za odločitev, kakšen plačilni promet je potre- ben našemu gospodarstvu in ne nazadnje teritorialnim političnim skupnostim, ki so močno naveza- ne na podatke Službe družbene- ga knjigovodstva. Zanimiva bila ra,zprava o menjavi delovnih metod pri Služ- bi družbenega knjigovodstva. To- da ali je za to kriva Služba sa- ma? Odgovor na to je odprl drug problem, namreč, da se v teii spremembah zrcali naša zakono- daja, na stotine predpisov in po- jasnil enega samega zakona in podobno. Zato bo kazalo zlasti v tem primeru obrniti ost v drugo stran, v zakonodajalce. Reforma naj, vsaj kar zadeva to vpraša- nje, zadene našo zakonodajo, da se ne bo več pripetilo, da bi bilo na primer za izvajanje zakona o prometnem davku napisanih nad sto pojasnil, da je bilo že letos izdanih nad 400 predpisov in po- dobnih aktov, ki jih Službii druž- benega knjigovodstva mora poz- nati in izvajati. Ra.zprava o reorganizaciji Služ- be družbenega knjigovodstva je opozorila še na to, da bi ne bilo l>rav, če bi kolektivi enot Službe družbenega knjigovodstva zavze- li položaj branilcev dosedanjega dela in podobno. Ne gre za to, zlasti ne, ker imajo tudi ti kolek- tivi svoje predloge in svoje po- bude ne samo za poenostavitev poslovanja, za zmanjšanje kon- trole in podobno, marveč tudi predloge za rešitev mnogih no- tranjih problemov. In teh ni ma- lo. Tu bodo zadeli na osnovna načela samoupravljanja, na vpra- šanja finaciranja enot, kjer naj se dosledno uvede sistem samo- stojnega formiranja in delitve dohodka (z.ato proč z jugoslovan- sko uravnilovko), s tem pa na- grajevanja po delu. Za kvalitetno opravljene usTiige mora dobiti sleherna enota Službe družbene- ga knjigovodstva tudi ustrezno plačilo, ustrezno nagrado. Glede strokovnega dela, poslovanja, so seveda potrebna enotna navodila, kar pa ne pomeni, da bi moralo biti samoupravljanje centralizi- rano. Pobuda kolektivov enot in posameznikov mora priti do ve- ljave: .zato tudi vsakršna iniciati- va. Tako lahko od rešitve mno- gih notranjih vprašanj, zlasti sa- moupravnega značaja, pričakuje- mo tudi nove pobude za prilago- ditev Službe družbenega knjigo- vodstva novim zahtevam in po- trebam. V tem smislu je izzvenel tudi celjski sestanek in zato ga moramo oceniti kot izreden po- zitiven prispevek. M. B. Krvava NEDELJA EDEN MRTEV IN DVANAJST RANJENIH. PRETEPALI SO SE LJUDJE, KI SE SPLOH NISO PO- ZNALI. ALKOHOL JE NAREDIL SVOJE. VEČINO PRETEPAČEV IN STORILCEV SO ŽE ODKRILI PI^ PREPELJALI V ZAPOR. ■ *' v Slovenskih Konjicah je bil med prete- pom z nožem ranjen Bogomir Marguč, doma iz Brezja pri Ločali. Zabodel ga je Karel FI- JAVŽ iz Prevrata. Na Sp. Tinskem je bil splo- šen pretep, katerega akterji še niso znani. V bolnico so prepeljali žrtve tega krvavega obračuna: 41-letni Franc Fajs ima rano na glavi; 23-letnega Franca Krašovca so zabodli; 59-letnega Franca Fajsa so zabodli v ramo; Ivana Fajsa pa je nekdo udaril s kolom. Na- slednji dan je baje Friderik PLANINSEK iz Vršnje vasi v Šentjanžu v hrbet petkrat za- bodel Evgena Avblja. Na Lavi, pred gostilno Čulk je Vinko MARTINKOVIC zlomil med pretepom nogo dentistu Vinku Mo- dendorferju. Najhuje pa je bilo vsekakor v Dr^mljah, kjer je bila veselica na prostem, zatem ko so v zvonik potegnili nove zvonove. Vro- čina in ogromno popitega alkohola je naredilo svoje. Začelo se je, ko je Jože KOLAR po izzivanju začel pre- tepati priletno žensko. V pretep so se vmešali še drugi, ki so skušali na- padeno braniti. Hčerka napadene je vlekla Kolariča vstran, ta jo je mah- nil s steklenico po glavi in jo ugriz- nil v palec. V splošen pretep se je vmešal tudi eden redkih treznih, Stanko Jager, ki je želel pretepače pomiriti. Oče napadalca, MARTIN KOLAR je vtem potegnil nož ih Jag- ra zabodel naravnost v srce, zatem pa še Franca Debeljaka. Med prete- pom je nekdo s kolom udaril po gla- vi slučajnostnega gosta Staneta Hojnika iz Začreta. Pretep je bil tako silovit, da je komisija, ki je po dveh urah prispela tja, ugotovila, da so med pretepom populili celo kole, na katerih so bile pribite klopi. Ubijalca MAR- TINA KOLARJA in njegovega sina Jožeta so našli, ko sta spala v gospodarskem poslopju Ferdinanda Zdolška. Pokojni Stanko Jager je bil priljubljen pismonoša, oče nepreskrblje- nega otroka. ' iM'3(it>j>xii-i o« JI'- /mviiJi 'in AtPOS Je s svojimi proizvodi znan sirom po Jugoslaviji. Njegovi proizvodni programi sovpadajo s programi investicij v naš razvoj turizma in gostinstva. Podjetje ni znano sa- mo po svojih proizvo- dih ampak tudi po tem, da je eno izmed prvih v Jugoslaviji, ki se je lotilo obdelave aluminija. Proizvodni diagram podjetja za obdobje do leta 1970 predvide- va nadaljnjo specializa- cijo v proizvodnji ko- vinskega pohištva za široko potrošnjo s tem, da bo podjetje naba- vilo stroj za izdelova- nje šivnlh cevi. Tako bo podjetje samo pri- delovalo osnovno suro- vino za pohištvo, ter tako izboljšalo asorti- m^n in izbiro. Tak proizvodni program predvideva v letu 1970 proizvodnjo v višini 3,5 milijarde S-dinar- jev. Večja produktivnost- VEČJI USPEHI Lesno industrijsko podjetje »Bohor« pred- stavlja za občino nadaljevanje nekdaj orga- nizirane žagarske obrti in proizvodnje fur- nirja, ki je ena najstarejših v Sloveniji. Oko- liški gozdovi, s katerimi gospodarita GG Celje in KGP Brežice, so dokajšnja surovinska ba- za za nemoten potek polnojarmenikov in pro- izvodnje v obratu končnih izdelkov. Obrat v Šentjurju, ki se je razvil iz zaseb- ne žage Borlak, je v razvojni poti napravil precejšen korak v modernizaciji in povečanju produktivnosti dela. Leta 1957 je bila izvrše- na rekonstrukcija furnirnice, ki daje danes letno okrog 700 kubičnih metrov plemenitega furnirja in to v glavnem za ijpvoz. Tudi žaga na obratu v Šentjurju je s povečanjem pro- duktivnosti povečala proizvodnjo oziroma raz- rez lesnih sortimentov, saj je skupni razrez hlodovine v letu 1965 znašal 11.400 m» in od tega 62 % za izvoz. Na obratu v Mestinju so v začetku izdelovali samo šolsko pohištvo, na kar se je obrat z izboljšanjem mehaniza- cije in spremembo tehnološkega procesa po- polnoma preusmeril na proizvodnjo drobne galanterije za izvoz na konvertibilna področ- ja. Podjetje je v preteklem letu doseglo pro- izvodnjo v višini 2 milijardi starih dinarjev. V polletju letošnjega leta je podjetje izvozi- lo za 770.000 dolarjev proizvodov ali 70 % celotne proizvodnje. Srednjeročni plan razvo- ja podjetja predvideva do leta 1970 povečanje proizvodnje na preko 3 milijarde starih di- narjev s tem, da je večji poudarek na fina- lizaciji oziroma oplemenitenju lesnih sorti- mentov. Podjetje je v preteklem letu pristo- pilo k rekonstrukciji obrata v Šentjurju, ka- tera bo potekala v III. etapah in se financi- ra izključno iz sredstev delovne organizacije. Glavna investicija na obratu v Šentjurju je postavitev portalnega žerjava, s katerim bo podjetje povečalo produktivnost za enkrat s tem, da bo raz.položljivo delovno silo zaposli- lo na drugih ustreznih delovnih mestih. Do leta 1970 bo podjetje rekonstruiralo še fur- nirnico, žago in uredilo skladišče ob spre- membi celotnega delovnega procesa. Ob takih vlaganjih in nenehnemu rednemu povečeva- nju proizvodnje bo podjetje lahko posvečalo še več skrbi delovnemu človeku kot nosilcu razširjene reprodukcije. Nova osnovna šola v Slivnici Na lepem naravnem griču Gorica pri Sliv- nici so s pomočjo prizadevnega prebivalstva zgradili novo šolsko poslopje — osrednjo osnovno šolo, ki nosi ime po narodnem he- roju Francu Vrunču. Prva šolska zgradba je bila zgrajena že leta 1859 in je imela tri učilnice, ^ova .šola, ki je bila nujno potrebna, bo vključila v višje razrede vse učence sedanjih sosednjih šol Dobrina, Loke pri Žusmu in Prevorij. Na teh šolah bodo po 1. septembru le še oddel- ki za nižje razrede. Novo šolo bi prav gotovo težko zgradili, če ne bi pomagali domačini. Delafi in pomagali so brezplačno, zgradili novo cesto do šole, skopali 1300 m jarka za vodovod in prispevali 100 kubičnih metrov lesa. NOVA CENTRALA Nova avtomatska telefonska centrala, ki so jo izročili namenu v četrtek, pomeni za ob- čane Šentjurja veliko pridobitev. S sedežem občine ter sedeži vseh delovnih organizacij, trgovine, zdravstva in ustaijov postaja PIT služba vedno pomembnejša. Pogovori z drur gimi oddaljenimi kraji so postali vsakdanji,, ki v ničemer ne spominjajo na nekdanjo te- lefonsko službo lokalnega značaja. Avtomatska telefonska centrala bo delovala v obstoječem poslopju in ima kapaciteto z^i 100 telefonskih priključitev. Z dnem otvoritve . je na avtomatsko centralo priključenih 48 naročnikov. Centralo je dobavilo in montiralo podjetje »ISKRA« Kranj. Skupni stroški znašajo 18 milijonov S-din. Tako je občanom Šentjurja omogočeno, da v najkrajšem času vzpostavijo avtomatske telefonske zveze s kraji, ki so vključeni v avtomatsko omrežno skupino Celje. NOV PLAVALNI BAZEli Na pobudo telesno v/gojnega društva »Par- tizan« Šentjur so v preteklem letu pričeli z gradnjo prvega dela športno-rekreacijskega centra, plavalnega bazena pod osnovno šolo. Bazen je simbol razumevanja delovnih orga- nizacij in občine ter odraz prizadevanja športnih delavcev Šentjurja. Bazen se napaja z vodo iz Pesnice. Pričeli so ga uporabljati v mesecu juniju in je plavalna sezona v poU nem razmahu. Skupni stroški plavalnega ba- zena znašajo okrog 32 milijonov S-dinarjev, ki so jih pri>dve'smeni«?, sem pohitel ž^ohima dvema. »Dve smeni požarstva ali pa stra- že,« mi je odgovoril večji. »Torej delo v kuhinji ali pa nekoliko manj spanja.« V tej izmeni je tokrat 164 mla- dincev iz žalske ohčine. To je že druga izmena, ki se bo končala v teh dneh, tako da bodo fantje, ve- čina jih je kmetovalcev — prišli do- mov ravno prav, v času, ko se bo obiranje hmelja najbolj razmahnilo. Torej je tu izredno strogo?, sem pobaral fanta v uniformi. Med po- govorom sem izvedel, da je doma s Polzele. »Niti ne,« mi je odvrnil. »Red mo- ra biti. Nekateri se gredo heroje, češ, kaj mi kdo more, toda to so redki, po navadi jih že kolegi umi- rijo. Tisti hujši pa dobijo napotni- co za domov, pa nasvidenje drugo leto. Torej si sami pljujejo v skle- do,« Mimo naju so krenile prve kolone s porcijami. Kmalu se je kolona raztegnila v nedogled, ženi v kuhi- nji sta enakomerno pogrezali zaje- malki. »Fantje, kdo bo fižolo? Seveda za- menjam le za piščančje bedro.« In ga ni bilo, ki bi zamenjal. Po kosilu so nekateri krenili spat, drugi na kopanje. Tako iz dneva v dan. In ko se dan prevesi na večer, po- tegnejo izpod platnenih streh kitare in druge instrumente, pa se začne vsakodnevni koncert, ki ima za spremembo vedno dovolj poslušal- cev. Komandni kader je kosil zase, v provizoriju, ki ga po navadi uporab- ljajo tudi za razne »bojno-taktičke« posvete. Tokrat smo beležnice za- menjali s steklenicami piva, in glej organizacijo, celo nekaj konjaka se je našlo. Tega smo okušali le tako, ker je prepovedan. Kaj vse ni pre- povedano ,,. Komaj so pokosili, že so prišli prvi: tovariš komandir, jaz sem do- bil pismo, D\omači mi pišejo, da je .,. Vsak je imel drug izgovor, vsi pa eno željo: za nekaj ur domov. Večina jih je šla. Najprej počasi, pozneje sem jih srečal, kako tečejo pb stezi med hmeljem proti cesti na avtobus. Vračali so se, kot da jih ni bilo že celo večnost. Ne. niso tekli vsi. Nekateri so zavili ob Savinji pro- ti mostu, kjer je v vetru frfotalo rdeče krilo. Več kril.., »Nekateri dobe večkrat kanček svobode,« mi je dejal postaven fant in zrl za njimi. Verjemite mi pa, da je najtežja kazen to, če se z dekle- tom tzmeniš, pa ga potem nekaj ošpičiš in lahko o snidenju le raz- mišljaš, ko si na straži, ali pa lupiš krompir. Nisi daleč od doma, ob- krožen si s svojimi, toda kljub te- mu, da se le »gremo« vojake, ti go- di, če za spremembo od kolega gle- daš v oči dekletu. To je dragocena stvar...« On takrat ni šel za onimi. Pravi, da je bil včeraj. Pa tudi dekle ima popoldne »šiht«, zato je zavil k Sa- vinji, Tako kot je v nekaj trenutkih po komandi šotorišče oživelo, tako je v nekaj trenutkih vrvež znova za- mrl. Po dopoldanskecn učenju in delu je vsak utopil svoj popoldan vase, v razmišljanje, kdo ve o čem.,. Mogoče o tem, kaj bo po teh dneh napisal dekletu, kaj sporočil svojim, verjetno o tem, kako je na »straži« ali pa, da ima puška toliko in to- liko delov, le nekaj manj, kot ko- silnica. In čez leto bo vse pozabil, razen tega, da je bil toliko in toli- kokrat v kinu, da je bila letos hrana dobra, pa da si lahko hitro zaslužil kaikšno »izredno smeno« .,, pa o tem manj, to tone v pozabo, -ez Karikatura ljudske igre Igro »Guzaj«, ki jo je De- lavski oder v Celju te dni up- rizoril, je napfsal Deček brez imena. Ta skromna anonim- nost je že sama zase sumljiva. Potrebe po novi dramatizaciji •te snovi ni bilo nobene, ker že dolga leta obstajata celo dve drugi, obe veliko boljši oz. manj slabi. Vsekakor ima pisec mnogo več posluha za komercialne posle kakor za dram^iko. Znana mu je bila izredna popularnost podlistka o razbojniku Guzaju, ki je pred kratkim izhajal v Celj- skem tedniku, pa se je odločil, da se okoristi z njo, na nagli- co prebral Golčeve zapiske o Guzaju in že je bila igra tu. Samo kakšna! Prizori drug za drugim psihološko docelaBne'^, ,^ mogoči, neverjetni, pripove- dovanja, petja in streljanja ob vsakem vremenu vse pre- več, dejanja samega pa vse premalo. Režiser je imel naj- boljšo voljo, a ob tem tekstu bi moral obupati tudi sam Stanislavski. Igralci so bili pridni in so svoje Nadaljevanje na 6. strani POJDIMO V GORE NA TRIGLAV čas za izlete v naše gore je sko- rajda že na višku in tako bo kakor vsako leto tudi letos pohitelo veM- ko število planincev na Triglav. Kakor so nam Slovencem gore ne- kaka srčna zadeva, tako nam je nji- hov prvak Triglav posebno pri srcu. V pesmih ga opevamo, v svoj grb smo postavili njegov znak kot sim- bol svobode. Ali je dobil Triglav ime po treh vrhovih, od katerih je tretji, najnižji, opazen le iz smeri Velega polja, ali pa po starem božanstvu, se ne ve. Vrhnja gmota Malega Triglava (2725 m) in samega Triglava (2863 m) se vzdiguje iznad Triglav- skih podov, ki jim gornji del pokri- va ledenik Zeleni sneg. želja velikega števila Slovencev in Slovenk že od rane mladosti je, pri- ti kdaj na ta naš Triglav. Srečni so oni, ki se jim v življe- nju vsaj enkrat izpolni ta želja! Sta-, ti na vrhu te gore in videti številne' vrhove sosednjih gora in gledati v široke doHne naše lepe domovine, zi of^DoHomo ABigux ^u dojsoQ •sfl^Aizop ouqBzodsu oaojoS af Mojstrane tri ledeniško preobliko- vane doline: Vrata, Kot in Krma. Najdaljša in najzložnejša, v zimskem času edino uporabna) je pot po Kr- mi (10 ur), najkrajša ter zlasti manj izvežbanim planincem pripo- ročljiva vodi skozi Kot (8 ur), a naj- običajnejša in najlepša po dolini Vrat, kjer se po dveinpolurni hoji iz Mojstrane ustavimo v Aljaževem domu. Ta pot je izbrana za planin- sko transverzalo. Ob sobotah in nedeljah "vozi lo- kalni avtobus večkrat iz Mojstrane k domu. Triglav na velike razdalje prese- ga vse druge vrhove s svojo višino ia je pravi voisaM •steber Južaih apneniških Alp, Zato je z njegovega vrha čudovit razgled, kadar je ozrač- je čisto. Prvi se je povzpel na vrh Luka Korošec s Koprivnika v av- gustu 1778, Sprva so bili obiskoval- ci zelo redki, prihajah so le z bo- hinjske strani, O svojih vzponih na Triglav je po- ročal tudi pesnik Valentin Vodnik, saj je vzidana v spomin nanj spo- , minska plošča na poti na Triglav, Konec prejšnjega stoletja so se na Triglavu šopirili nemški planinci in postavili ob njem dve koči, sedanjo Staničevo kočo in Planiko. Da bi ohranil Triglavu sloves slovenske gore, je dal župnik Jakob Aljaž iz Dovjega leta 1895 na svoje stroške na vrhu postaviti Aljažev stolp, po- tem pa je odkupil svet na Kredari- ci (2515 m) in vzpodbudil Slovensko planinsko društvo, da je tam posta- vilo kočo ter jo že leta 1896 odprlo. Od takrat dalje romajo planinci na Triglav in je število obiskoval- cev v Triglavskem domu na Kreda- rici znašalo tudi že do 9.000. Na Kre- darici stalno prebivajo meteorologi in oskrbujejo opazovalne vremen- ske naprave. Od te naše najvišje me- teorološke postaje dobiva vremen- ska napovedovalna služba redno važne podatke o stanju ozračja v vi- šinah. Treba je imeti posebno srečo, da obiščeš vrh v takem vremenu, da imaš razgled s Triglava, Tako srečo sem imel v sredo 3, avgusta t. L, ko sem sedemnajstič prišel k Aljaževem stolpu v najlep- šem sončnem in toplem vremenu, skoroda brez vetra in doživel nepo- zaben, čudovit razgled s tega vrha Na vrh Triglava pelje dobro zava- rovana planinska pot ob klinih in žicah, vendar je treba hoditi previd- no in razumno in seveda ne biti omotičen. Čudim se, da je bilo v zadnjih le- tih iz našega Celja tako malo obi- skovalcev na Triglavu, vsaj vpisani niso bili v vpisni knjigi, ki se naha- ja na mizi poleg stolpa, na kateri se tudi^dobi planinski žig. Dr. Ervin Mejak PRESKRBA S ŠOISKIMI POTREBŠClMMI V KONJIŠKI OBCINI Premalo učbeniKov Mesec avgust in prva polovica septembra sta v izdatkih družinskih proračunov dokaj pomembna, saj je potrebno v tem času nakupiti vr- sto šolskih potrebščin za otroke, ki pa jim je treba nabaviti še obleko, pa ji mje treba nabaviti še obleko, obutev in vrsto drugih stvari. V dru- žinah, kjer imajo več šolobveznih otrok, je tak izdatek precejšen in zajema kar precej starih tisočakov. Z namenom, da zvemo, kako so založeni s šolskimi potrebščinami, smo si oglasili v poslovalnici »Pa- pirnica in knjigarna« v Slov. Konji- cah, ki s temi predmeti zalaga celot- no občinsko območje in še nekatere Icraje izven njenega predela. »Nabavili smo že precejšnje koli- čine najrazličnejših stvari, ki jih po- trebujejo učenci za šolo,« nam je povedal njen poslovodja tov. Avgust Bogati ter nadaljeval: »Približno že vemo, koliko in katerih predmetov gre največ za šolsko mladino, saj nam to najbolje kažejo podatki iz prejšnjih let. Na območju, ki gra- vitira na nas, je okoli 3.000 učencev osnovnih šol in zato moramo raču- nati, da za večino njih pravočasno nabavimo vse potrebne predmete. Sicer pa je mnogo laže dobiti zvezke in nekatere druge stvari kot pa npr. knjige za posamezne razre- de. Težave so zlasti takrat, ko izi- dejo nove in jih redkokdaj dobimo do začetka šolskega leta. Pristojni organi bodo tu le morali poskrbeti, da bodo čitanke, računice in drugi pripomočki lahko v pravem času v tiskarni in takoj za tem v prodajal, ni, to je v trgovski mreži. Pri vsem tem pa je zelo važno tU7 di to, da starši učne pripomočke svojim otrokom nakupijo že v avgu- stu. Precej jih sicer ravna tako, to- da iz izkušenj vemo, da večina pride k nam nakupovat šele takrat, ko se šolski pouk že začne. V. L. POLZELSKA TOVARNA NOGAVIC JE V ZADNJEM OBDOBJU ŽE VE- LIKO SREDSTEV NAMENILA ZA GRADNJO STANOVANJ ZA ČLANE SVOJEGA KOLEKTIVA. TAKO BO TUDI V PRIHODNJE, SAJ SE ZA- VEDAJO, DA JE SKRB ZA UREJENE ^STANOVANJSKE RAZMERE PRAV TAKO PRISPEVEK K DVIGU PRODUKTIVNOSTI. Na fotografiji je del novega naselja na Polzeli. (Foto: T. Tavčar) JESENI VRTEC M POIZEII?, Takšno vprašanje si postavlja marsikatera mamica na Polzeli. Ustanovitelji vrtec obljiiibljajo, ven- dar za otvoritev potrebujejo še 81.000 N-din. Ta denar bodo v ena- kih zneskih prispevale tri največje delovne organizacije na Polzeli in sicer Tovarna nogavic, Kmetijski kombinat in tovarna pohištva Ga- rant. Tovarna nogavic je tretjino svojega zneska že odobrila, medtem ko sta ostali dve odiobrili le manjši del. Zato bo vrtec pač nomanjkljivo opremljen. Vrtec bo delal v dveh izmenah, mesečna oskrba pa ho veljala od 80—90 novih dinarjev. Vendar je vprašanje, če bo vrtec zaseden, saj imajo nekateri straši nezaupljiv od- nos do varstva svojih otrok v vrtcu. Ker se je pred kratkim preselilo v nove bloke na Polzelo precej mladih staršev, upajo, da bo vrtec le polno zaseden in dobrodošel. Nedvomno diobre lastnosti v vzgoj- no varstveni ustanovi prevladujejo in zato menijo, da se starši ue bodo ustrašili izdatkov, ki so potrebni za vzdrževanje otrok. T. Tavčar Pionirji — gasilci Občinska gasilska zveza je prire- dila prejšnji teden taborniško leto- vanje za sedemdeset pionirjev-gasil- cev v gozdarski šoli, TVD Partizan v Mozirju. Namen tega letovanja je predvsem v tem, da nudijo mladini poleg razvedrila tudi strokovno in "drližbeho politično vzgojo, tako da bodo v vrstah gasilcev res zavedni državljani. V torek popoldne pa so pionirji na zaključni prireditvi prikazah svoje znanje in so se prav zares do- bro izkazali. Zgled občinske gasilske zveze Celje je vsekakor posnemanja vreden in m.orda se bo prihodnje leto na otroke spomnila še tudi kak- šna druga organizacija. V OBREŽJU NOV VODOVOD Obrežje pri Zidanem mostu je dokaj strnjeno naselje ob cesti od Radeč proti Loki pri Zidanem mostu. Doslej so posamezniki, ki so ve- činoma v službi pri železnici v Zidanem mostu, pa tudi upokojenci, sami iskali pitno vodo. Pred kratkim pa se je deset hišnih lastnikov zavzelo za gradnjo skupnega vodovoda. Zamisel so uresničili. Z vso vnemo so gradili, opravili veliko ur prostovoljnega dela in pred tednom dni je po novih ceveh že pritekla prva voda. Veselje je bilo veliko in njihov dvomesečni trud poplačan. Krajevna skupnost iz Radeč jim je za prihodnje leto obljubila, da bo iz svojih sredstev dala dotacijo za druga komunalna dela. CELJSKI PIONIRJI V BASKI Dvakrat na dan ob določenem ča- su še posebno zaživi baška plaža. Kopalcem najrazličnejših narodno- sti in starosti se pridružijo veseli celjski pionirji, ki preživljajo brez- skrbne počitniške dneve v sončni Dalmaciji. »Celjski dom«, katerega je pred leti zgradila celjska občina v te na- mene, je brez divoma ena najlepših hiš v Baski. Ne samo, da stoji v ze- lenju in izven naselja tudi neposred- na bližina plaže predstavlja veliko vrednost doma. Graditelj je predvidel okrog 100 do 120 ležišč za pionirje in nekaj loče- nih prostorov, v katerih je ambu- lanta, bolniška soba ter zdravstveno in pedagoško osebje. Občinski zavod za socialno var- stvo, ki pripravlja te kolonije, daje prednost predvsem zdravstveno in socialno šibkim otrokom. Zato so lastni prispevki za to letovanje tako minimalni, da večino stroškov krije naša skupnost. V prvo avgustovsko izmeno je pri- šlo kar 16 otrok več, kot je bilo pr- votno predvideno. Toda vodstvo do- ma, skupno z zdravstvenimi in pe- dagoškimi strokovnjaki je rešilo za- dovoljivo tudi ta problem. Vsak je našel svoje določeno mesto in se vključil v novo tovariško okolje. V novem ozračju, skrbnem zdrav- stvenem strokovnem varstvu ter ku- hinjskemu osebju pa se ne krepijo samo mlada telesa, temveč skrbi nadvse požrtovalni pedagoški kader, ki ga vodi znani organizator in pe- dagoški delavec Milan Gombač tudi za kulturni razvoj in razvedrilo. V ta namen je že pred prihodom kolonije oskrbel od Mestne ljudske knjižnice v Celju kolekcijo mladin- skih knjig, ki so na voljo pionirjem ter jim jih razdeljuje in vodi evi- denco učiteljica, Milka Janova. Na- črtno je bil vključen v čas bivanja tudi izlet na Rab. Dan pred odho- dom je zbrane pionirje borka NOB za nekaj časa odtegnila od brezskrb- nega življenja in jim prikazala ža- lostno vlogo otoka Raba v času voj- ne. Zato so otroci z dvojnim občut- jem doživljali ta izlet. Na pokopali- šču so zapeli nekaj pesmi in polo- žili cvetje na grobove... Ko so se vrnili zvečer domov, so bili bogatejši. Spoznali so nov kos naše zemlje in žalosten dokaz naše težke preteklosti. Zagoreli in spočiti se bodo kmalu vrnili domov. Vse bolj se bodo od- daljevali ti dnevi, vendar bo spomin na ta mladostna doživetja pogosto še prihajal, ter lepšal in razsvetlje- val kasnejše dni. M. Z. NA VRANSKEM GRE TO- KRAT ZARES. O gtadhji ben- cinske črpalke, za katero so se že nekaj let potegovali, smo že pisali. Tokrat objavljamo po- snetek, ki prikazuje začetna dela pri gradnji tega objekta. Veliki rezervoarji so že nared, z zemeljskimi deli so že tudi pričeli, tako da bo verjetno objekt dovršen že letos. S tem bodo Vrančani zopet za nekaj metrov bližje k veliki promet- ni žili, od katere si predvsem gostinci obetajo dobiček, ki je doslej v veliki meri odtekal naprej ... (Foto: J. Sever) Gibanje prebivalstva v času od 7. do 13. 8. sc je na območju matičnega okoliša Žalec rodil en deček. Zakonske zveze so sklenili: Marjan GRA- DIČ, pleskar iz Polzele št. 178 in Magdalena NEUVIRT, delavka iz Braslovč št. 39; Stani- slav 20LGER, tapetnik iz Rogaške Slatine št. 57 in Marija PECOVNIK, uslužbenka iz Ljubljane, Stara pot na Grič 4; Janez POZ- NIC, mesar iz Ostenka št. 12, Trbovlje in Jožefa PLANINC, delavka iz Razvanj št. 18, Maribor; Bruno KOTNIK, orodni ključavni- čar iz Plandišta, Vojvodžanska št. 22 in Mag- dalena BALOH, uslužbenka iz Kasaz št. 49. Umrli so: Marija GROS, stara 70 let, kmetovalka iz Cepelj št. 15; Ciril ROZMAN, star 69 let, upo- kojenec iz Poljčan št. 77; Leopoldina NIES- ZNER roj. PAUNZEN, stara 90 let, družin- ska upokojenka iz Polzele št. 18; Alojzij FE- LICIJAN, star 66 let, kmet iz Stropnika št. 5. plazovit teren ovira dela Pri gradnji nove ceste na odseku od Zidanega mosta do Rimskih Top- lic so izvajalci naleteli na velike te- renske težave. Tla so plazovita in polna izvirov. Zato se dela vlečejo že tretje leto. Letos pa kaže, da bo- do le napredovali. Cesto utrjujejo, delajo škarpe in jo širijo. Iz gra- moznice v Loki pri Zidanem mostu vozi že ves mesec dvanajst kami- onov gramoz na cesto. Nekaj kami- onov pa vozi tudi iz gramoznice v Radečah. Tako bo cesta menda res končana do dneva republike, vsaj v grobem, če že ne asfaltirana. Cesta po velika pridobitev za gospodarski turistični razvoj skrajnega konca savinjske doline. Baje bo tudi Izlet- ■^ik iz Celja podaljšal lokalno avto- t^usno progo iz Celja do Radeč. od 21. 8.! do 27.8.i Nedelja, 21. 8. 9.25 Poročila (Ljubljana); 9.30 Pe- ^^•'m veselo odmeva — oddaja narod- zabavne glasbe (Ljubljana); 10.00 ^i^etijska oddaja (Beograd); 10.45 /^tujte z nami ob Savinji — oddaja otroke (Ljubljana); 11.15 Kape- fi,"^ Tcnkeš — madžarski serijski ^''^ (Ljubljana); ... GoH na svetov- ii "TL^ogometnem prvenstvu v Angli- ' ^Beograd); 19.10 Arthur Schnitz- ANATOL — V. del z naslovom %onija (Ljubljana); 19.34 Vabilo — glasbena oddaja (Ljublja- 2onk ^^-54 Intermezzo (Ljubljana); TV dnevnik (Beograd); 20.45 gr?,^ert Woodyja Hermana (Beo- je r ; ^^-45 Filmska zgodba iz seri- ro^Vi^lo mesto (Ljubljana); 22.35 Po- £vrn ^" medigra (Ljubljana); 22.50 Litv.^P^'^© prvenstvo v plavanju v PorS-," posnetek (Zagreb); 23.50 ^^eb) napoved sporeda (Za- Ponedeljek, 22. 8. 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Poklici v živilski industriji. (Ljublja- na); 19.15 Tedenski športni pregled (Beograd); 19.40 Cik-cak (Ljublja- na); 19.45 TV obzornik (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Corneille: CID — posnetek gledali- ške predstave (Beograd); 22.30 Bi- seri glasbene literature (Ljubljana); 22.45 Evropsko prvenstvo v plava- nju v Utrechtu — posnetek (Lju- bljana); 23.45 Zadnja poročila (Lju- bljana). Torek, 23. 8. 18.30 Utrecht: Evropsko prven- stvo v plavanju — direktni prenos (Ljubljana); 19.15 Da b'biva lepa ura — Koroški akademski oktet (Ljubljana); 19.40 Cik-cak (Ljublja- na); 19.45 TV obzornik (Ljubljana); 20.00 Celovečerni film ali posnetek vvaterpolo tekme iz Utrechta (Ljub- ljana); 21.30 Evrovizijski prenos iz Utrechta (Ljubljana); 22.30 Zadnja poročila). Sreda, 24. 8. 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Potopisna skica — oddaja Sarajevo (Beograd); 19.00 Oddaja resne glas- be (Beograd); 19.15 Turistična od- daja (Ljubljana); 19.40 Cik-cak (Ljubljana); 19.45 TV obzornik (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad); 20.30 A. Čehov: Stričok Vanja — predstava Drame SNG v Ljublja- ni (Ljubljana); 22.00 Poročila in medigra (Zagreb); 23.15 Poročila (Zagreb). Četrtek, 25. 8. 18.40 Poročila (Xjubljana); 18.45 Ventilator — oddaja studia Saraje- vo (Beograd); 19.15 Po poteh Jugo- slavije — reportaža (Beograd); 19.40 Cik-cak (Ljubljana); 19.45 TV ob- zornik (Ljubljana); 20.00 TV dnev- nik (Beograd); 20.30 Utrecht: Evrop- sko prvenstvo v plavanju — prenos (Ljubljana); 22.25 Plesni orkester RTV Zagreb — oddaja iz cikla jazz festivalna Bledu (Ljubljana); 23.00 Zadnja poročila (Ljubljana). Petek, 26. 8. 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Reportaža studia Titograd (Beo- grad); 19.15 Opera skozi stoletja (Ljubljana); 19.40 Cik-cak (Ljublja- na); 19.45 TV obzornik (Ljubljana); 20.00 T V dnevnik (Beograd); 20.30 Celovečerni film (Ljubljana); 22.00 Poročila in medigra (Ljubljana); 22.15 Utrecht: Evropsko prvenstvo v plavanju — posnetek (Zagreb); 23.00 Zadnja poročila (Zagreb). Sobota, 27. 8. 15.00 Utrecht: Evropsko prvenstvo v plavanju — prenos (Ljubljana); 18.00 Poročila (Ljubljana); 18.05 Film za otroke (Ljubljana); 19.25 Vsako soboto — pregled TV spore- da (Ljubljana); 19.40 Cik-cak (Ljub- ljana); 19.45 TV obzornik (Ljublja- na); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Poljudno znanstveni film (Lju- bljana); 21.00 Praška revija — spo- red zabavnih melodij (Intervizija); 22.00 Svetnik — serijski film (Ljub- ljana); 22.50 Poročila in medigra (Ljubljana); 23.05 Utrecht: Evrop- sko prvenstvo v plavanju — posne- tek (Ljubljana); 23.45 Zadnja poro- čila (Ljubljana). RADIO CELJE Nedelja, 2L avgusta: 11.00 Napo- ved časa in programa; 11.05 Pogo- vor s poslušalci — praznik šentjur- ske občine; 11.20 Obvestila; 11.30 Za nedeljsko razvedrilo; 11.45 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.45 Stane Verbič: Od Slovenskega Primorja do Kavkaza (drugo nada- ljevanje) — spomini iz partizanske- ga življenja. V dnevih od 22. do vključno 27. avgusta je napoved časa in progra- ma vsakokrat ob 16. uri (vmes po- snetek z nove Jugotonove plošče), čestitke in pozdravi naših poslušal- cev ob 16.05, celjska kronika ob 17.00, ter obvestila ob 17.15. Razen tega se bodo zvrstile še naslednje oddaje: ponedeljek, 22. avgusta: 17.25 Športni pregled; 17.40 Iz simfonične glasbe — do 18. ure; torek, 23. avgusta: 17.25 Mladin- ska oddaja; 17.40—18.00 Glasba z iz- posojenih plošč; sreda, 24. avgusta: 17.25 Iz dela celjske občinske skupščine; 17.35 Od popevke do popevke — do 18. ure; četrtek, 25. avgusta: 17.25 Radijski feljton; 17.40 do 18.00 Naši zbori; petek, 26. avgusta: 17.25 Turistič- na oddaja; 17.40—18.00 Za vsakogar nekaj; sobota, 27. avgusta: 17.25 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo; 17.40—18.00 Za prijeten konec tedna. ŠE O MLINARJEVEM JANEZU Tovarišu -sg fSenegaČTiiilku), ikii mi je adlgoiviojil na mojo ocenio Mliinarjeve- 9a Janeza, naj povem, da isem odtonito izpovedal svoje nazore, vendar sem daleč lod tega, da jih navajam kjoit ne- poigrešljiive. Toda četudi niočem veidinio braniti svodih nazorov, si štejem ven- diajr v 'diolžnost, da jiiih v tem primeru viseeno aknšam obiamiiiti pred nerazum- Ijdmm piikanjem. Za odgovor sem se oidiloioll zato, ker niti malo niiao brez- pomemihna načela, v katerih ne sogla- šam iz idrujgimii. Tovariš -sg pravi, da sem gledal na predstavo le z očesom kritika, ki se vživlja samo v trenutno situacijo na odru in pri tem ne razmišlja dovolj o pripravah in o težavah igralcev in predvsem režiserja. Tudi o tem sem razmišljal, morebiti še preveč, kajti predstavljajte si ocenjevalca,, ki bi bil ves čas na vajah in bi igralce ocenje- val po njihovem trudu in ne po konč- nem izidu. Res je, da imajo amaterski igralci mnogo več težav kot profesio- nalci, vendar morajo iprav zaradi tega zajeti z manjšo žlico, da bodo zalogaj lahko tudi pospravili. Opravičilo slabe predstave ni v tem, da prizadeti in pri- zadevni igralci pobešajo nosove in se izgovarjajo na težke vaje in sploh na težave. Zakaj na to ne pomislijo prej in morda enomesečni trud ne podalj- šajo še za en mesec, da bi bil trud po- poln in opravičen ob -dobri predstavi. Tako pa za nedoikončano delo, v kate- rega je bilo vloženo mnogo dela, ven- dar še premalo ikot smo videli, ni pra- vega opravičila. Tako itudi tov. -sg, mimogrede sodeloval je na predstavi, nima nobene pravice zahtevati tako pisanje, kot si ga sam želi. Potem je bolje, da pošljejo oceno ustvarjalci sami, ijo anonimno podpišejo in doži- vijo splošno ipriiznanje. Naj tov. -sg še malo premisli, ikaj je to kritika in predvsem zdrava, tovariška ikritika in kako jo sprejmemo. Nisem napisal, da je morda marsika- teri igralec pustil domače delo, da je vadil pozno v noč in da ni imel pro- stega časa, vendar to sem upošteval, kajiti drugače ne bi mogel napisati ocene. Tov. -sg pravi, da so opravili veliko vzgojino jdeio, Jcer je na pred- stavi sodelovalo mnogo mladih ljudi in so raje vadili ikot sedeli v krčmi. To je izelo lepo. Vendar prosvetna dru. štva niso socialno varstvena ustanova, ampak v prvi vrsti ustanove, ki širijo kulturo. Tako zanje ni pomembno, kdo in zakaj sedi vsak večer v krčmi, am- pak je pomembno to, da bodo tiste ljudi iz loikalov s svojim umetniškim delom notranje vzgojili, da ne bodo vsaik dan v krčmi. To je njihovo vzgojno delo. Prosvetna društva širijo prosvetno dejavnost med Ijiudi. Kajti če bodo delali to, kar je izvedljivo, ikot bržkone pravijo, je kakor tisto, kar že dealjo. In zato naj bo tako do- bro, da ga laliko združijo s sedanjim slabiim. Janez Pirš Vražja sodba jje povzročila s? vročo kri Spoštovani tov. -sg (le izakaj takšen strah, da ise niste podpisali s celim imenom?), iki ste se tako pogumno po- stavili za obzidje branilcev neuspele predstave »Mlinarjevega Janeza«, do- volite mi, da korigiram nekaj vaših smelih trditev, ki ste jih objavili v članku Mlinarjev Janez v Trnovljah in vam postavim še neikaj važnih vpra- šanj. V članku ste med drugim napisa- li tudi tole, ikar se konkretno nanaša mame: »Vem, da bi vsaikdo od igralcev sprejel 'kritiko po premieri drugače, če bi se to povedalo njim. Tako pa je ocena bila podana po radiu šele v po- nedeljek. Potemtakem ni mogel tova- riš vplivati na Jiritiko predstave (kako se lahko vpliva na kritiko predstave?), ■ki sta bili v soboto in nedeljo.« Takoj po premieri smo trije (Vlado Vidmar, Janez Pirš in jaz) prisostvo- vali v dvorani njihovega kulturnega doma živčni razpravi med igralci in režiserjem o kvaliteti premiere. Vsi so si bili enotni v tem, da se tako sla- ba predstava ne sme več ponoviti. 2e tam so nekateri zelo neiprijazno s,pre- jeli ikritiko svojih delavnih kolegov, kljub temu, ida Je bila le-ta še kako umestna. Ko so ikončali s pogovorom, smo ostali zgoraj omenjeni trije z ne- katerimi igralci in režiserjem v dvora- ni, ikjer smo se zapletli v prijeten in odkrit pogovor o vseh napakah, ki so botrovale slabi predstavi. Tovariš 2vi- žej se je takrat z nami iskoraj z vsem strinjal in je želel, da se kritika napiše resnično in pošteno, skratka tako, kot jo predstava zasluži. Sam sem se (isto lahko trdim tudi za Vidmarja in Pirša) potem še pogovarjal z igralko, ki je inteiipretirala Katarino in ji razložil, kalko bi morala izpopolniti svoj lik, da bi bila prepričljivejša. In zdaj vpraša- nje tov. -sg: Zakaj ste objavili napač- no informacijo? Zakaj ste napačno in- formirali bralce o resnici in zakaj ni- ste poiskali poti do resnice? Zakaj ta- ko trmasto branite predstavo s trdit- vijo, da je bolje, da je na oidru sto lju- di, kot pa da se potikajo po krčmah, ko pa je sam režiser priznal, da je bila prevelika ločnica med igralci in fol- klorno skujpino, da je ni mogel pove- zati v celoto in da je moral sprejeti slab pevski program folklorne skupi- ne samo zato, da jih je pridobil za so- delovanje in ker nimajo oni to naštu- dirano. Ali ste se že kdaj vprašali ka- ko »smiselno« deluje narodna noša in narodna glasba zadnjih let v delu, ki priča o zgodovini celjskih grofov? Prenehati moramo/s prakso, da hva- limo tisto, kar ni dobro. To so delali drugi in zato je zdaj ta vražja ocena povzročila toliko prahu, ki pa se dvi- ga samo zaradi nepoučenosti. Tudi sam poanam delo amaterskih skupin in napor, ki ga vlagajo igralci ter vsi ostali za pripravo predstave. Poznam in tudi priznam prejšnje uspehe Trno- veljčanov, ne morem pa priznati pozi- tivnosti tisti stvari, ki to ne zasluži in ki je globoko pod povprečjem njiho- vega prejšnjega dela. S tem so si tako ali tako na jasnem vsi; vendar na jas- nem samo v privatnih pogovorih, dru- gače ne. Zato v tem odprtem pismu apeliram na vse, ki se s kritiko ukvarjajo, da pišejo 0'stro, resnično pogumno in konstruktivno o vsem in brez vseh olepšav, ovinkarjenj, mimo prijatelj- skih prepričevanj in mimo strahu pred ,morebitnimi sovražniki. Le tako bomo ■gradili v Celju tisto, kar mu manjka. Tone Vrabl TABORNIKI IZ IZOLE SO SI LE- ros POSTAVILI ŠOTORI ŠCE NA DBREŽJU SAVI. NJE PRI POLZE- LI. POLEG KRAJ- ŠIH IZLETOV SO SI OGLEDALI ŠE CELJE, OBISKA- LI GORO OLJKO, LOGARSKO DO- LINO IN VEC ZNAMENITOSTI. OB VEČERIH PRIREJAJO BO- GATE PROGRA- ME OB TABOR. MIH OGNJIH. PRI TEM JIM PO- MAGAJO TUDI TABORNIKI S POLZELE, S KA- TERIMI IMAJO DOBRE ODNOSE. (Foto: J.' Sever) ALI JE GLASBENA VZGOJA POTREBNA? Sloviti madžarski pedagog in skladatelj Zo<]itan Kodaly meni, da tiči v vsakem človeku klica žeje po lepoti, le da je nima vsakdo priložnost razviti. Otroku od 6. do 10. leta starosti je treba nuditi možnost doživ- ljanja lepote, potem se bo klica razvijala in rastla, impulz je dan za vse življenje. Važnost glasbene vzgoje so spoznali že stari narodi pred 2000 in več leti: Kitajci, Indijci, Grki (Konfucij, Platon). Sodobna vzgoja se vrača na stare vzore, svet čedalje bolj spoznava visoke vrednote etične vzgoje v vrvežu mehanizacije, tehničnega napredka in brezduš- nega individualizma. i Medtem ko se naša družba spopada z negativnimi odkloni mladine, cesto pozablja, da je prav glasba idealno sredstvo za usmerjanje mla- dega človeka na pot dobrega, kulturnega državljana. Elementi glasbe: melodija, harmonija, ritem, vsak posebej in vsi družno vplivajo na čut za lepoto, umerjenost, disciplino, vrednote ki so v življenju najbolj dra- gocene. Poleg estetskih vrednot učinkuje glasba še v praktičnem smislu izredno ugodno. Hitro zaporedje tonskih vrst, komplicirana glasbena zgradba, miselni prenos na instrument ali glas morajo nujno učiiikovati na logični mentalni proces, na spomin, na sposobnost koncentracije. Ni slučaj, da so doibri glasbeni amaterji hkrati dobri zdravniki, mate- matiki, znanstveniki. Gojenec glasbene šole je obvezan vaditi določen čas dnevno, kar ga odvrača od brezdelja, slabe družbe in podobnih odklonov, zatorej obsta- ja le malo verjetnosti, da bo njegova vzgoja izmaličena. Ko smo prav na kratko osvetlili vrednost glasbene vzgoje, bi uteg- nili pomisliti, da bodo vsi razumni starši poskrbeli za glasbeno vzgojo svojih otrok. Pa ni tako. Velik del staršev sploh ni zainteresiran za vzgojo sploh, drugi del pošilja otroke v glasbeno šolo zato, »ker imamo klavir v hiši«, »ker tako želi mama«, »zato da bo nekaj znal igrati« in podobno. Le najmanjši del staršev si je svest ogromne vloge, ki jo igra glasba v otroškem svetu. Ti so tudi najbolj dovzetni za nasvete glede izbire instrumenta, glede razdelitve časa, obiska koncertov in kar je še tega. Izbira instrumenta. Ljudje izbirajo pretežno instrumente otrokom sami na slepo srečo. Ne pomislijo, da so človešika nagnjenja različna, sposobnosti neenake. Ta ima odlične roke za klavir, oni okorne, ta ima fine prste za violino, oni primerne ustnice za pihalni instrument. Seveda pa je to pKJglavje izredno važno: otrok, ki je sposoben za določen instruj ment, ga bo vadil s pridom in bo vesel svojega uspeha napredoval, drugi se bo mučil brezplodno in bo zgubil veselje do instrumenta in glasbe. Prav bi bilo, da se starši posvetujejo z glasbenim pedagogom, kateri instrument bi bil najbolj prikladen za otroka. V mnogih primerih je rodil dober nasvet lepe sadove. In končno je tu še pripravnica. Glasbena šola sprejema praviloma v ta razred otroke po končanem I. razredu osnovne šole. Namen pripravnice je, da uvede otroke zgodaj v svet glasbe na najbolj pristopen način. Otroško petje, spoznavanje glasbenih znakov, urjenje glasbenega spomina in ritmičnega čuta so sredstva za zgodnjo vzgojo, ki so doslej pokazala nenavadno dobre rezultate. Tekom šolskega leta spozna učitelj natanko otrokove dispozicije in ga usmerja k instrumentu, za katerega kaže največ sposobnosti. Hkrati pokaže otrok -smisel za red in disciplino, vztrajnost, sistematično razvija svoje skrite glasbene sposobnosti. Kajti mednarodni pedagogi so si edini V tem, da mora začeti glasbena vzgoja najkasneje v devetem letu starosti. Namen tega članka je tudi, da opozori starše ne le na važnost glas- bene vzgoje, ampak na to, da pošljejo svoje otroke v glasbeno šolo o pravem času in takoj ob začetku šolskega leta. Cesto se namreč dogaja, da pridejo prosit za sprejem starši tedaj, ko so že vsa mesta zasedena. O pomembnosti petja v zboru, igranja v orkestru, o javnem nasto- panju pa morda drugič. Egon Kunej Srečko razstavila v Štorah Te dni razstavlja v štorah doma- čin Ivo Vrečko, amater, slikar in grafik. Med 26 deli so olja in akva- reli. Mladi amater se ukvarja z novo tehniko akvarela na joto papir, ko barvo utrjuje s fiksirjem, ki ga upo- rabljajo v fotografski stroki. Poiz- kuse za razširitev tehnike je pozdra- viti, saj se barvna struktura teh akvarelov razlikuje od klasične s posebnim bleskom — efekt ki ga ni moč doseči z običajnimi akvarelni- mi barvami. Med olji prevladuje krajina. Pod- črtujemo njegovo »Rinko«, ki je pri- kupno sveža. Vrečko se tudi ne izo- giba figuralike, (V jeklarni), ki amaterjem pomeni čer, ob kateri se razbija amaterski čolniček. Vrsta akvarelov (Lovska trofeja. Bor, Vr- ba, Korenina, Stari hrast. Grm v jeseni) je po svoje mikavna. Večina razstavljenih del pa je slikana v kombinirani tehniki (Kompozicija v plavem, Etna se pomirja, Izpust v jeklarni. Bik v zagonu — prednja- čijo med temi), ki zavzemajo dve tretjine vseh razstavljenih del. Av- tor gledalca osvaja z mavričnimi to- ni, ki nikakor niso kričavi. Njegova olja so komponirana realistično, akvareli pa posegajo čisto ali delno v abstraktno smer upodabljanja. Ivo Vrečko se ukvarja z amater- skim slikarstvom 7 let. Ta čas je pridobil [precejšnjo veščino. Posa- mez.ni dosežki presegajo povprečje amaterske zmogljivosti. S pomočjo izkušenega pedagoga bo očitno na- darjeni amater uspeval v pogloblje- ni studioznosti. V Štorah je manjša skupina amaterjev, od katerih je Mljač že razstavljal v Celju. Prire- janje lokalnih razstav je za likovno osveščenost pozitivna. Vrečko raz- stavlja tamkaj že četrtič, mimo Štor še ni razstavljal. Njegovo pri- čujočo razstavo, prečiščeno in do- polnjeno bi radi videli v Celju. Za avtorja pa bi le to bila vzpodbuda za nadaljnje delo. A. S. karikatura ljudske igre Nadaljevanje s 4. strani, vloge odigrali večinoma zadovoljivo, seveda pa iz niča niso mogli naredi- ti predstave. Škoda za njihovo delo! Maske — posamezne bi najbolje označil s pustnimi šemami. Guzaj sam skoraj salonsko eleganten, s hamletskim plaščem, kakor božično drevesce ves ovešen z noži in pištola- mi, okrašen z redenikom municije za mitraljez. Oba žandarja žalostno- komična pajaca. Rdeče zakrpani razbojnik nemogoč. Publika, čeprav že čez dopustno mero nezahtevna in prizanesljiva, je ostala hladna in je bila nad tako »predstavo« razočarana. Ljudje, ki so pričakovali za svoj denar nekoliko zabave in razvedrila, niso dobili niti približne protivred- nosti. Vse skupaj je s petimi dolgi- mi odmori vred trajalo poldrugo uro. Ali je Delavski oder v Celju tako popolnoma pozabil na svoj namen in svoje poslanstvo? Tamle okrog le- ta 1920 bi take žalostne »šmire« ne bili hoteli uprizoriti v niti najbolj zakotni vasi. Takratna »Svoboda« že ne! \aivno«?t? žlahta? Cinizem? — Vsekakor porog celemu Celju. Jubilejni CELJSKI ZBORNIK Pravkar je izšel deseti letnik Celj- skega zbornika. Zbornik prinaša gradivo iz Celja in celjskega območ- ja. Novak je avtor bibliografije za vseh deset letnikov, obdelana so vsa področja in vsi avtorji. Pomemben je razpon posameznih področij, ki marsikje presegajo lokalni okvir. Tu priobčujemo kazalo prispevkov, da si čitatelj lahko izbere tekste, ki ga posebno zanimajo, ne da bi mu bilo treba brskati in iskati po vseh let- nikih. Kulturna politika — Zborniki — Bibliografija — Muzeji — Druž- bene vede: Gospodarstvo — Social- no skrbstvo — Zdravstveno zavaro- vanje — Vzgoja — Šolstvo — Trgo- vina — Turizem. Prirodoslovne ve- de: Geologija — Fizikalna geografi- ja. Uporabne vede: Zdravstvo — Hidrotehnika — Hmeljarstvo — Gozdarstvo — Lesna industrija — Prehrambena industrija — Tekstil- na industrija. Umetnost: Spomeniš- ko varstvo — Likovna umetnost — Kiparstvo — Numizmatika — Gra- fična umetnost — Glasba — Glas- bena društva — Gledališče. Jeziko- slovje — Literarne vede: Slovenska literarna zgodovina — Slovenska poezija — Slovenska drama — Slo- venska proza. Zemljepis — Biogra- fija — Zgodovina: Zemljepis Slove- nije — Biografija in biografsko gra- divo — Arheologija — Zgodovina Slovencev. Kazalo daje prepričljivo podobo bogastva desetih letnikov. Omenimo še, da je v niih 232 prispevkov 112 avtorjev. Med teksti je marsikaj po- membnega za splošno kulturno rast Slovenije. O vsebini jubilejnega let- nika pa prihodnjič. _________A> S. Kmalu po polnoči je v vasi Strmec pri Laškem voznik IVAN KAC iz neznanega vzro- ka s tovornim vozilom, na katerem je imel 1.300 litrov mleka, zdrsnil na levi strani s ce- stišča in se prevrnil 15 metrov po nasipu ter obstal tik nad Savinjo. Posnetek prikazuje razbitine in razsute gajbice za mleko. (Foto: ANTON NERAT Pred dnevi so sorodniki, prija- telji in znanci na mestnem poko- pališču v Celju pospremili k zad- njemu počitku Antona Nerata, učitelja v pokoju. Anton Nerat je bil rojen leta 1891 v Mariboru in je leta 1902 maturiral na mariborskem učite- ljišču, ki je dalo že mnogo za- vednih slovenskih učiteljev in vzgojiteljev. Služboval je v več krajih. Bil je učitelj v Šoštanju, šolski upravitelj na Zg. Ponikvi, po prvi svetovni vojni pa so ga poklicali na meščansko šolo v Mariboru, kjer se je uspešno udejstvoval do svoje upokojitve. Potem se je preselil v Laško. Bil je zelo muzikaličen. Povsod, kjer je služboval, je skrbel za glas- beno vzgojo, v Šoštanju je vodil godbo in moški zbor, na Ponikvi pa učiteljski glasbeni orkester. Zadnja leta življenja je bil pri- klenjen na posteljo, toda svojo usodo je prenašal pogumno vse dotlej, dokler ni podlegel zavrat- ni bolezni. Bil je zelo priljubljen in spoštovan, zato ga bodo nje- govi znanci ohranili v trajnem spominu. R. R. KOMPAS OBVEŠČA POSEBNO OBVESTILO! KOLEKTIVI! OD 1. OKTOBRA VNAPREJ NUDIMO KO- LEKTIVOM, SINDIKALNIM PODRUŽNICAM' IX OSTALIM POSEZONSKE CENE ZA AV-j TOBUSNE PREVOZE V najsodobneje' CEDES«. IZKORISTITE UGODNO PRILOŽ- NOST — ZAHTEVAJTE PONUDBE. VABIMO VAS na IZLETE: 1. l.^-dnevno potovanje z luksuzno motorno ladjo »Dalmacija« v oktobru PO »SREDO- ZEMLJU«. Prijave do 15. septembra 1966. 2. 7-dnevno avtobusno potovanje na AŽUR- NO OBALO — NICA, CANNES, MONTE CAR- LO, CHAMONIX, MONT BLANC, AOSTA, TO- RINO, MERANO — v oktobru 1966. Prijave do 25. avgusta 1966. 3. 1-dnevni avtobusni izlet na BELOPESKA JEZERA, OSOJSKO in KLOPINJSKO JEZE- RO. 4. »dnevno potovanje z letalom v sov- JETSKO ZVEZO v oktobru 1966. 5. muiukizikani lukisii! mpraviii smo vam zelo ugodne počitniške aranžmane v PORECU in ROVINJU. b. 7-dnevna avtobusno potovanje v kim (Trst, Padova, Firenze, Rim, Assisi, San Ma- rino, Visario, Tarvisio). Prijave do 10. sep- tembra 1966. 7. Preživite del svojega dopusta s 4-dnev- nim križarjenjem med KORNATI. 8. KOLEKTIVI IN INDIVIDUALCI! Prijav- ljajte se za 2- ali 3- dnevne izlete v TRST in BENETKE. 9. 9-dnevno avtobusno potovanje v LOUR- DES in na AŽURNO OBALO. Prijave do 15. septembra 1966. 10. 2 aH 3-dnevni izlet v BUDIMPEŠTO. 11. 2 ali 3-dnevnl izlet na DUNAJ. 12. 1-dnevni izlet v TRST. Prijave do za- ključenega števila. 13. 8-dnevno potovanje v oktobru v PARIŠ, prijave do 10. septembra. 14. 10-dnevno potovanje z avtobusom v CA- RIGRAD in SOFIJO. Prijave do 27. 8. 1966. 15. 9-dnevno avtobusno potovanje v JUŽNO FRANCIJO in SEVERNO ITALIJO. Prijave do 15. septembra 1966. 16. V času od 17. do 23. 9. 1966 avtobusno potovanje v RIM, NEAPELJ, CAPRI in POM- PEJE. Prijave do 1. 9. 1966. 17. 6-dnevno potovanje z avtobusom na DU- NAJSKI in BRNSKI VELESEJEM v času od 12. do 17. septembra 1966. Prijave do 27. av- gusta 1966. 18. 3-dnevno avtobusno potovanje v času od 17. do 19. 9. 1966 v VERONO, VICENZO in PADOVO. Prijave do 3. septembra 1966. 19. 4-dnevno avtobusno potovanje na ogled OKTOBERFESTA v MtJNCHEN-u. Prijave do 25. avgusta 1966. 20. 6-dnevni avtobusni izlet na 3. mednarod- no razstavo laboratorijske in merilne tehni- ke in avtomatike v kemiji »ILMAC« v BASE- LU. Prijave do 8j septembra 1966. KOLEKTIVI! Poslužujte se naših kvalitet- nih prevozov, ki Vam jih nudimo po zelo ^ižanih cepE^ v najsodobneje opremljepih avtobusih tipa »MERCEDES«. ^ ^ - i^^^^.^.l^^}^ POTOVANJEM ALI IZLE- »KOMPAS« CELJE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL. MALI OGLASI PRODAM NEDOGRAJENO hišo na Ostrožnem prodam zaradi selitve. Informacije pri Angeli Če- lan, Celje, Breg 18. POHIŠTVO za samsTto sobo prodam. Ogled popoldne. Naslov v upravi lista. SADNO stiskalnico 50—60 1 z železnim navo jem proda: Milan Skale, Celje, Berneker- jeva 2 (Zg. Hudinja). FIAT 750 dobro ohranjen prodam. Drapšino- va 9/9. PAR mladih konj prodam. Naslov v upravi lista. 2 ha gozda na Svetini, 25 minut od glavne ceste prodam. Ivan Jurkošek, novo naselje Šmartno — Velenje. 5 PLOČEVINASTIH sodov (2001), oleandre in druge rože, pletene in navadne stole prodam. Partizanska c. 24 (Lisce). UVOŽEN, dobro ohranjen otroški voziček prodam. Flis, Žagarjeva 8, Celje. ENOSOBNO stanovanje,, sadni vrt prodam. Našlo v upravi lista. TAKOJ vseljivo nedograjeno hišo s 7 ari zem- lje ob cesti prodam po ugodni ceni. Gru- den, Gorenje 16/a — Šmartno ob Paki. MOTORNO kolo NSU Prima, dobro ohranje- no ugodno prodam. Avgust Orešnik, Sp. Grušovlje 23, Šempeter S. d. PLEMENSKO kravo, sadno stiskalnico, vod- no in zobato mlinsko kolo proda: Anton Golež, Brezova,pri Vojniku. ENOSTANOVANJSKO vseljivo hišo v centru Laškega proda izredno poceni: Vladimir Pe- tek, Strmca 14, Laško. VSELJIVO stanovanje (polovica hiše) s pri- tiklinami v centru Celja prodam. Naslov v upravi lista. *^UHINJSK0 pohištvo prodam zaradi selit- ve. Hribernik Uranjekova 4, Celje (pri muzeju). Kupim TRI uporabne izruvačc za kopanje krompir- ja kupim. Navedite ceno. Drevenšek Jože, -.Sikole 28, Pragersko. ^NJIZNE police kupim. Maček, Prežihova 8. VINSKI sod — 200 1 kupim. Naslov pustiti v upravi lista. ZAPOSLITEV GOSPODINJSKO pomočnico z znanjem ku- he išče dr. Zupane, Jenkova 2, Velenje. za 8-urno dopoldansko varstvo do- jenčka iščem. Dr. Kos. Celje, Oblakova 24. ^A VARSTVO otroka iščem žensko. Naslov v upravi lista. varstvo triletnega fantka iščem mlajšo ^iPokojcnko, družina Milč, Celje, Trubar- Vl7^ 52. '^ENKO sprejme krojaStvo trg svobode 7. ^tanovanje ».v^ZNO sobo iščem. Naslov v upravi lista. "i-ADOPOROCENCA iščeta enosobno stanova- ''je ali večjo sobo pogodbeno vezano naj- ^eč za dve leti. Pismene ponudbe na upra- Pr. ''^ta pod »MIRNA USLUŽBENCA«. ^ZNO sobo išče solidna uslužbenka, plača j^*^^ 2 leti vnaprej. Naslov v upravi lista. mlajša uslužbenka išče opremljeno vj' prazno sobo, gre tudi kot sostanovalka. EmA^'"^ v upravi lista. OSoBNO stanovanje s pritiklinami in le- vrtom v Vojniku zamenjam za enako •bližini Celja. Naslov v upravi lista. RAZNO NA POTI Velenje — Petrovče — Mozirje je dne, 14. avgusta dopoldne bil izgubljen del šotora. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi na naslov: Gornik, Velenje, Tomšičeva 11 ali najbližji postaji LM. VDOVEC išče zdravo upokojenko za vodenje gospodinjstva na deželi v okolici Celja, v hiši s centralno kurjavo in vrtom. Pogoji in prejemki po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod šifro »VESTNA GOSPO- DINJA«. Opozarjam, da nisem plačnica dolgov moje- ga moža Ladislava Laljeka trenutno zapo- slenega'v inozemstvu, obenem svarim pred nakupom premifnin. Kristina Laljek, Ce- lje, Stanetova 26. Dom Dušana Finžgarja Celje (Maistrova 5) razpisuje delovno mesto KUHARSKE POMOČNICE z večletno pralcso v kuhinji. Ponudbe z življenjepisom pošlji- te do 28. avgusta 1966 na gornji naslov. »POLZELA« TOVARNA NOGAVIC POLZELA razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. POSLOVNEGA ANALITIKA — PROGRAMERJA Kandidati morajo biti diplomirani ekonomisti s prakso' v tekstilni stroki. Obvladati morajo osnove mehanografije. 2. ANALITIKA DELA Kandidati morajo biti diplomirani inženirji tekstila, stroj- ništva ali kemije z nekajletno prakso na področju analitike dela. Obvladati morajo angleščino, francosščino ali nem- ščino. 3. ANALITIKA KONTROLE Kandidati morajo biti tekstilni tehniki s prakso na pod- ročju vhodne, medfazne in finalne kontrole. Kot poseben pogoj se za vsa razpisana delovna mesta postavlja poskusno delo s konkretno nalogo. Osebni dohodki so določeni v pravilniku podjetja. Vloge za nastop dela sprejema splošiio-kadrovski sektor podjetja in daje tudi informacije v zvezi s tem razpisom. Kandidati naj k vlogi priložijo kratek življenjepis in dokazila o strokovnosti. Razpis delovnih mesl traja do 25. 8. 1966. Kandidati bodo pismeno obveščeni o odločitvi v roku 5 dni po sprejemu odločitve. OBVESTILO Opozarjamo vse somostojne obrtnike in sanmstojne go- stilničarje da je začela veljati pogodba o izvajanju po- kojninskega in invalidskega zavarovanja obrtnikov dnel. julija 1966, izvaja pa se od 1. januarja 1965 dalje (Uradni list SRS št. 26/66-145). Po tej' pogodbi se zavarovanci — samostojni obrtniki in samostojni gostilničarji, ki so bili doslej le zdravstveno zavarovani, odločijo v katero zavarovalno osnovio želijo biti uvrščeni in po njej plačevati ustrezni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker je plačati prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tudi za nazaj odi. januarja 1965 dalje (v 12 mesečnih obrokih) je potrebna hitra odločitev, v katero 7>avaro\alno osnovo se želijo razvrstiti. Pismene objave lahk/o predložite Komunalnemu zavodu za socialno zava- rovanje v Celju, Gregorčičeva 5 a, soba št. 12, vsak dan ali pa na pristojni podružnici v Brežicah, Slovenskih Ko- njicah in Žalcu, kjer lahko dobite tudi podrobna pojasnila. Komunalni zavod za socialno zavarovanje Celje Na osnovi določil Pravilnika o delovniti razmerjih, objavlja raz- pisna komisija pri osnovni šoli Kozje naslednji razpis prostih de- lovnih mest: 1. POKLICNEGA VOZNIKA D KATEGORIJE, 2. KVALIFICIRANEGA KURJAČA, 3. SNAŽILKE. Stanovanj ni. Prednost imajo kandidati, ki ima- jo poleg osnovnega še poklic: pod tč. 1. — mizarja, mehanika aU ključavničarja. pod tč. 2. — poklicnega voznika C kategorije. pod tč. 3. — vrtnarja ali sadjarja. Kandidati naj do 28. avgusta 1966 vložijo prošnje na delovno skup- nost osnovne šole Kozje, koikova- ne z 0,5 N-din državne taksel Združenje študijskih centrov višjih in vi- sokih šol pri Delavski univerzi v Celju objavlja RAZPIS za vpis izrednih študentov na Višjo eko- nomsko-komercialno šolo Maribor, Višjo tehniško šolo .Maribor, Višjo upravno šo- lo LJubljana, Pedagoško akademijo Ljub- ljana — razredni pouk, Višjo kadrovsko šolo Kranj (sedaj šola za organizacijo dela) ter v seminarje za pripravo na spre- jemne izpite na višjih in visokih šolali. Vsi tisti, ki se nameravajo v študij- skem letu 1966/67 vpisati na omenjene šole kot izredni študentje naj pošljejo svoje prijave na naslov združenja v Ce- lju, Cankarjeva 1 do 15. septembra 1966. Pogoj za vpis je končana popolna sred- nja šola z maturo. Tisti kandidati, ki ni- majo končane srednje šole se lahko vpi- šejo, če opravijo sprejemni izpit. Združenje bo za izredne študente or- ganiziralo v Celju redna predavanja, ki bodo trikrat tedensko v popoldonskem času. Predavanja se bodo pričela v začetku Oktobra 1966. Predavanja bomo organizirali, če se bo vpisalo zadostno število Izrednih študen- tov. NA GLASBENI SOLI V CELJU bodo naknadni sprejemni izpiti 1. septembra ob 9. uri. Prijave je tre- ba oddati do 31. avgusta v pisarni. Prosta mesta so še na oddelkih za violino, čelo, kontrabas, flavto, trobento, pozavno in solopetje. Na oddelku za klavir so vsa me- sta zasedena. Opozarjamo na pripravnico, v katero sprejemamo otroke po kon- čanem I. razredu osnovne šole. Podrobni pogoji za vpis so na razpolago na šolski oglasni deski in v pisarni. Začetek šolskega leta bo v po- nedeljek 5. septembra. Ravnatelj izletnik CELJE V sodelovanju s »Putnikom« Beograd, orga- nizira IZLETE PO JUGOSLAVIJI IN V INO- ZEMSTVO. BUDIMPEŠTA — dvodnevni avtobus- ni izlet za kolektive in posameznike, datum potovanja po dogovoru. BENETKE — TREVISO — UDINE — GO- RICA — TRST, dvodnevni avtobusni izlet za kolektive in posameznike. TRST— MIRAMARE, enodnevni avtobus- ni izlet za kolektive in posameznike. CELOVEC - VRBSKO JEZERO - GOSPO- SVETSKO POLJE, enodnevni avtobusni izlet, datum po dogovoru. DUNAJ — BRATISLAVA — BUDIMPEŠTA, tridnevni avtobusni iz- leti za kolektive in posameznike. Datum zo- tovanja po dogovoru. RIM — FIRENCE — BENETKE, 9-dnevno potovanje z avtobusom 2. septembra in 7. ok- tobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. CAPRI — NAPOLI — RIM — BENETKE, 9-dnevno potovanje z vlakom dne 16. septem- bra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. PARIZ — NICA MONTE CARLO — MI- LANO — BENETKE, 11-dnevno potovanje z tlakom dne 25. avgusta, 22. septembra in 20. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključ- no mesec dni pred pričetkom pojovanja. SOLUN — ISTAMBUL — SOFIJA, 8-dnev- no potovanje z avtobusom dne, 18. septembra in 9. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potova- nja. PO JUŽNI ITALIJI, BARI — NAPOLI — POMPEJI — COSENZA — MESINA — TA- ORMINA — CATANIA — PALERMO — CA- TANZARA, 12-dnevno potovanje z avtobusom line 10.1 septembra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom poto- ranja. BUDIMPEŠTA — KRAKOV — VARŠAVA — BERLIN — PRAGA — DUNAJ, 10-dnevno potovanje z avtobusom dne 28. septembra in 5. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do rključno mesec dni pred pričetkom potova- nja. PO SOVJETSKI ZVEZI, vsak mesec 12- dnevna potovanja z vlakom in letalom. Ude- leženci teh potovanj si bodo ogledali MO- SKVO. LENINGRAD, KIJEV, RIGO in JAL- TO. Kolektive in družbene organizacije vabimo, da pravočasno naročijo avtobus za prevoz na Bled v času od 8. do 11. 9. 1966 — svetovno prvenstvo FISA v veslanju. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel- ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici Velenje, Krško, Mozirje in Krapini. IZLETNIK organizira potovanja po tu in inozemstvu z modernimi turističnimi avto- busi. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in tujih vizumov. IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va- gonih, prodaja vozovnice za letalski promet za tu in inozemstvo. IZLETNIK menja tuja plačilna .sredstvjM Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CELJE tel. 28-41 tukistiCne objave ZASEDENOST KAPACITET ZDRAVILIŠČA: Dovolj prostih mest je v Zdravilišču Rog. Slatina in pri zasebnikih v Rog. Slatini. Hoteli Zdraviliško gostinskega podjetja v Rog. Slatini so zasedeni. Prav tako je dovolj prostora v ZdravlliSču Dobrna in pri zasebnikih na Dobrni. V Laškem je še nekaj prostih mest pri za- sebnikihi GORNJA SAVINJSKA DOLINA: Rezervaci- je so potrebne za Planinski dom v Logarski dolini in za pensiona Plesnik in sestre Logar. Pravtako so potrebne rezervacije za počitniš- ki dom RINKA v Solčavi ter vveekend nase- lje v Preboldu. OSTALI KRAJI: V vseh ostalih krajih na celjskem turističnem področju je dovolj pro- stih mest rezervacije so potrebne samo za hotel Celeio in Evropo v Celju ter za hotel Pako v Velenju, predvsem ob sobotah. KOLEDAR PRIREDITEV Rogaška Slatina — 18. avgusta. V ZDRAVI- LIŠKI DVORANI KONCERT ansambla TRIO ARSNOV iz ITALIJE. 20. avgusta v soboto ob 20. uri OSREDNJA PRIREDITEV SEZONE »VELIKI ROGAŠKI PLES« — Mednarodni plesni turnir in revija LATINSKO AMERIŠKIH PLESOV. Po tur- nirju ples za goste. Vsako sredo, soboto in nedeljo ples v restavraciji POSTA, vsak to- rek ob 20. uri PLES ZA GOSTE V ZDRAVI- LIŠKI DVORANI. GODBA, PLES, RAZVEDRILO V hotelu Celeia in v Samopostrežni restav- raciji godba vsako soboto zvečer, na vrtu restavracije Koper vsako sredo, soboto, ne- deljo, na Starem gradu vsako nedeljo po- poldne, v hotelu TRIGLAV na Dobrni vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo. KOPALNI BAZENI — odprtT so kopalni bazeni v ».^eiju, Kim.^ lopiicah, Šoštanju, Preboldu in Rog. Slatini. Kopalni čas od 8—19. ure, bazen v Rim. Toplicah vsak po- nedeljek zaprt. UPRAVNI ODBOR ZD LASKO razpisuje prosto delovno mesto ZOBOTEHNIKA v ZA Radeče. Pogoji: Srednja zobotehnična šo- la. Osebni dohodki so zagotovljeni po pravilniku o delitvi osebnega doliodka zavoda. Nastop službe takoj ali po dogo- voru. Razpis velja do zasedbe delovne- ga mesta. SPLOŠNA ZAVAROVALNICA CELJE razpisuje prosto delovno mesto ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA V ZASTOPIH VELENJE, OSTROŽNO PRI CELJU IN ROGAŠKA SLATINA ' Pogoj: ekonomska srednja šola. Na prosto delovno mesto se sprejme delavec za nedoločen čas z polnim delovnim časom. Stanovanje ni zagotovljeno. Prijavo za prosto delovno mesto mora po|slati delavec, ki se želi zaposliti, v roku 8 dni od objave tega razpisa. Prijavi naj priloži: kratek življenjepis in dokazilo o izpolnjevanju pogojev za sprejem na razpisano delovno mesto. O izbiri bodo vsi kandidati, ki so se potegovali za razpisano de- lovno mesto, obveščeni v 3 dneh po poteku roka za prijavo. ZlVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 20 do 27. avgusta 1966: Ciril UMEK, veterinar, Celje, Kersnikova 37 (vogal Kersnikove in Dečkove ceste) Precejšen delež k uspehu jugoslovanske atletske reprezentance so doprinesli prav gotovo celjski atleti. Od leve pi-oti desni: tek na5000 m s Cer- vanom iu Važičem, skok v višino: Vivod, Važič se pripravlja, Špi lar v metu kopja četrti. (Foto: Šmon). . Odlična atletska prireditev v NEDELJO IN PONEDELJEK JE BILO CELJE GOSTITELJ VRHUNSKIH ATLETOV IZ TREH DRŽAV. TROBOJ JE ZA MNOGE POMENIL ZADNJO PREIZKUŠNJO PRED EVROPSKIM PRVENSTVOM, KI BO ČEZ DVA TEDNA V BUDIMPEŠTI, ZA NAŠE TEKMOVALCE PA JE POMENIL TUDI DOKONČEN IZBOR. NA ODLIČNO PRIPRAV- LJENIH TEKMOVALNIH NAPRAVAH — SPET PRIZNANJE ATLETSKIM DELAVCEM - SMO LAHKO ZASLEDOVALI ENAKO xB0RB0 BOLGAROV IN JUGOSLOVANOV TER ITALIJANE, KI NA TROBOJU NISO BILI OGROŽENI. POLNE TRIBUNE (GLEDALCEV JE BILO OKROG 8.000) PA GOVORE, DA JE CELJE ŠE VEDNO MESTO ATLETIKE. Jugoslovanom je na stadionu Borisa Kidri- ča uspelo premagati "večne tekmece Bolgare, čeprav je bil rezultat izredno tesen 105 : 103. Naš poraz z Italijo ne predstavlja neuspeha, saj smo ga pričakovali in razlika 35 to^k ni velika. Tudi celjskim atletskim delavcem se lahko zahvalimo za dobre rezultate, »saj so pripravili stadion do popolnosti. Tekmovanje je potekalo po točno določenem času, le prvi dan srečanja, ko se je nepredvidoma zavlekel skok v višino, se je tekmovanje zavleklo v večerne ure. Pričakovali smo dobre rezultate, nove državne rekorde in resnično, na skrbno pripravljeni stezi smo bili priča rekordu Ita- lije na 1.500 m (Arese — 3:40,7) in rekordoma Bolgarije na 800 m (Kalčev) in štafete 4 v 400 m. Na žalost, na tekmovanju naši atleti niso dosegli nobenega novega državne- ga rekorda, čeprav je mladi Medjimurac s časom 1:49,4 dosegel drugi najboljši rezultat v zgodovini jugoslovanske atletike in da je Važič na 1.500 m bil samo za tri desctinke sekunde slabši od državnega rekorda. Na splošno so atleti celjskega Kladivarja, ki so nastopali za državno reprezentanco, dobro opravili svojo nalogo. Važič, ki je bil nad- močno prvi v teku na 5.000 m in drugi na 1.500 m, je dokazal da je v stalni formi, če- prav morda zaradi utrujenosti ni dosegel še boljši čas v teku na 1.500 m. V (teku na 5.000 m smo lahko pričakovali dvojno zmago Jugoslovanov. Pričakovanja so se izpolnila. Celjska atleta Važič in Červan sta osvojila prvo in drugo mesto. Že kmalu v začetku, ko je na prvem mestu zamenjal Cervana, se je Važič vse bolj oddaljeval od skupine in njegovo prvo mesto ni bilo več ogroženo. Za njim se je med obema Italija- noma in Červanom razvil oster boj. Vendar je červan tekel taktično in svoje moči pazil za finiš. In res se je 150 m pred ciljem odlepil od Italijanov in v silnem finišu osvo- jil drugo mesto. Sledil mu je lahko samo Ita- lijan Cindolo, ki je bil tretji. Červan je prvi dan tekmovanja tudi nadmočno zmagal na 10.000 m in v primerjavi z njim je bil drugi predstavnik Jugoslavije zelo slab. Selektorji so v tem primeru napravili napako, saj bi bil Celjan Žuntar veliko boljši od Fistriča. Vivod je v Celju zapravil eno zares zad- njih priložnosti, da bi se uvrstil med potni- ke v Budimpešto. Čeprav ima v Zagrebu ta teden možnost da doseže'normo (206 cm), je kapetan naše moške reprezentance Ilič dejal, da ni toliko pomemben rezultat ampak for- ma. In forme Vivod ni dokazal. V teku na 3000 m smo lahko gledali hud boj med obema Jugoslovanoma Španom in Kovačem za drugo mesto. Kovač je bil nekaj časa drugi, tik pred ciljem pa ga je napadel Span, vendar je Kovaču v pospešenem tempu uspelo zadržati drugo mesto. Tako je po dol- gih letih Kovač prizadel prvi domači poraz Španu. V teku na 400 m z ovirami je za Jugoslo- vane tekel tudi Celjan Polutnik. Čeprav Ju- goslovani v tej disciplini nismo imeli mož- nosti za uvrstitev med prve tri, je Vojnov dosegel tretje mesto in tudi z rezultatom Po- lutnika 54,5 smo lahko zadovoljni. Med Celjani, ki so nastopali za Jugoslavi- jo, je bil tudi špilar, ki je s četrtim mestom v metu kopja zadovoljil. Zanimanje za atletiko je v Celju še vedno. Še vedno lahko trdimo, da je Celje mesto atletike, čeprav ugotavljamo, da naša atleti- ka nazaduje in da ni naraščaja. Res bi mo- rali naši atletski delavci poisJcati nove talen- te, nove mlade atljete, ki bodo sposobni za- menjati rutinirane tekmovalce. jp Odlična Herzogova Mladinskega pfvenstva v plavanju v Trbovljah se je pretekli teden udeležila tudi mlada ekipa celjskega Neptuna. Na doslej najkvalitetnej- šem republiškem prvenstvu so Ce- ljani dosegli povprečen uspeh, kar pa je razumljivo, saj so nastopili s sedmimi pionirji in tremi mladinoi. Kljub temu pa niso ostali hrez ko- lajn in boljših uvrstitev. Najuspešnejša je bila vsekakor Herzogova, ki je v štirih disciplinah uspela priti v finale in v plavanju na 100 m crawl s časom 1:19,0 osvo- jila celo tretje mesto. Na 800 m crawl je bila četrta, na 400 m crawl peta in na 400 m mešano šesta. Med mladinci je bil najuspešnejši Žnidari- šič, ki je osvojil tretje mesto na 100 m crawl s časom 1:03,8 ter šesto mesto na 100 m delfin s časom 1:23,6. Poleg teh dveh se je v finale uvrstil še pionir Gajšek v plavanju ha 200 m delfin, trikrat pa tudi moška štafeta. Skupno so celjski plavalci in .pla- valke zbrali 43 točk ter med 11 klu- bi zasedli sedmo mesto. ZDaj pa zares! Jutri se prične tekmovanje v zvezni rokometni ligi. Prvič v zgodovini tako imenovanega ma- lega rokometa, tokrat v družbi najboljših, nastopajo tudi roko- metaši ŽRK Celje. Lfspeh na kva- lifikacijskem tekmovanju v Sla- vonskem Brodu je Celjanom pri- nesel tudi nove naloge, ki jih bo • treba reševati v družbi z naj- boljšimi jugoslovanskimi roko- metnimi kolektivi. Po zadnjih rezultatih sodeč so se Celjani za prvenstvo inten.ziv- no pripravljali in med drugim odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem. Najvažnejša med njimi je bila vsekakor v Zagrebu z isto- imenskim ligašem in lanskim drugoplasiranim v zvezni ligi. Celjani so po odlični igri podleg- li le s 15:18 in to daje slutiti, da v zvezni ligi le ne bodo samo za- to, da bi jim drugi polnili mreže in odvzemali točke. Obe ekipi, ki sta igrali prijateljsko tekmo, se bosta srečali že v prvem kolu na istem igrišču, torej v Zagrebu. Kot je že prijateljska tekma po- kazala, kaj več od častnega po- raza res ne moremo pričakovati. Zato pa bo bolj zanimivo teden dni kasneje, ko pridejo v drugem kolu gostovat v Celje rokometa- ši trboveljskega Rudarja. Skjat- ka — na sporedu bo slovenski derbi. Kje bodo celjski rokometaši igrali svoje tekme v Celju, še ni znano. Vprašanje je namreč, če bo igrišče na Skalni kleti do 28. avgusta nared, saj so se dela spričo pomanjkanja sredstev ne- koliko zavlekla. Zadnje štiri dni pred pričetkom prvenstva so celjski rokometaši preživeli na skupnih pripj-avah v Velenju. Za start so kolikor to- liko dobro pripravljeni in tudi razpoloženje v ekipi je dokaj op- TTmistično. Iz lige bodo namreč v te.r sezoni izpadli štirje klubi. Kljub temu pa so le redki od igralcev, ki ne dvomijo v obsta- nek v ligi, se pravi o plasmaju med prvih deset ekip letošnjega državnega prvenstva. Ekip^ je v sestavi ista, kot je osvojila re- publiško prvenstvo in uspela v kvalifikacijah. Nihče ni odšel in nihče prišel. Celjske barve bodo torej branili: Presinger, Marko- vTc I, Markovič II, Krelj, Koren, Snedič, Goršič I, Goršič II, Pova- lej, Telič, Djakič, Savodnik in Levstik. Želimo jim kar največ sreče. EG ŽRTVE PROMETA DVE NESREČI S SMRTNIM IZIDOM Voznik osebi\ega avtomobila libanonske re- gistracije je vožU iz Ljubljane proti Celju. V bližini hiše štev. 1 Drešinja vas je z leve strani nenadoma prečkal cesto pešec Daniel Strmšek, roj. 1912. leta iz Podsrede 35. Voz- nik je pešca zadel s prednjim delom avtomo- bila in ga zbil v obcestni jarek. Pri trčenju je dobil pešec takšne poškodbe, da je podle- gel na mestu nesreče. Voznik ie dobil samo manjše rane. Škodo na avtomobilu so ocenili na 5.000 N-dinarjev. Druga prometna nesreča, ki je zahtevala človeško življenje, se je zgodila na cesti I. reda v bližini pokopališča v Žalcu. Pešec z ločnim vozičkom na dve kolesi, Ciril Rozman, roj. 1897. leta je peljal voziček iz Žalca proti Petrovčam. Pri pokopališču je prečkal cesto z desne na levo, ker je nameraval peljati na bližnji travnik, vendar se ni prepričal, če je cesta prosta. V tem je pripeljal proti Žalcu z osebnim avtomobilom turški državljan Hu- seyn Aktas in zadel s prednjo levo stranjo avtomobila v ročni voziček, katerega je po- kojni tiščal pred seboj. Zaradi hudega trče- nja je pešec dobil smrtne poškodbe, medtem ko je voziček vrglo 16 metrov naprej po cesti. SEDEM POŠKODOVANIH Iz Šmarja pri Jelšah je proti Celju vozila z osebnim avtomobilom Frančiška Pouh iz Velenja. Ko je pripeljala v oster ovinek v kraju Senovica ji je nasproti pripeljal z oseb- nim avtomobilom Alojz Romih, ki je vozil preveč po sredini veste. Zato sta avtomobila ludi trčila. Pri nesreči je voznica dobila rano na čelu, udarec na desnem kolenu in zlom prsnice; sopotnici v njenem avtomobilu Vida Marovht udrto čelno kost, zlom nosne kosti in pretres možganov; Helena Pompe udrgnine na levi rami ter rano na čelu. Poškodovani so bili tudi voznik Romih, ki je dobil rano na spodnji ustnici, poškodoval si je zobe, nje- gov sin Dušan poškodbe na glavi in pretres možganov, ter sopotnika Alojz Kovač pretres možganov in Marjan Rozman udarec v desno roko in stopalo. Skoda — 14.000 N-dinarjev. • PROSTA CESTA Voznik avtomobila — kombi avstrijske re- gistracije je peljal iz Žalca proti Celju pra- vilno po desni strani ceste. S stranske ceste je s kolesom pripeljal Stjepan Biščan, ne da bi se prepričal, če je cesta igrosta. Voznik je sicer zaviral, vendar trčenja ni mogel prepre- čiti in je kolesarja zbil po cesti, pri čemer je ta dobil pretres možganov. Kolesarka Kristina Klobasa je privozila od Dol. Leskovca po neprednostni cesti na pred- nostno cesto, ne da bi se prepričala, če je prosta. V tem pa je v neprednostno cesto za- vijal motorist Maks Uršič. Pri trčenju je kolesarka dobila pretres možganov. AVTOMOBIL V SAVINJI Voznik osebnega avtomobila Alojz Cede je vozil iz Logarske doline proti Lučam, ko mu je pripeljal nasproti voznik kombija Peter Horvat. Pri srečavanju se je voznik Cede umaknil preveč v desno in zdrknil preko ro- ba ceste v strugo Savinje, kjer je obstal na kolesih 4 metre globoko v 30 cm visoki vodi. Manjše poškodbe je dobila Anica Cede. Sko- da — 4.000 N-dinarjev. PRISTANEK NA STREHI Kolesar Franc Orehovec je privozil iz Brod po stranski cesti in zavil na cesto I. redd proti Celju, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Iz ljubljanske smeri je v tem pripe- ljal voznik osebnega avtomobila Branko Bo- gataj, ki je, da bi preprečil trčenje, zavil v desno in močno zaviral. Zaneslo ga je s ce- ste, kjer se je prevrnil na njivo in obležal na strehi. Poškodb ni bilo. Skoda — 7.000 N-di- narjev. Kolesar je po nesreči pobegnil, ven- dar so ga prijeli. NEVARNO ZAVIJANJE Iz Letuša je proti Sentrupertu vozil z mo- tornim kolesom Vilijem Brečko, pred njim pa kolesar Anton Majcen, ki je nenadoma za- vil preko ceste v levo. Pri trčenju je dobil kolesar zlom lobanjskega dna, rane po glavi in zlom nosne kosti. Motorist in njegov so- potnik Mirko Privšek sta bila le lažje poško- dovana. GOLJUFALA JE UPOKOJENKE PREMETENO GOLJUFIVKO, KI SE JE IZDAJALA ZA USLUŽBEN- KO ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVA- ROVANJE, SO PRIJELI V DOBRNI. Organom UNZ Celje je uspelo pri- jeti spretno goljufivko, »uslužben- ko« zavoda za socialno zavarovanje, ki si je s svojimi goljufijami neza- konito V dveh letih pridobila okrog 2 milijona starih dinarjev. Matilda Pavlovič je na zvit način kradla de- nar svojim žrtvam, starejšim upo- kojenkam. Ustavljala jih je na cesti. v avtobusu in pred vrati zavoda za socialno zavarovanje. Njeno »delov- no področje« je bilo zelo veliko. Žrt- ve je ustavljala v Ljubljani in oko- lici, v Kranju in okolici ter nazadnje v Celju. Po poklicu gospodinja, je znala spretno zabrisati vse sledove, večkrat je menjala barvo las ter se vedno drugače oblačila. Svoje »stranke« je prijazno nagovorila in tako so starejše ženice nasedle nje- nim obljubam. Obljubljala jim je namreč višjo pokojnino. Najprej je zahtevala od upokojenk odrezek od zadnjega izplačila pokojnine, češ da ga bo potrebovala pri postopku za ureditev višje pokojnine in v to spretno nastavljeno past so se upo- kojenke kaj hitro ujele. In ker je malokai;era »stranka« imela pri se- bi odrezek, jo je Pavlovičeva spre- mila na dom, kjer je dobila zahte- vani odrezek in je, če je imela pri- ložnost, tudi izmaknila denar ali pa natvezala, da za postopek potrebuje tudi določen znesek denarja za ko- leke in druge stroške. Upokojenke so nasedle njenim zvijačam v prepričanju, da se jim bo darii denar obre- stoval z višjo pokojnino. Tako je upokojen- ki L. J. obljubila 21. 7. t. 1., da bo po no- vem prejemala, seveda z njeno pomočjo, 50 tisoč S-dinarjev in da ji bo hkrati izplačana razlika v znesku 200 tisoč S-dinarjev. Upoko- jenka ji je izročila 40 tisoč za »stroške«. V Ljubljani je na podoben način ogoljufala B. M. za 200 tisoč, K. M. za 75 tisoč dinarjev itd. V dveh letih si je na takšen nezakonit način pridobila okoli 2 milijona starih di- narjev. Pavlovičeva je doma iz Moravč, njeno zad- nje prebivališče pa je bilo v Domžalah. Mno- go je potovala in skušala tako zabrisati za seboj vse sledi. Pred 4 leti je že bila kazno- vana zaradi tatvin in goljufij. Od septembra lani pa do dne aretacije je Matilda Pavlovič og^oljufala 24 upokojenk. Ker UNZ Celje upravičeno domneva, da to niso bile njene edine žrtve, poziva prizadete občane, da go- ljufije nemudoma javijo UNZ oziroma naj- bližji postaji milice. V Novem Mestu je priprt Branko Vizler, ki je v zadnjih petih mesecih izvršil več kaz- nivih dejanj. Tudi njegovo delovno področje je bila največkrat ulica. Na ulicah je ustav- ljal meščane, največkrat take, ki so dajali videz, da so iz podeželja, ter jim natvezil, da je v težavah. Pokvarjen da ima avtomo- bil, da je v težavah, ker nima pri sebi do- volj denarja za popravilo ali bencin. Vizler je na tak način opetnajstil mnogo ljudi in si z malimi »posojili« okrog 10 tisoč starih di- narjev pridobil precej denarja. Tudi za go- Ijutije Branka vizlerja organa UNZ Celje domnevajo, da jih je bilo več in zato se obračajo na javnost, da oškodovanci prija- vijo goljufije UNZ ali najbližji postaji mi- Uce. jp KREDITNA BANKA celje SVOJE PRIHRANKE BOSTE VARNO IN ZA VAS KORISTNO NALOŽILI NA HRANILNO KNJIŽICO KREDITNE BANKE CELJE! KREDITNA BANKA CELJE - OSREDNJA ENOTA Z EKSPO- ZITURAMI ŽALEC, MOZIRJE, LAŠKO, ŠENTJUR PRI CELJU. ŠMARJE PRI JELŠAH, ROGAŠKA SLATINA. SLOV. KONJICE, SEVNICA IN BREŽICE. PODRUŽNICE: Celjska mestna hranilnica Celje SLOVENSKA BISTRICA VELENJE z ekspozituro ŠOŠTANJ SLOVENJ GRADEC z ekspoziturami v RADLJAH OB DRAVI, Dravogradu, Prevaljah, Ravnah na Koroškem in Mežici. Obrestna mera za navedene hranilne vloge 5% — za vezane preko 12 mesecev od 7 do 7,5%. ZA GRADNJO, NAKUP IN OBNOVO STANOVANJ JE BANKA UVEDLA POSEBNO NAMENSKO VARCEVA- NJE. KREDITNA BANKA CELJE RAK V ZVEZNI REPUBLIKI NEIlClJI »TAKO SEM OZDRAVELA« Mnogi govorijo o tem veliko preveč. Le tisto, kar bi bilo treba res- nično povedati, so odgovorni doslej zamolčali. Tu je govor, ki bi ga mo- rala končno imeti gospa Sclivvarzhaupt (ministrica za zdravstvo Zvezne republike Nemčije): »V naslednjih štirih dneh bo v Nemčiji za rakom umrlo precej več kot 100 žensk, ženske, ki bi lahko še živele, če bi jim pravočasno povedali resnico. Resnico o raku. čeprav do danes ni nikakršnega čudežnega zdra- vila zoper najhujšo bolezen našega stoletja, bi lahko v Nemčiji vsako leto rešili 7.000 žena: # če bi redno vsako leto hodile na pregled, 9 če bi jim socialno zavarovanje plačalo preglede, # če bi bilo v Nemčiji dovolj tovrstnih ambulant. Ce. Ce. Ce. Že dolgo sem vedela, kaj naj naredim. Zdaj lahko tu prvikrat spoznamo, kaj moramo storiti. Da: Mi, ona, in jaz, vodstvo, so- cialno zavarovanje...« Ruth Fichtner.ni čakala na ta govor. Sama je povsem po na- ključju odšla k zdravniku in si S tem rešila življenje. »Počutila sem se zdrava kot ri- ba v vodi,« pripoveduje. »In ven- dar sem nosila v sebi kal smrti. Raka. O njem sem brala, kot be- rejo vsi drugi. Bilo me je strah. Toda kot vsi sem mislila: če vsak peti vunre za rakom, zakaj bi mo- rala jaz biti peta. K zdravniku sem šla s prijate- ljico. Pričakovala je otroka in je redno hodila na preglede. Morda bo tudi pri tebi kaj našel, je rek- la. Zdravnik je bila ženska. Mojih let okrog štiridesetih. Poročena kot jaz. Med pregledom se je nenado- ma zresnila. — Je kaj narobe? sem vpraša- la preplašeno. Pogledala me je, vzdihnila, si snela gumijasto rokavico in mi- mogrede rekla: — Na maternici imate malo bradavico. To sicer še nič ne pomeni, toda bolje, da fKJŠljemo stvar na pregled. Saj veste: v prvi polovici prvega leta lahko za to boleznijo ozdravi 90 odstotkov žensk, v tretjem letu samo še 10 odstotkov. Za to boleznijo. Njenega ime- na ni izgovorila, toda zanesljivo sem vedela, kaj je mislila: raka. Tistega večera je prišel mož domov kot vedno — nekoliko utrujen. In otroci so me, kot ved- no, poljubili za lahko noč. Bila sem obsojena na smrt in nihče ni karkoli slutil. Vso noč nisem zatisnila očesa; slišala sem diha- nje svojega moža, hodila sem k svojim otrokom. V prvi polovici prvega leta"lah- ko rešijo 90 odstotkov žensk — mi je šlo po glavi. štiri dni kasneje je prišel iz- vid. Sum je bil potrjen: rak. Ozdravitev seveda ni bila nič dramatična. Štiri tedne khnike, kot pri vnetju slepiča, narkoza, operacija brez bolečin in vse je bilo mimo. Mimo, da, toda samo zato, ker sem dovolj zgodaj šla k'zdravni- ku.« Statistika nesmiselnega umiranja Kakšne so možnosti, da me re- šijo, če zbolim za rakom. Za 15 milijonov prebivalcev ZR Nemčije, ki so danes še zdra- vi, bo to vprašanje nekega dne njihova osebna resničnost. Zakaj zboleli bodo. Za 11 milijonov od 60 milijonov Nemcev bo to vpra- šanje celo njihova-usoda. Umrli bodo za rakom. Vsake štiri minu- te eden. Statistika tudi pravi, da lahko od 100 ljudi, ki imajo ra- ka v ustih, rešijo ob pravočasni diagnozi 67, samo 30 pa jih ozdra- vi; od 100 bolnikov, ki imajo ra- ka na pljučih, jih lahko 30 osta- ne pri življenju, če bolezen od- krijejo pravočasno, rešijo pa jih le 5. Od 100 žena, ki imajo raka na maternici, jih lahko rešijo ce- lo 92, toda samo 50 jih preživi bolezen. Vsako drugo ženo, ki je doslej umrla za rakom bi lah- ko ob pravočasnem pregledu re- šili, če bi v Nemčiji vse žene po petintridesetem letu starosti en- krat letno hodile na preglede, bi lahko te vrste raka v kratkem ča- su teoretično izkoreninili. Toda v Nemčiji socialno zavarovanje ne plačuje stroškov za zgodnje od- krivanje raka, čeprav bi bila to najboljša rešitev. Vtem ko je v Nemčiji v preteklem letu umrlo za rakom 21 ljudi na 10.000 pre- 'bivalcev, jih je v ZDA umrlo 1.=^ V Nemčiji reforma socialnega zavarovanja dremlje že leta. Za- kaj gospa ministrica za zdravst- vo že davno v parlamehtu ni ka- tegorično zahtevala, da bi uvelja- viH nekatere zakonske predpise? Kako naj žene same plačujejo preglede? V Kolnu imajo 16 posvetoval- nic, ki jih letno obišče 13.000 žensk, v Hamburgu 23, v Miinch- nu pa celo nobene, pač pa se s pregledi ukvarja klinika. Kaj pravijo strokovnjaki? Profesor dr. Julius Ries: »Pred- pogoj za učinkoviti boj proti ra- ku je zadostno število zdravnikov in laboratorijskih delavcev ka- kor pomožnega osebja. Skupin- ski pregledi so možni. To doka- zuje primer Finske, kjer so zdravniki na ustreznih uradih po- iskali naslove vseh žensk nad'40 let in jim poslali pozive, da bi prišle na pregled. 80 odstotkov jih prihaja.« »Koliko moči bi bilo potreb- nih, da bi na Bavarskem pregle- dali vse ženske nad trideset let?« Dr. Achim Siggelkow: »En asi- stent lahko dnevno opravi največ 35 pregledov. Ker je 3 milijone Bavark starih čez 30 let in bi jih lahko en zdravstveni delavec let- no pregledal 8.000, bi potrebovali 345 takih delavcev.« Povsod torej protislovja in raz- lična mnenja, nikjer sistematič- nosti in organizacije; tudi nikjer odgovornosti. Zakaj imamo prav- zaprav ministra za zdrastvo? (Po Ouicku) Ruth Fischer se je po naključju rešila. 7.000 drugim nemškim ženam ne pomaga nobeno naključje. poskusite ,tudi vi Prikupna temnolasa nemška ma- nekenka Margaret K. je pred krat- kim odgovorila na vprašanje, kako ji uspe obdržati vitko linijo in izred- no gibkost, pa čeprav čisto normal- no zajtrkuje, kosi in večerja. Svoje odgovore je zbral^ v tele nasvete: Žena, ki bi rada ohranila svoje te- lo mlado in gibno, bi morala vsako uro pri odprtem oknu napraviti ne- kaj globokih predklonov. Ce je za- poslena, bo to seveda nekoliko tež- ko, zato pa bi morala telovaditi zve- čer ali pa zjutraj, takoj ko se dvig- ne iz postelje. Telovadbo je mogoče nadomestiti s plesom in če ne gre drugače, naj združi prijetno s ko- ristnim tako, da se pri domačih opravihh ob spremljavi glasbe za- vr^' nekoliko hitreje kot poP«»vadi. Kolo je najčudovitejše prevozno sredstvo! Kadarkoli je mogoče, bi morali sesti nanj in kakšno urico prekolesariti na svežem zraku. Kdor se vozi na delo z mestnim avtobu- som, naj ga vsaj v eno smer zame- nja s čisto navadno — hojo. Spre- hod bo dobro del — ne samo za po- čutie, temveč tudi za ohranitev te- lesne prožnosti. Izogibajte še dvigal in raje hodi- te po stopnicah. Ta koristen »alpi- nizem« je skoraj prav tako učinko- vit kot tisti resničen. En dan v tednu je treba določiti za sadni dan in takrat ne bi smeli jesti nič drugega kot sadje. Znana je grozdna kura, ki je tudi najlažja, saj grozdje vzbuja občutek sitosti. Ce pa le ni mogoče zdržati, si privo- ščimo majhen, toda borov telečji ali goveji zrezek. ^ In zdaj si zapomnite še nekaj: po enournem sprehodu boste izgubili 200 kalorij, če boste uro kolesarili 380 kalorij, po uri plesa 400 kalorij, po eni uri hoje navkreber 430 kalo- rij, po prav toliko plavanja 400 ka- lorij, pri tenisu 400 kalorij in po eni uri smučanja kar 600 kalorij! SKRIVNOST BOGASTVA V Las Vegasu je v neki igral- nici kuvvaitski šejk Bader Mulla pojasnil igralcu Jerryju Vali skrivnost svojega bogastva z be- sedami: »Dobiti denar, je samo stvar volje.« Pri tem je šejk z enim samim metom pognal več kot 180 milijonov dinarjev! ABC NEGE Stara resnica je, da zrase poleti na vrtu precej dragocenih kozmetič- nih sredstev. Sliši se sicer čudno, toda res je vendarle. Med sadeži, ki jih vrt obilno nudi prav v avgustovskih dneh, so tudi paradižnik, zelena pa- prika in kumare, ki jih lahko v kozmetiki odlično uporabimo za maske za osvežitev in polepšanje kože. Masko iz paradižnika in zelene paprike pripravimo tako, da drobne rezine sadežev položimo med dva kosa gaze, privihamo robove in si obraz za dvajset minut obložimo s tem obkladkom. Paradižnik in zelena papri- ka osvežita temno lisaste polti. Lahko ju rabimo vsak dan. Skoraj univerzalna pa je uporaba kumaric. Olupljene in na rezine narezane kumare uporabimo tako kot paradižnik in papriko. S sokom, ki ga dobimo s stiskanjem kumaričnih rezin, si lahko vsak dan umivamo obraz. Iz kumaric pa lahko napravimo tudi kumarični ekstrakt, ki ga rabimo kot sestavni del kumarične kreme ali kumaričnega mleka. 20 de- kagramov svežih, na tanke rezine zrezanih kumaric namočimo v četrt litra finega alkohola. Kumarice odcedimo in stisnemo šele čez osem dni. Ekstrakt se ne pokvari in ga lahko dolgo hranimo, če steklenico dobro zamašimo. Kumarično mleko pripravimo tako, da zmešamo 50 gramov ekstrakta z enim gramom mila v prahu, 25 grami vode, tremi grami la- nolina, 6 grami olivnega olja in pol grama boraksa. Kumarice očistijo in osvežijo nečisto kožo, rabimo pa jih lahko vsak dan. Suhe kože ne smemo umivati z vodo. To lahko storimo le dvakrat na teden, sicer pa jo očistimo z dobrim losionom ali z mandeljevim oljem. Le oči si vsako jutro speremo s kamiličnim čajem. Zvečer kožo očistimo z oljem, namažemo z dobro mastno kremo in si obraz ter vrat p r e v i d- n o zmasiramo. Okrog oči si kožo narahlo strepljamo. \ LJUBEZEN PRED ZAKONOM Med mnogimi sodobnimi psiholo- škimi vprašanji, s katerimi se bolj kot mladi ukvarjajo starejši ljudje, je tudi ljubezen pred zakonom. Več ali manj so vsi edini v tem, da fan- tom nekaj izkušenj pred zakonom ne škodi, toda mnenja o pomenu de- kletove nedotaknjenosti so precej različna. Tudi mladi ljudje o tem kdaj pa kdaj razpravljajo. Odgovo- re deklet 'bi lahko razdelili v tri de- le. Najmlajše se odkritemu odgovo^ ru izognejo tako, da nekoliko priza- deto povedo, da mnogi fantje ceni- jo samo nedotaknjenost dekleta, pa čeprav tega javno ne prijpajo. Za- bavajo se sicer z najrazličnejšimi, toda ko se je treba odločiti za za- kon, sigurno izberejo še nedolžno dekle. Med srednješolkami in študentka- mi je precej deklet, ki zagovarjajo takole mnenje: popolnoma nepo- trebno je, da stopi žena v zakon še te- lesno nedotaknjena, če je ostala du- ševno čista. Seveda se v razmerje z moškimi ne sme spuščati, ne da bi skrbno izbrala. Toda če goji do svo- je mlade ljubezni globoka čustva in če jih vrača tudi fant, je njun odnos popolnoma moralen. Seveda je to težko preveriti. Toda kljub temu smo prepričane, da je žena, ki ne- komu pripada zaradi svoje ljubez- ni, mnogo bolj moralna od onih, ki špekulirajo s svojo nedolžnostjo, in jo pravzaprav prodajajo za poročni prstan, vmes pa se spuščajo v naj- različnejše druge igre. Meja mora biti, bi rekle druge. Žena je lahko intimna največ z enim ali dvema moškima, predno se po- roči. In še to samo, če resnično lju- bi. Toda obstojajo že mnogo nemo- ralne j še stvari kot je ljubezen pred zakonom. Poznam mnoga dekleta, ki se spuščajo v vse mogoče, kar ženo mnogo bolj ponižuje kot dej- stvo, da se je nekomu vdala. To je igra, pri kateri fant zahteva vse, kar je mogoče, dekle pa mu vrača igro vse do tiste poslednje meje, ko je ogrožena njena nedolžnost. Takrat pa ohrani mirno kri in bistro glavo ter se umakne. To je igra z ognjem, ki je povrhu vs^ga še nemoralna! In vendar so mladi v teh svojih problemih precej osamljeni. Redka so dekleta ali fantje, ki se o proble- mih ljubezni pred zakonom lahko pogovarjajo s svojimi starši. Le-ti jo namreč kategorično odklanjajo, pa čeprav vedo, da s takim odgovo- rom otroku ne bodo prav nič poma- gali. ČEPRAV NAS LE- TOŠNJE POZNO POLETJE NAV- DAJA šE Z VELI- kim upanjem, pa jesen ven- darle ni vec tako daleč, misliti bo tre- ba torej že na toplejše oble- ke in oblači- la, tale kom- plet, ki ga vi- dite na foto- grafiji, je kot nalašč za je- senske izlete in sprehode v naravo. ukro- jen je iz reb- rastega žame- ta, maneken- ka pa je pod jopico oblek- la puli, ki ga Lahko v prvih jesenskih t>NEH V prime- ru TOPLEGA Vremena od- lično zame- JJJATE z LAŽJO JLUZICO. ODLO- MITE SE TUDI ZANIMIVO ?KRašEN ŽEP i5 NE POZABI- LE Na dva GUM- OB PRERE- f^NEM ROKAVU ■^A ZAPESTJIH. LUTKA IZ PARIZA VINCENT MC CONNOR - 22 - V tem trenutku je prišel čez oder čeden mladenič, ki je nosil v roki veliko plastično, šatuljo, polno rdečih vrtnic. Pozvonil je pred vrati iutkovnice. Enkrat. Se enkrat. Ko je pozvonil tretjič, se je La Poupee odločila — kar je močno navdušilo občinstvo — da zapusti penečo kopel. S spret- nimi skoki se je skrivala za posameznimi kosi pohištva in tako priskakljala do vrat, ki jih je odprla samo v ozko režo. Mladenič je krilil z roko in kazal na ozko špranjo ter na veliko šatuljo v drugi roki. La Poupee je oklevala. Potem je odločno odprla vrata, zgrabila z eno roko šatuljo z vrtnicami, z drugo pa je potegnila mladeniča v sobo. Zatemnitev. Grmeče ploskanje. Smeh. Zatem glasba, ki je napeljevala pre- hod k naslednji točki. Fanningu je bilo dovolj. Vstal je in se pre- rinil proti izhodu. Hotel je govoriti z La Poupee. Vhod za igralce je bil iz neke stranske ulice. Fanning je potr- kal na zastekleno okence, za katerim je sedel postaran portir. »Rad bi govoril z La Poupee.« - 23 - »Kar skozi tista majhna vrata pojdite, monsieur,« je odvrnil portir in pokazal smer s kazalcem. Fanning je stopil dalje v na- kazani smeri, odprl železna vrata in že je star sredi množice ko- maj oblečenih deklet, ki so hitela proti odru. S pogledom je ujel dvoje žametnih temmih oči. Bila je ženska, ki je pela" ljubezensko pesem. Z nasmeškom je plačala njegov dolgi pogled, a potem so se zrinile mednju dekleta, ki so hitela na oder. Fanning je zapazil napis H GADEROBAM in puščico, ki je kazala k stopnišču v ozadju. Garderobe so bile v prvem nadstrop- ju. Trajalo je nekaj časa, preden je zvedel, v kateri je La Poupee. Stala je pred ogledalom. Njene oči so strmele v Fanninga iz ogledala. »Monsieur?« Pogledal je v zrcalo. »Rad bi govoril z vami,« je dejal v an- gleščini. »Ne razumem vas,« je odvrnila in potegnila s prsti skozi zla- torumene kodre. Izpod lasulje se je zasvetil šop ognjenordečih las. »Žal mi je,« je lagal Fanning, »toda jaz govorim samo an- gleško.« Plesalka je samo skomignila zrameni. »Jaz govorim angleško,« je zaslišal Fanning ženski glas za sabo. Ozrl se je. Pevka. Preoblekla se je bila in je bila zdaj c^le- čena v enostavno črno obleko. »Suzv!« La Poupee se je mazala s kremo po obrazu. »Mi lah- ko pomagaš?« Fanninga so spet pogledale temne oči. ^»Želite monsieur?« »Rad bi zvedel ime mademoisellinega managerja.« Poslušal je razgovor obeh žensk v francoščini. Potem je pevka prevedla: »Njen managev je Georges Lecasse.« »Najlepša h/ala,« se je zahvalil Fanning. »Toda mademoiselle bi rada vedela, zakaj hočete govoriti z njim.« »Rad bi našel neko žensko, ki je leta 1944 nastopala v enaki točki,« je pojasnil Fanning. »V Riviera-klubu.« Pevka je prevedla La Poupee. »Še enkrat najlepša hvala,« Fanning se je poklonil. Bil je že pri stopnicah, ko so ga dohiteli nagli koraki. »Mon- sieur ...« Pevka. »Jaz sem Suzy Rossignol,« se je predstavila. »Crossman. Jcff Crossman.« Okleval je. »Bili ste čudoviti, madame.« »Hvala.« Tudi ona je oklevala. »Zakaj bi radi našli žensko, ki je pred toliko leti nastopala z La Poupee?« »Spoznal sem jo, ko sem bil med vojno tu na dopustu, pa bi jo rad spet videl.« »Oj ti Američani!« Zmajala je z glavo. »Koliko časa ste bili takrat v Parizu?« »Pet dni.« Suzy Rossignol se je zasmejala. »In zdaj iščete žensko, ki ste . jo poznali samo tako kratek čas? Verjetno je že poročena in ima otroke.« — 24 — »Mogoče.« »Če še niste s kom dogovorjeni — bi mi hoteli biti malo v družbo?« Vprašanje je bilo kot naročeno. Suzy Rossignol bi mogla očvrstiti njegov alibi. »V Parizu se lahko počuti človek zelo osamljeno, če ne pozna nikogar.« Nasmehnila se je. »Dobro, pojdiva!« — O — Restavracija je bila pregreta, Fanning je moral kihniti. Suzy Rossignol je naročila kuhano vino. »Ta lokal sem odkrila pred leti, ko sem pela v Folies-Ber- gere,« je dejala. »Vsakič po predstavi jem tukaj.« Medtem ko je govorila, je Fanning bolj skrbno opazoval njen obraz. Težke trepalnice nad temnimi očmi. Visoke ličnice. Nos majhen in lepo oblikovan. »Spijte svoje kuhano vino!« Suzy je oklenila svoj kozarec z rokama. »Pariš je v februarju zelo zahrbten.« Fanning se je začel počutiti bolje. Toplota kuhanega vina mu je dobro dela. Natakarica je prinesla hors d'ceuvres. Med izbira- njem jedil mu je Suzy pripovedovala: »Domnevam, da veste, da je bil Riviera-klub med vojno shajališče nacistov in podobnih ne- poštenjakov vsake vrste?« »Ne. V Pariš sem prišel namreč zatem, ko je bil že osvobojen.« »Še danes je dosti takih elementov.« Jedla je s tekom. »Pred- vsem med mladino! Podijo se ti na motornih kolesih skozi mesio. Kar celo krdelo v usnjenih jopičih. Trapasti ptički, fantalini, ki so vsega zmožni.« »Ce je bil Riviera-klub shajališče takih tipov — kaj mislite, da je tudi ženska, ki jo iščem, štela mednje?« »Tudi,to je mogoče.« »Naj bom torej previden?« »Da zelo previden.« Molčala sta, dokler ni Suzy zaključila s hors d'oeuvres. če želite, bom v ponedeljek poklicala za vas tega managerja,« je dejala nalo. »Bil bi vam zelo hvaležen.« »Toda nečesa mi še niste povedali.« »In to bi bilo?« je vprašal. »Ime dekleta iz Riviera-kluba.« »Tega sem žal pozabil.« »Saj to ni mogoče!« Suzy je bila ravno pri entrecotu. »Iščete žensko, katere imena se niti ne spominjate?« »Točno.« »No, prav. Za vas bom ugotovila tudi ime — seveda, če bom našla tistega managerja.« Natakarica je prinesla Fanningu drug kozarec kuhanega vina, za Suzy pa pol steklenice medoca. »Je Suzy Rossignol vaše pravo ime?« je vprašal Fanning. »Moje umetniško ime. Ko sem prišla v Pariš, so me ljudje klicali »mali slavček«. Zato sem se, ko sem prvič zablestela, predstavila kot Suzy Rossignol.« Ko sta odhajala, je spet deževalo. »V tem vremenu ne boste nikoli dobili taksija.« Suzy si je privezala rumeno naglavno ruto. »Kje stanujete?« »V hotelu blizu Etoile.« Ni ji hotel pripovedovati ničesar preveč. »Pridite.« Stekla sta skozi dež k Suzynem rumenem fiatu. »Če hočete,« je dejala, »lahko ostanete tudi pri meni.« »Očarljivo. Toda...« »Ne tako, kakor si morda mislite. Imam. udobno zofo in jutri zjutraj ne boste imeli nobenih težav, da najdete taksi.« Zavila je v stransko ulico in ustavila pred majhno stanovanjsko hišo. »Stanujem čisto na vrhu,« je dejala, ko je pritisnila na gumb v dvigalu. Kaj neki bi storila Suzy Rossignol, je pomislil Fanning, če bi vedela, da je bila neka druga ženska, ki je bila pred nekaj urami z mano, umorjena? Lift se je ustavil v četrtem nadstropju. Suzy je odklenila vrata. »Vstopite, monsieur'Crossman.« Fanning je stopil za njo v majhno predsobo, »Plašč pustite kar tukaj,« pokazala mu je garderobo. Ko je slačil plašč, je otipal v žepu Patino lutko. Iz- vlekel jo je. Toda Suzy je bila že v stanovanju. Vrata v stanovanje so bila odprta. Kazalo je, da je rumena barva Suzy posebno pri srcu. Dve široki zofi, preoblečeni z rhotno rumenim blagom. Rumene zavese. Na pianinu rumene vrtnice. »Vam lahko ponudim še kakšen napitek?« Suzy si je oblekla domačo haljo oranžne barve, črni lasje so ji viseli čez ramena. Zagledala je lutko v Fanningovih rokah. »Od kod imate to?« »še od takrat,« je lagal. Suzy si je ogledovala porcelanast obraz lutke. Potem je po- gledala Fanninga. »Povejte mi nekaj, monsieur Crossman: ste kriminalist?« \ »Kako vam pride kaj takega na misel?« »Ker ste me tako natanko opazovali, ko ste me ugledali za odrom.« '. »To je bil pogled občudovanja.« »To je bilo "dosti več. Poznam oči kriminalistov!« Postavila je lutko na planino. »In potem vaš način, kako vprašujete in kako poslušate — tako pozorno, poglobljeno. Torej priznajte že, da ste kriminalist, kajne?« »Na to vprašanje vam ne morem odgovoriti, Suzy!« »Hvala. Zdaj vem dovolj. Ničesar več vas ne bom vprašala.« Odšla je v spalnico in se vrnila z dvema odejama. »Tukaj. Kopal- nica je tam čez. Lahko poč. — O — i Medla svetloba je polzela čez pobarvan strop. Fanning se je dvignil na ležišču in prepoznal rumeno stangvanje Suzy Rossig- nol. Naglo je pogledal na zapestno uro. Dvajset minut do sed- mih. Nedeljsko jutro v Parisu. Iz sekunde v sekundo so se vra- DOBRODELNI DOGODEK |S POROČILI » Tovariš K. že dolgo dela v I naši ustanovi. Na pragu karie- )<< ) re, pred mnogimi leti, je mo- l( > ral enkrat letno pisati poroči- I lo o svojem delu. Pisal je po- h ) ročilo na velikem formularju C«! > s šestimi ali sedmimi rubrika- x I mi. Toda s časom so se poro- a ) čila razširila. Tovariš K. je pi- y > sal dve enoletni poročili in šti- >| I ri mesečna poročila. Postopo- u ) ma so se poročila tako raz- (< > mahnila, da jih je moral na- x ) pisati sedem na mesec in v f< ) vsakem obdelati po štirideset ^ vprašanj, ter devet letno z ^( ^ dvesto enajstimi vprašanji. (< ) V obdobju decentralizacije V I se je pojavil nov tip poročila. }< ) Zdaj je bilo treba pisati tri (< ) tedenska, dvanajst enomeseč- y I nih in osemnajst letnih poro- r< > čil. y ? Potem je decentralizacija >J < prinesla določene omejitve, (< 5 rezultat pa je bil ta, da so V / spremenili tudi poročanje. To- ^! ) variš K. je sestavljal tri vsa-, (< ) kodnevna, osem tedenskih, se- (, ^ demnajst mesečnih in štiriin- O S dvajset letnih poročil. C I Do katastrofe je prišlo slu- s < čajno. Nekega dne je namreč > S tovariš K. pozabil pristojnim C I dostaviti eno izmed enome- s < sečnih poročil. Ko je odkril I ) svojo napako, je z grozo pri- C < čakoval, kaj bo. Čakal je me- > s sec, čakal dva meseca, toda c ) izgubljenega poročila nihče ni Q < terjal. > ^ Ko je zaslutil, da se majejo c 5 temelji poročanja, se je tova- ^ < riš K. odločil za eksperiment. / i Naslednji mesec je namerno C 5 poslal pristojnim tri poročila > I manj, kot bi moral. Zopet nje- / ^ govega papirja ni nihče po- C i) grešal. > I Tedaj je tovariš K., ki so ga I 0 obšli dvomi, za začetek sa- C ^ movoljno ukinil vsa mesečna. > 1 poročila, potlej vsa tedenska I ^ in celo vsakodnevna. j < Pred nedavnim sem srečal > ^ tovariša K. Bil je videti skru- I •) šen. Priznal je, da je namera- s '1 val storiti nekaj strahotnega ( •) — likvidirati celo letna poro- ( \ čila. [ I< — Ce tudi na to ne bo nih- ( )) če reagiral, — tedaj res ne C ') vem, kaj bo z menoj. ^ l< Slišati je glasove, da je K. ( >) postal mizantrop in da pogo- ( V šteje, kot bi bilo treba, pije. ^ ,{ Me ve n, kaj mislite vi, toda ( >) jaz gr ne obsojam. Saj razu- < ^} mce, pač nekakšna člpveška ( f) tr«; :et'ija ... i mm FRIZIRANJE IŠKE GLAVE KAJ VSE JE TREBA PRETRPE- TI ZA LEPO GRIVASTO FRIZU- RO, VE NA PRIMER MICK JAG- GER, EDEN IZMED »GROMO- GLASNIH« ROLLING STONE- SOV, KI GA VIDIMO POD FRI- ZERSKO »HAUBO«. NO, KLJUB TEMU JE PREPRIČAN. DA TO NE JEMLJE NIKAKRŠNEGA UGLEDA NJEGOVI MOŠKOSTI. UPAJMO, DA RES NE. ZAME JE LJUBEZEN VAŽNEJŠA KOT MARSIKAJ DRUGEGA JE V INTERVJUJU ZA QUiCKiZJ[AyiLA QINA LOLLOBRIGIDA Kako si predstavljam idealne- ga moškega? Biti mora tako ne- prisiljen kot vojvoda Edinburški, Šarmanten kot predsednik John- son, ekstravaganten kot Dali, preudaren kot Shaw, nadarjen kot Picasso in razen tega mora imeti malo premoženja. Tako precizno je svoje pred- stave o idealnem moškem formu- lirala Gina Lollobrigida, ki se je pred nekaj tedni ločila od svoje- ga moža. OUICK: MISLITE NA LOCI- ;TEV? V ITALIJI KOT ZNANO, ^NI LOČITEV. k Gina: Ta ločitev je posledica dogodkov. Vsaka ljubezen nosi že od začetka v sebi možnost svoje- ga konca. To je naravno in prav nič me ni strah. OUICK: VEČKRAT SO ZATR- JEVALI, DA STE V ODNOSU DO LJUBEZNI HLADNI. Gina: To ni res. Zame je ljube- zen važnejša kot marsikaj dru- gega. Dokler ljubim, ljubim z vsem srcem in bi za ljubezen žr- tvovala vse. OUICK: POMENI, DA BI TVE- GALI TUDI KAKŠEN ŠKAN- DAL? Gina: Ce bi bilo potrebno — da. Ce sem o nečem prepričana, sem pripravljena sprejeti tudi posledice. (1949)je bila prepričana, da ne bi imela za moža nikogar drugega kot dr. škofiča. Tedaj je bil on zamjo pojem moškosti. V rin: skih ateljejih je bila javna taj- na, da dela Gina to, kar ji nare- kuje škofič. Tiran? Morda. Vse- kakor pa spreten menager, ki je svojo ženo postavil tako rekoč na najvišjo stopnico uspehov. Pri tem je naredil eno samo na- pako: vdanost zaljubljene Gine je zamenjal z nesamostojnostjo, njeno popustljivost pa je štel za napako v značaju.) OUICK: CE BI BILO MOGO- ČE, DA BI SE ŠE ENKRAT VSE PONOVILO, BI NAREDILI ISTO? Gina: Ne. Zanima me prihod- nost in rada živim v preteklosti. Šele s tridesetimi pričnemo živ- ljenje prav ocenjevati, kaj ne? S tem mislim, da je svet osemnajst- letnici mnogo manj zanimiv ka- kor kakšni trideset ali štirideset letnici. Zato ne objokujem pre- teklosti. Saj bi bilo tudi brezko- ristno. OUICK: PRAVIJO, DA SLAVA POKVARI ZNAČAJ. KAKO JE S TEM PRI VAS? Gina: Težko vprašanje. Mene je slava, ali recimo raje: uspeh naredil bolj kritično do same se- be. Cim več komplimentov sli- šim, tem bolj sem negotova. OUICK: V ZADNJEM ČASU STE ZASLUŽILI OGROMNO DE- NARJA. SE VAM NE ZDI NE- MORALNO, CE FILMSKA-ZVEZ- DA ZA ENO SAMO VLOGO DO- BI STOTISOCE ALI ŠE VEC? Gina: Ne. Človek vendar rie more primerjati recimo pomož- nega delavca z visoko kvalifici- ranim tehnikom. Naše delo je ze- lo težko, to mi lahko verjamete. Človek mora vložiti vanj vso svo- . jo osebnost •— jaz sem jo, hvala bogu — in zato sem plačana. (Gina Lollobrigida je svoje mi- lijone dobro naložila. V njeni vili v Rimu, Via Appia Antica, je naj-, ti umetnine srednjega muzeja: beneške lestence, etruščanske va- ze, perzijske skulpture iz leta 2.000 pred našim štetjem, kitaj- ski porcelan, Carlevarisove fres- ke, Brueghelova platna itd. Mil- ko škofič že dolgo ne živi več v tej vili, kajti že pred šestimi leti jima je postalo jasno, da se bo- sta njuni poti ločili. Gma, ki je bila v Hollywoodu prav tako slavna kot v Londonu, Parizu in Berlinu, je odrasla in postala sa- mostojna. Deklica iz Subiaca, enega izmed gričev južno od Ri- ma, se je povzpela do zvezde sveta. Njen mož je naredil še eno napako: ignoriral je njen raz- voj. Lollo, ki je med tem pripa- dala že visoki družbi, se je dru- žila s princi in ministri, predsta- vili so jo angleški kraljici...) OUICK: V NASPROTJU Z DRUGIMI ZVEZDAMI STE SE VSELEJ TRUDILI, DA BI SKRI- VALI SVOJE PRIVATNO ŽIV- LJENJE PRED JAVNOSTJO. ZA- KAJ? Gina: Ker sem v privatnem življenju hotela biti povsem nor- malen človek. Kot igralka se po- čutiš kakor eksotična žival v ste- kleni kletki. Nenehno te z vseh strani oglejujejo. Pri tem ima vendar vsak človek pravico do kakšne osebne skrivnosti. Ce ne bi imela nobene skrivnosti več, bi mi bilo, ko da bi morala naga leteti čez cesto. OUICK: NEKI ITALIJANSKI ČASNIK JE PRED KRATKIM POROČAL, DA SE GINA LOLLO- BRIGIDA POČUTI SREČNEJŠO KOT KDAJKOLI. JE TO RES? Gina: Da. Sem svobodnejša in samozavestnejša kot ženska in tudi kot igralka. Ko sem bila mlajša, sem živela le za svojo ka- riero. Zdaj delam samo še, če me je volja. Lahko izbiram vloge, ki so mi všeč, četudi so manjše. Kot igralka sem dosegla vse, o če- mer lahko človek sanja. (Je to res? Ko je po velikih us- pehih v petdesetih letih hotela končno zasijati tudi kot igralka in je v filmu Morje Matto nasto- pila v vlogi starejše neporočene ženske, so bili Icritiki zmerni. Mor- da zato, ker se pred občinstvom ni pojavila vrla Lollo. Njene ob- line so po vojni častili kot sim- bol seksa. Menager Škofič jih je »prodal« kot kvalitetno blago. Zdaj se je njen mož osamosvojil: postal je založnik. Prvi korak k ločitvi je bil storjen, še 1961, ob dvanajstletnici skupnega življe- nja, je Gina vedno znova zatrje- vala: »V najinem zakonu se ni nič spremenilo«, štiri tedne kas- neje so fotografi odkrili njenega moža v družbi jugoslovanske zvezde Ljube Bodin v nekem noč- nem lokalu. Sledili so demanti in pojasnila. Edini zadržek, da se nista ločila že tedaj, je bil mali Milko.. Oba sta bila močno nave- zana nanj. Danes je star devet let.) OUICK: STE RAZOČARANI, KER VAIVI SIN NI PODOBEN? Gina: Morda mi po zunanjosti res ni podoben, toda njegova na- rava je prav tako težka kot moja. OUICK. KAKŠNE NAČRTE IMATE ZA SVOJEGA SINA? Gina: Da bi bil kolikor mogoče vsestransko vzgojen. Pri tem se mi zdi predvsem važno, da bi se naučil najvažnejše jezike. Vem, kaj to pomeni, kajti jaz sem se jih morala učiti v starejših letih. V ostalem nisem nikakršna ča- stihlepna mati, ki bi iz svojega sina rada naredila kaj posebne- ga. Nekoč mi je seveda dejal, da bi bil rad predsednik vlade — saj je končno sin Gine LoUobrigide. Najraje bi mu bila pripeljala za- ušnico. OUICK. MISLITE, DA POME- NI ZA ŽENSKO NESREČO, ČE NIMA OTROK?. Gina: Raje bi rekla, da pomeni to za vsako žensko nepopolno življenje, OUICK: KAJ JE PO VAŠEM MNENJU NAJTEŽJA NALOGA ŽENE? Gina: Biti povsem poštena do same sebe. PO 17 LETIH NOVO ŽIVLJE- NJE; GINA »NAZIONALE«. »življenje brez otrok je nepopol- no življenje«, pravi Gina. Ljubi sicer svojega sina Milka, vendar zaradi njega ne bi zapustila filma. 7 NASVETOV za želodčne boloike 1 Pustite vznemirjanje in jezo ob strani. Vsaka čezmerna živčna obre- menitev slabo deluje na bolan želo« dec. 2 Ker se jezi ni mogoče vedno upre- ti, jo vsaj ne zadržujte v sebi. Sku- šajte se kjerkoli sprostiti, toda ne da bi pri tem jezili druge in jih de- lali želodčne bolnike. Hodite redno k zobozdravniku, kajti vsaka zobna okvara povečuje želodčne bolečine. 4 Jejte vedno ob istem času, tudi na dopustu. In predvsem: vzemite si pri tem dovolj časa. Med jedjo v no- benem primeru ne dopustite kak- šnih poslovnih razgovorov. Nikoli ne pozabite, da je za želod- čne bolnike vedno bolje, če jedo več- krat, pa manj, kakor naenkrat veli- ko, želodec ne sme biti nikoli pre- več poln. 6 Olajšajte svojemu želodcu preba- vo. Zato dobro zgrizite vsak grižljaj preden ga pojeste. Slina je namreč odlično želodčno zdravilo. V vsakem primeru se izogibajte vročih jedi in pijač nad 45 stopinj, kakor tudi mrzlih jedi in pijač pod 10 stopinj. Kronični želodčni bolniki bi morali po možnosti opustiti ka- jj^nJii ali pa ga omejiti na minimum. 1200 MARK DNEVNO Najdražja Parižanka, ali tudi — »najdražji obešalnik«, je Christa Fiedler, 25-letna plavolaska iz Miinchna. V Parizu, ki velja za me- sto mode, ni nič modnega brez nje. Še pred štirimi leti ni imela foto- grafom kaj pokazati, zdaj »najdejo na njej vedno več«. Kot pravijo, za- to, »ker je pametna, potrpežljiva. točna in kolegialna in pri vsem tem še lepa, kakor vsa nemška dekleta, ki so se v Parizu uveljavile kot ma- nekenke«. Njena kariera se je zače- la tako rekoč na cesti, ko jo je usta- vila neka dama, ji rekla, da ima le- po postavo in jo vprašala, čc nemar ra ne bi hotela postati manekenka. Sanje so se na mah uresničile, Chiri- sta, ki se je med tem tudi poročila, zasluži danes nič manj kot 1.200 mark dnevno ali okrog 5 milijonoV starih dinarjev mesečno! Vsekakor bajeslovna vsota. Ob tem si želi sa- mo še, da bi postala igralka. Kaj se ve? ZAKRINKANA VOJNA VOHUNSKE ZGODBE IZ II. SVETOVNE VOJNE (36) Vohunske zgodbe iz II. svetovne vojne (37) . Zato ni smel dopustiti, da bi dobili zaporniki stražarji slab zg^ed oziroma, da bi kdorkoli ■~~ najsi bi bila njegova slava se tako velika — ^'"ez kršiti pravila taboriščnega reda in vojaš- '^^ga bontona. . Ko je podpolkovnik kasneje razmišljal o svo- l^m postopku, se je kljub vsemu vprašal, če se "j nekoliko prenaglil. Namreč, mučila ga je ne- *^oliko slaba vest, da je bilo tolikšno javno- osramočen je vendarle bolj dejanje domišlja- ^'^sti ali pretirane pcdantnosti. Resnica je sicer ''a, da se je King Kong vedel nedostojno, a ^[^orda je bilo njegovo vedenje samo posledica, ni poznal vojaških predpisov in običajev.^ ^^dpolkovnika je zato grizla misel, da se je tudi ^a^n_ ved-el nadvse nedoslojno, če ne še bolj, ^0 je ravnal z njim tolikanj strogo in surovo? Potem pa ga je ncnadoiUa v razmišljanju ^eusmcrila povsem druga misel. To je bil ne- ^^^ni navdih, ki tolikokrat preusmeri tok člo- ^'cacov/vz misli na povsem druge stvari. Zakaj /e velikan tako mirno pokoril surpvim po- .°p^o;77 podpolkovnika? Namreč, podpolkov- je bil prepričan, da bi se niti en človek na^ ne pokoril tolikšni surovosti, ne da hi ^^varjal, pa četudi bi se zavedal, da je storil ppa/c. Vsakdo bi se skušal braniti, posebej še svojimi oboževalci. Toda King Kong je ^^ejel javno razžalitev čisto brez ugovora, ^^nio s tem je zagrozil, da bo podpolkovnika potem pa je naglo stisnil rep. med gov^' '^"^^^1" ravnanje ni bilo v skladu z 'itJ"- slovesom in osebnimi lastnostmi. Morda bi bilo potrebno — je nenadoma zaključil pod- polkovnik — to zadevo' nekoliko bolj podrobno raziskati. Ko se, je vrnil v centralo obveščevalne službe Vrhovne komande zavezniških enot je zahteval enega svojih pomočnikov. To je bil mož in pol. V svoji bogati karieri je bil že narednik v francoski Tujski legiji in vohun v Tangerju. Imel je naravnost enciklopedičen spomin, v ka- terem je imel vskladiščehe podatke o podzem- nem gibanju uporniških organizacij skoraj vse Evrope, o vohunih in o ljudeh, ki so delovali na obe strani. »Povejte mi, Wilhelm,« ga je vprašal pod- polkovnik,, »kaj veste o funkcionarjii holand- skega uporniškega gibanja, ki je znan po vzdev- ku King Kong.« Samo za trenutek je mdlčal in gledal v pod- polkovnika z začudenjem, na ohraz.u, potem pa je izstrelil kakor iz mitraljeza: »Pravo ime in priimek: Christian Lindemans. Rodil se je v Rotterdamu kot sin lastnika neke avtomobilske garaže. Bivši boksar in rokoborec. Baje je ubil nekoliko ljudi v gostilniških pretepih. Nekaj desetin deklet je na spisku njegovih intimnih prijateljic« Ob teh besedah se je hudomušno namuznil: »Hočete morda vedeti tudi njihova imena?« Podpolkovnik ja odkimal in vprašal: »Je to vse?« »Ne, gospod. Še nekatere stvari vem o njem. On je najstarejši od štirih bratov. Vsi so bili v odporniškem gibanju in so delovali v reše- vanju beguncev.«__^________ »Je kateri izmed njih padel?« je vprašal pod- polkovnik. VJilhelma je za trenutek zapustil spomin. Stopil je k omaricam s kartoteko, pobrskal po karticah in potem eno izvlekel. »Ne, noben iz- med njih ni padel. Enega izmed njih, najmlaj- šega, je ujel Abwehr (nemška obveščevalna in protiobveščevalna služba) hkrati s kabaretno plesalko Veroniko, ki je na spisku Lindeman- sovih ljubimk. Oba sta predtem delovala v re- ševanju beguncev iz Holandije.« \Vilhelm je preletel s pogledom po kartici in potem neko- liko iznenaden nadaljeval: »Oba so spustili na prostost.« " »Kaj?« se je zdaj začudil podpolkovnik. Wilhelm je skomignil z rameni. »Tako piše, da so oba spustili na prostost. Neverjetno je, da je nemška obveščevalna služba izpustila svo- je jetnike, kajne? Toda, tako piše v poročilu.« »Je to vse?« je zdaj podpolkovnik vprašal že precej vznemirjen. Občutil je, kako vsi ti po- datki samo podpirajo njegove sume, ki so se pojavili v hipu, ko se je vprašal, zakaj je tako znamenita osebnost ostala mirna, ko jo je ja\mo razžalil. »To ni vse. Dalje piše, da je nekaj tednov kasneje ujel gestapo Lindemansa v neki raciji. Ob tej priložnosti so mu prestrelili pljuča. Toda iz nemške bolnišnice so ga rešili člani njegove udarne skupine z divjim bojem.« »Jih je mnogo padlo?« »Padla sta dva esesovca, dva pa sta bila ra- njena. Dosti slabše so .se izvlekli Lindemansovi ljudje. Njemu je uspelo, da se je s tremi rešil, medtem ko so vsi drugi padli, bilo je 47 mrtvih. Pri umiku iz bolnišnice so namreč padli v nem- ško zasedo.« »Kakor da bi bili Nemci že vnaprej vedeli za to akcijo,« je dejal podpolkovnik počasi. Wilhelm je začuden strmel v podpolkovnika. Bilo je očitno, da je doumel njedovc mi^li. Toda rekel ni ničesar, samo premišljeno je prikimal. Največji množični umor v amerišlsi, zgo- dovini je ZDA v Itratkem času soočil s problemom, ki z njimi kriminologija ni- ma nič več opraviti, kajti podobno kot primer Richarda Specka, ki je 19. julija v Chicagu pobil 8 medicinskih sester, so- di v psihiatrijo. Množični umor v Texasu je bil nekaj nepojmljivega, kot dejanje duševno zmedenega ex policaja Walterja Seiferta, ki je 11. junija 1964 v Volks- hofnu pri Kolnu z metalcem plamena ubil 8 šolskih otrok in 2 učiteljici. Whitman, 24 letni študent arhitekture, je padel na koncu svojega krvavega de- janja, zato ne bo mogel nič več poveda- ti. Toda govorijo lahko drugi. Na primer psihiater dr. Maurice Dean Heatly: »Štu- dent je trpel za močnimi glavoboli, de- presijami in notranjim nemirom. 29. mar- ca je obljubljal: — Povzpel se bom na stolp in pobil vse do smrti! Whitman je zapustil poleg trupel svoje žene in matere pismo, ki dokazuje nje- govo duševno bolezen. Umor žene in ma- tere je motiviral z besedami: »Hotel sem jima prihraniti, kar sem nameraval še storiti.« V drugem pismu prosi policijo, »da bi ga po smrti pustila secirati, da bi ljudje zvedeli, zakaj je počel takšno dejanje.« Željo sp mu izpolnili. Na Austinovem institutu, kamor so spravili njegovo trup- lo, so ugotovili, da je imel whitman kot orešek velik tumor na možganih. Kljub temu, menijo, je bil za njegovim moril- skim dejanjem preračunljiv raztun.' Kajti delodajalcu svoje matere je tisto noč, ko jo je umoril, napisal opravičilo: »Mo- ja mati je bolna, zato danes ne bo priš- la v službo«. Šest ur kasneje, zgodaj zjutraj, je, kot znano imioril še svojo že- no. Zatem je Whitman kupil v prodajal- ni orožje, puško, ki ji je odrezal cev, tri brzostrelke, tri pištole, tri nože, kanto bencina in vse skupaj spravil v kovček. Nato se je pri 36 stopinjah vročine okrog 11. ure odpravil proti 93 metrov visokem stolpu texaške univerze — najvišje mest- ne postojanke. Z dvigalom se je peljal do 27. nadstropja, tu pa je voznico opo- zoril: »Gospodična, ne zanašajte se na dvigalo, glejte, da čimprej pridete dol!« Ko se je dvigalo spustilo navzdol, je VVhitman vzel iz svojega kovčka puško. V tistem trenutku so mu z zgornjega nadstropja prišli nasproti izletniki. VVhit- man je pričel slepo streljati nanje. Mar- guerite Lamport, sestra in njena dva otroka so se zgrudili v krvi. Lamportova in en otrok sta bila na mestu mrtva. Le očetu je uspelo najti kritje. VVhitman, ki ga je nekdo označil kot »najbolj čednega mladeniča, ki ga je kdajkoH srečal«, se je namestil na višini 80 metrov, da bi nadaljeval svoje grozno početje. Nekdanji ostrostrelec ameriške mornarice je streljal na ljudi spodaj, kot bi bili kunci. Še preden se je mogel kdo zavedati, kaj se dogaja, so padale žrtve, vpile in umirale. Profesor Robert Boyer, ki se je vračal s predavanja, je dobil strel v hrbet. Ko so mu študentje ho- teli pomagati, je bil mrtev. Claire VVilson (24 let) v osmem mesecu nosečnosti je dobila strel v trebuh; rešili so jo, toda nerojen otrok je bil mrtev. Uro in pol je VVhitman streljal s stol- pa knjižnice na vse, kar se je gibalo spodaj. Policija je bila brez moči. Šele uradniku Romeru Martinezu je uspelo najti poseben hodnik do stolpa in mo- rilca od zgoraj navzdol ustreliti. O koncu tragedije je New York Ha- rold Tribune poročal zelo lakonično: »Štirje policisti so nesli VVhitmana, dr- žeč ga za roke in noge, navzdol. Okr- vavljena glava je prosto visela in kin- kala v taktu.« »Čeden, pameten mladenič«: Whitman na svoji poroki s Kathleen Leissner avgusta 1962. celjske antične razjgled- mice Maksimiljanova cerkev stoji na območju rimskega grobišča, ki se je razprostiralo izven mesta, ob cesti, ki je držala preko Vojnika in Stra- nic v Poetovio. Zato je tudi razum- ljivo, da so na cerkvi vzidani kar trije rimski kanmi, ki so pripadali grobišču in sicer: arhitektonski del grobnice ter dva nagrobnika. Arhitektonski člen večje grobnice — dvojni pilaster, ki je s strani pod- piral baldahin, pod katerim so bili portreti pokojnikov. Oba pilastra sta okrašena s stiliziranimi akantu- sovimi listi, prav tako oba kapitla. Ta arhitektonski člen nam ponovno dokazuje, da so na pokopališču v Celeji stale podobne grobnice kot v Šempetru. Pred dnevi je mla- da igralka, ki se v življenju eno sa- mo uro ni učila gledališke umet nosti, podpisala pogodbo za svoj deseti film. Pro- ducent Sam LaAd- ne ji bo odštel okrog 320 milijo- nov (v naših di- narjih) za vlogo v filmu (že drugič ob strani Mastroi- annija), ki pa še nima nikakršnih obrisov. Tako Švi- carka Uršula An- dress s svojimi de- vetindvajsetimi le- ti vse bolj »sije« med velikimi zvez- dami. Kot je v takšnem položaju pričakovati, ima več zavistnežev kot prijateljev. Uršula velja za mlačno, krhko in ekscentrično žen- sko. Šele leta 1960 ob Jamesu Bondu se ji je odprla ka- riera, za katero ni sama niti mig- nila s prstom, saj priznava, da je »lena, ravnodušna in udarjena na denar.« Nič čud- nega, ko ji včasih ni zadostovalo ni ti več kot 300 ti- soč dinarjev te- densko! Z MINI AVTOMOBILOM O- KROG SVETA. 33 LETNI JIM PARKINSON IZ ANGLIJE SE JE ODLOČIL ZA POT OKROG SVETA Z AVTOMO- BILOM, ŠIROKIM 90 CENTI- METROV IN DOLGIM 2 MET- RA, ČIGAR MOTOR IMA VSE- GA 5,8 KONJSKIH MOČI IN DOSEŽE 16 KILOMETROV NA URO. TAKO JE V 14 ME- SECIH PREVOZIL 23.000 KI- LOMETROV IN ^ TEM PO- TRDIL STARO RESNICO, DA SE TUDI POČASI DALEČ PRIDE. PROBLEM PARKI- RANJA PRI NJEGOVEM POV- RATKU V LONDON (NA SLI- KI) JE REŠIL ZELO PRE- PROSTO: NA POSTAJI JE ODDAL SVOJ AVTOMOBIL KOT PRTLJAGO. Se ena cvetka ki ne ve, kaj bi z denarjem in s se- boj: 19 letna Anne Dunnili, dedinja težkih milijonov, ki ji jih je zapu- stil oče, tovarnar znamenitih pip v Angliji, ua ji ne bi bilo dolgčas, si je poiskala raz- vedrilo (in zaba- vo) na bencinski črpalki (spodaj), kjer tanka avto- mobile za 36.000 S-din na uro. Seveda samo nekaj reklamnih ur dnevno. Sicer je bila tudi že fotografski model (zgoraj), razen tega je nekaj ur študirala rta Sorbonni, ponoči pa tu in tam piše »ljubezenske romane«. Sem lahko štejemo še zaročni pr- stan s tremi diamanti, ki ga je vrnila 22 letnemu bankirju, in pa rdeči športni avtomobil, ki ga je dobila kot darilo za slovo, a ji je ostal. Kaj si hočemo, za nekatere je življenje res lahko in sladko! CElISlil TEDNIH UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je tistanovU okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot .Nova pote, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednike (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950-1954) in od 1955 ponovno kot »Celj- ski tednikCelJa]d tlak«. — Cena: posamezna itevilka 50 par (50 din), letna naročnina 20 (2.00) din, polletna 10 (1.000) din. Tujina 40 (4.00). XEKOd RACIjNi 507-3*223.