21. ittvilka. iV Trstu, v soboto 14. marca 1891 „EDINOST" uhaja dvakrat na teden, vuko arado in loboto 1. mri popoludne. „Edinost" stane: Aa vae leto grl. (i. — : tsren Atb». 9.— gl. ■a polu let« „ S.—; „ , 4.50 » ia četrt leta „ 1.50; , „ 2.25 „ Posamične Številke «e dobivajo v prodajal nicah tobaka v Tratn po & nov., ▼ florioi in v Ajdovićini po « nov. Na narocbe brez prlloune naročala« M apravniitvo a« oiira. Tetej ari. Oglati in oznanila *e račune po 8 nov vratina ▼ petitu ; za BMlOT* z debelimi črkami »o pla^uj« prostor, kolikor bi ga c(h*ot»lo navadnih Tratio. Poilana. ; zahvale, eamrtalce itd te iaiunn po pogodbi. Vsi dopiti s« pnftiljajo uredništvu r uliei Carintia fit. 25. V »ako pi*mo morA biti frankovano, ker nofrankovana »e ne sprejemajo. Kokopiai te no vračajo. Naročnino, reklamacijo in inserate prejema upravniitvo t ulici Carintia Odprto reklamacije ho pronte poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V tditojt j* n i Svojim volilcein političnih okrajev: Koper, Poreč in Pnlj! Dični moji volilci ! Ko nasprotniki naši niso mogli pri Vas ni6 doseči ni z grožnjami, ni z nagovarjanjem, ni z denarjem, ker ste bili stanovitni kakor stene, da ste dne 4. inarca glasovali za moje ime, koje ste vsi do zadnjega v svojem srcu nosili — poprijeli so se tedaj rušenja postave. Mislim, da jo to resnica, ker mi je potrdil cesarski namestnik v Trstu sam, da so vladni poverjeniki pri vo-litvi protestovali proti krušenju zakona in proti nasilju, koje se je dogodilo mnogim, ki ste prišli, da glasujete za našo stranko. O veljavnosti te volitve se ni izrečena zadnja beseda; a beseda ta izrekla se bode — to upam za gotovo — na Vašo čast! Zahvaljujem se Vam srčno na trudu in na žrtvah, koje ste doprinesli onega dne. Zahvalnost to spri-čati hočem Vam, ako Bog da, prej ali slej z dejanji. Za danes Vas bratski opominjam in rotim, da ostanete mirni in da po tržljivo prenašate vsa zasmehovanja in izzivanja, ki Vas doletavajo in Vas bodo še doletavala. Ti dnevi so za Vas in za-me dnevi težkih skušenj, ali prestali jih bodemo z našo stanovitnostjo in Božjo pomočjo. Ne smete misliti, da uimamo poti, da ukrotimo tudi politiška brigantstva. Imamo jo, ker živimo v ustavni državi in ker imamo cesarja in kralja, koji je prisegel čuvati nad tem, da se vrše zakoni in da vlada pravica Stranka naša storila bode postavnim potem vse, kar treba, da za PODLISTEK. Slovd od Avbera. Oj z Bogom, z Bogom, ljudstvo blAgo! Zdaj čas jo, da se poslovim; Ostati tukaj ni mi dalje, Poklicu svojemu Bledim ! Nad gldvo mojo bil prihrul je VihAr nesreče besnosti, Uničiti je mene hotel „Velikoneraec plemenit" ! A jaz B6 njemu nisem vklonil, Zavetja k vam sem čel iskžit, In vi lopo ste tne vzprejeli Kot brata vzprejme dobri br&t! V tihotnej vašej vasi živel Petorico sem srečnih lot; Iskreno vi ste me ljubili, A jaz za vas sem bil unet. Povišan v svojem dostojanstvu Sedkj zapuščam vašo vas, Med tujce ne, med brate zove Predstojnikov me mojih glas ! Vi jokate P ... i mfine sili Solzica ž&lnica v ok6 . . . A solze proč ter poslušajte Iakrčno mojo to prošnjo : dobite zadoščenje, ker se po VBej pravici čutite Valjene! Mnfcgi oči j vprtih je v Vas. — Pravomi neprevidni so gospod je Italijani ! Kolikor bolj oe bodo vnemali za dobo to, kolikor več bodo govorili o njej, tembolj bode ljudstvo spoznavalo zgodovinske istine in tem preje prišlo bode do zavesti, koliko krvavečih ran — ki se morda nikdar voč na zacelijo — je usekalo deželi istrski beneško gospodarstvo in kakrt jo je upro-pastil latinski element. N«čemo in ne moremo tajiti, da ne bi se nahajali po Istri spomeniki izza dobe beneškega vlndarstva. To pa nikakor ne dokazuje, da je zemlja ta italijanska zemlja in da ima latinski element kateronibodi pravico do te zemlje, kajti povsem naravno je, da ako sovražnik po nasilstvu zasede zemljo in jo obdrži v svoji oblasti dolgo vrsto let, zapusti nekoliko sledu za sabo. Takovi sledovi pa še niso pravoveljavni dokazi. Ako bi nas n. pr. božja roka tako hudo kaznila, da bi po kaki komplikaciji svetovne politike vsa dežela Kranjska prišla pod italijansko oblast in bi v tem armu morala trpeti par stoletij, gotovo bi italijansko gospodarstvo po vsej de&eli ostavilo nekoliko sledu. Bi-li pa radi tega smeli trditi, da je Ivranjoka italijanska zemlja in da imajo Italijani katere-koli pravice do nje P! Gotovo ne! Ali pa: ako so nam razbojniki zažgali in porušili hišo našo, smejo.Ii potem trditi, da so tudi podrtin« njihova last P! Kdor bi tako trdil, ta bi bil sam razbojnik. Tako je tudi z Istro. Ako je kedaj tu gospodoval italijanski element in izsr-kal najbolje šoke nekdaj rodovitne in sedaj toli siromašne pokrajine, moramo se pač zjokati nad veliko nesrečo, ki je deželo zadela, nikdar pa no bodemo pripo-znali, da je tudi ono malo njihova last, so je nekoliko nasmehljivo na gospode sodce in mislil : „Koj pokaže se vam stvar bolj čudna, knkor mislite. Pokaže se, da sta dva grofa Zarecka. Jeden živ, a drugi mrtev. No ja* pokažem, da je pravi v rakvi a v gradu njega dvojnik, ali Bog zna kdo . . 8 Takoj po prihodu pričelo so je, v prisotnosti vseh mnihov in opata, odkopa-vati še svežo mogilo, in koj bila je rakev iznova vzdignjena iz jame. Vzdignili so pokrov in vsi pričujoči vzkliknili so hkrati ... A najbolj vzkliknil je baron Ohotskij. V rakvi bila je velika klada . . . hlod. Po kratkem prestanku od nepričakovanega in neverojetnega dogodka rekel je mnrsikdo : — Prekrasno ! „To" so pokopavali.. . Za*ramovali, zasmehovali so tudi vero. To govoril j« Zavadskij, ne obračajo se k nikomu. Lorenc je stal, kakor bi ga bila strela zadela. — Kaj porečete, baron P obrnil se je k njemu Bahmutskij. Lorenc je molčal. — Ničesa ne razumem in sumim, dejal je oni. — ln moja sumnja, baron, je v vaš prid . . . Zakaj ste zahtevali, da kar so ostavile neusmiljene njih roke! Hišo ste nam pač zrušili, polja opustošili, ali podrtina je naša in ostane naša. In Istran ljubi z vsem srcem zemljo svojo, če tudi je po večini to, za kar ste jo vi naredili: groblja in podrtina. In na tej po-drtini muči in ubija se trpin-poštenjak slovanskega rodu. Borna je eksistenca bornih prebivalcev Istre, ali tudi s to borno ekzistencijo bilo bi zadovovoljno ljudstvo to, ako bi Brnelo reči: gospo-dar sem na svoji lastni zemlji. To je ona točka, okoli katere se sučejo v«e narodne, politične in volilne borbe po Istri. Slovansko prebivalstvo Istre bije junaški boj za to, da se zruši velika laž o italijanskem značaju dežele istrske, laž, ki je naravna hči nekdanjega nasilstva, koje nasilstvo pa italijanskemu elementu ne podaja nikakega pravnega naslova do te zemlje. Nasprotniki naši se krčevito drže te laži in vsi njih napori pri vsaki volitvi imajo namen zabraniti, da ne bi se vsemu svetu resnica prikazala. Ker pa je bilo beneško gospodarstvo po deželah naših zgolj nasilstvo, morejo se sledovi tega na-ailatva vzdržati le z nasilnimi sredstvi. In k takim nasilnim sredstvom zatekli bo se nasprotniki naši tudi povodom zadnjih državnozborskih volitev. Čitatelji naši vedo, da je bil v vstočni Istri naš kandidat izbran z vsemi proti glasu jednega samega čudaka — da ne zapišemo ostrejše besede. Istina ta menda zadostno ilustruje trditve nasprotnikov naših o izključljivo italijanskem značaju Istre. A tudi v zapadni Istri priborili smo si častno večino volilnih mož. Ni obljube, ni pretnje, ni grožnje, n i denar in druge različno „finese" — in nasprotniki naši so pravi mojstri v izum-Ijevanju takih fines — niso mogle premotiti naših volilcev : trdni so bili, kakor je trdno skalovje, po katerem se reveži ubijajo in si služijo grenak svoj kruh. Ali naj se odkrije rakov . . . Grof mogel je zahtevati, toda vi . . . — Čisto navadno . . . progovori! je zaniČljivo Zavadskij. — Nadejal se je, da ne pojdemo in da ničesa ne bode . . . Zdaj izmisli si pa kaj novega . . . — Domislil sem se neke stvari . . . progovoril je tiho Lorenc. — Predno so je neslo truplo iz grada in Jpredno so je odrinilo, zabil je nekdo rakev brez mojega ukaza . . . Takrat so nesem zmenil za to . . . Zdaj razumem, da ni bilo to zaman. To bila je strašanska drzost. In posrečila Be je. Da Bem ukazal takrat pred pogrebom odkriti pokrov, bila bi drzoBt razkrita gotovo še v gradu. Vender bodem zahteval strogo razsledovanje stvari . . . Vse to je neverojetno , . . — Oprostite, baron, dejal je togotno Zavadskij. — Vso je čisto, prav čisto navadno. Neverojetno jo samo jedno — vaša drzost! Rakev je prazna, a grof živ v gradu ! A vi želite, da bi mi nadaljevali razsledovanje. — Dovolite! . . vzkliknil jo Lorenc. — Koga so videli v rakvi vsi služabniki grada in gosti, kateri so se sedli P Videli so naposled . . . ako ne strica, po vašem, tedaj vender mrtveca, a ne hlod. (Daljo prih.) načal prav hladno. Uboga Groas Sla je T soboto popoludne slednjič k njemu t pro-dajalnico, da ga prepriča, da svojo obljubo izpolni. Ali ljubimec jej ni dal vi-č nobenega upanja, na kar deklica izdere nož iz iepa t^r rani odurnega mladeniča v čelo in v desno roko ter zbeži. Rane niso težke Napadalku je policija kmalu potem aretirala in. ko se je sestavil zapisnik, zopet ispustila. „Slovanski Svet" ima v 5. št. naslednjo vsebino: Kaj pa sedaj P — Po volitvah na Slovenskem. — O troavezi. — O kritiki dr. Mahniča (O koledarju. Nadaljevanje). — Protidržavna agitacija ▼ Rusiji. — Dve Preiernovi pesmi v ruskem prevodu (Oh ! Vrba — V pamjat Valentina Vodnika). — Ruske drobtinice. — Moravski ornamenti. — f Franc Ks. Miklošič. Pogled po slovanskem svetu. — Književnost. Dom in Svet. Vsebina III. zvezka. 1. Josip Marn, c. kr. gimn. profesor. SpiBal A. Kalau. 2. Čudežna jezera. Zl. A. H. 3. Oostačeva hči. Piše T. 4. Florijan Skomljan. Pise Martin Molek 5. Erazem Tattenhach. Žaloigra. Piše Prokop. 6. Sen in up. Zl. A. M. 7. Človeška srca. Spisal Krasjanin. 8. Pepel in spomin. Zl. A. M. 9. Škofja Loka. Spisal A. Koblar. 10. Beseda — kje si P Spisuje J. M. 11. Andrej Kačić-MioSić, narodni hrva&ki pesnik. Piše Fr. Kovačid. 12. Triol ti. IV.—VI. Zl. M. O. 13. Nekoliko iz indijskega bajeslovja. Spisal dr. K. Glaser. 14. Porabne misli o slovenščini v govoru in pismu. Piše F. S firleaa bal kašalj, hre puta vici, promuklost, aazsfc, zadavica, rara. zapala NStijah Itd. mogu se a kratko vrieme izliečiti rabljenjem NADARENIH 18-30 Prendinijevih sladkišah (PASTIGLIE PRENDINI) što jih fotovi Prendini. lučbar i Ijekarnar u Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih ka&ljnć norih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo nziniaujem ovih sladkišah. Opazka. Vulja se paziti od varalieah, koji je ponačinja.ju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve sladkise (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (Akatule) moj podpis. Svaki komad tih *!ndki£ah iina utisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini", Člena 30 nč. kutijici zajedno ta naputkom. Prodaju se u Prendinijevo] ljekarni u Trstu (Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijib ijekarnah svieta. 42—43 Razumnim možem v starosti od 25 — 40 let, neoŽenjenim, zdravim in krepkim, ki so nemškega in tudi slovenskega jezika v besedi in pisavi popolnoma zmožni, in morejo dokazuti, da je bilo njihovo dosedajno življenje neomadtževano, ter da je njihovogmotno stanje vredjeno, ponuja se z oddajo službe potovalnega zastopnika, kateri službi bi se morali zavsem posvetiti, in s katero je združena stalna plača z stranskimi dohodki, prilika si, ako se njih sposobnost dokaže, zagotoviti sigurno in stnine bodočnost. Za to službo se pa naj le toke osobe potegu jejo, katere vsem tem znhtevnm vstrezajo in ki imajo vesolje do potovalnega posla in so vajene svoje dolžnosti z resnostjo, pridnostjo in žilavo vstrajaostjo izpolnovati, pri čemur se pa tudi brezmadel tno obnašanje zabteva. Lastnoročne, nemško in slovensko pisane prošnje, katerim se morejo priložiti prepisi spričeval, se naj pošljejo pod „H.47I* v GredCi.poate restanto. 10—2 Proti Dimu! Izdelujem dimnike proti dimu, n katerimi jamčim za dober vspeh tudi pri najslabših dimnikih, sa najnižjo ceno petnajst gold. Dimniki ti ae postavljajo v rabo prikladno položaju. Za administratorje in posestnike hiš izdelujem nove kiju Že po dvajset nvč. — Poprave kjučavnic stanejo tudi 20 kr. — Katero-kdi drugo delo po pogodbi. Znstop tovarn za poljedelske stroje in aparate za slično, kakor tudi za tehtnice in cimentirane uteži. Izdelujem naprave za uravnanje toplote po tovarnah za testo, po stanovanjih, tovarnah za konserve, za sušilnice in druge različne potrebe industrije. 21—24 Ključavničarska delavnica Josipa Zolia Ulica Via Rsssetti itevilka 6, — (uhod v ulici Chiozz«.) FILIJAL&A c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci 7.a vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonlh aa 4-dnevni odkaz 2*/4% j BO-dnevni odkaz 20/o 8- , 3% 3-meseSni „ 2 30' * 8'/.% : , . 2'/,% Vrednostnim papirjem, glusečim na napoleono, kateri se nahajajo v okrogli pripozna se nove borentna tarifa na temelju odpovedi od 8. oktobra, 12. oktobra in 3. novembra. Okrožni od del. V vrodn. papirjih 2'/,% na vsako svoto. V napoleonlh brez obresti Nakaznice za Dunaj, Prago, PeSto. Urno, Lvor, Trapavo, Reko kakor za Zagreb.Arad, Bozen. Oradoc,Hermanstadt, Inomost, Celovec, In Ljubljano— b r e t troškova Kupnja iti prodaja rrednostij, divis, kn&or tudi vnovćenje Jtnponov 24- 4 pri odbitka proviadje. Predujmi. Na jamčevns listino pogoji po dogovor* Z odprtjem kredita v f^MMionu ali Parizu, Berlinu ali t drugih mevtrvh — provizija pc pogodbi. Na vrodMMtl obresti po pogodbi. Uložki v pobrano. Sprejemajo a« r pohrano vrednostni papirji, zla« »li srebrni denar, inozemski bmtkrrvn itd. — p» pogodbi. Trst. 7i>. februvarja 1891.. ft 24 Telegram „Edinosti". Ljubljana 9. marca. Slava slovenskim volilcem. Živio Nabergoj ! -Slov. Narod \ ti TRŽAŠKA HRANILNICA sprojomljo denarne vloge v bankovcih od 50 oT. do vsaivgu zrit-ska vsak dan v t-dnu razun praznikov, in to od 9—12 lire opohidne. Ob itt-dtljah pa od 10-12 ure dop. Obrtati na V nji ^tca..........3*/0 Plačat vsuk dan od 9—12. ureopoludne. Zt»esk»> do 100 tfld. precej, zneske preko 100 do 1000 cld mora s« odpovedati dni, zneske preko lHOO gld v>ii 5 dnij pr«*j Ilkomptujo m nji.-.e domicilirane na trŽaS- kem l.rgn po . ... 3T/»®.'( Posojaj« na l(.'"0 gl.l. po ...... . 6% višje j-u. sice od 1000 do 5000 gld v tekočem računu po...... Več e svot« po dojiovnru. Đajt det.ar proti vknjlSeiiiu na posentva v Tratil. Obresti po dogovoru. TKST, 4 februvarja 1891. 5-24 Znaten postransk zaslužek, koji se vedno vekša in več let traja, dobe pripravne in zanesljive osobe, katerih prošnje življenje pa mora biti neomadežerano in ki so , ▼ vedni dotiki z občinstvom. Dosluženi žan- l^j darmi in podčastniki imajo prednost. Povprašuje se pod S. 1891." G raz, postlagernd. 8—25 ; Lekarna Trnkćezv, zraven rotovža ^ ' v Lublj ani na velikem mestnem trgn, priporoča tiikuj popisana nsjboljfa lil ■ vel« /draviht Ni ca dneva, da bi ne pri j'Ti pl menih /ahvul o nnSih Izborno akuSenlh domačih zdruviiih-Lekarn Tmk6'zy-jnve tvrdu in pet. In nicer : N» O n n a j i Viktor pl. Trnkdery, V., HundstliurnintraoRe id3 (•ndl knmi^na tovarna); dr Otoff pl. Trnk6ezy, III. Rade«kypl t z 7 in , Juliu« pl. Trnk6ozy, V|I[ , ,I.»aefstildier«traase 30. V Gradci (na Štajerskem) VendbllirjI. Trn*o«y. V Ljubljani Ubald pl. Trnkoczf. P. n. občinstvo »e prosi, ako mu jo na I U leni ležeče, da »poda navedena ztravila a prvo poŠto daWT da mul v tako le napravi : 1 I r.i Vi 3 LoKarna Trnk6czy poleg rotoviav L,fubllant. Marij aeeljske kapljic* za želodec so iz vrstno uspoAne, kot želodec kre-pilno, 2lozo ločilno, odvajalno, bolečine olaj&alno in Hlast do jedi oživljajoče zdravilo. — Sklenica ntone 20 kr., tiioat 2 gl., 5 tu-catov samo 8 gl. ifgf' Mvarllo! H| Opozarjamo, da taku istinite Marijaueljske kapljice dobivajo se v.lekarni Trnkoezi-ja zraven rotov-ža na velikem- mestnem Cvet proti trganju (GlclitKclMt), povsem Mftjboljse zdravilo, lajSa in preganja bolečine pri skrnini (revmatizniu), pri trganj« po udih, pri bolestih v kriSi in livrih, pri oteklinah, otrpnjenih udih, in in kiti itd. Zahteva naj se „dr. Ma-ličevega evetu zoper tr-ganie" a tikatoječim znamenjem. Steklenic« 50 kr., tucat <* gl. 50 kr. .^rnftrft. za odraolo In trgu v Ljubljani. Planinski zeliščni sirup kronski. otroke, je najboljši zoper k«5e)j, hripavost, vratobol, jetiko, prane in kr , t tu.'ut S »jI. Krasne naorke na privatne narmlitelje 20-7 badava i franeo. JoSle navidjene knjige uzoraka za krojače nefrankirano' i uz nlozak od 20 for.v koji če se nakon ovrSene naruibe ura^unaCt. Tvari za odjela. Peruvien i Đoaking za visoko svećenstvo; propisane tvari za c. kr. činovničke uniforme, tre za veteran«*,, vatrogasce, aokolaše, livrfc; sukno za biljard i igračje atolove, loden i nopromočne lovačke kapute, tvari koje se pere Plald za putnike od 4-14 itd. Tko želi kupiti jeftine,, poitene, trajne, čistio vunene anknene fcarf nipošto jeftine cunje, štono ih posvud nudjaju, te jedva podnose krojačke trogkorer neka se obrati na Iv. StikaroMy-a u Brnu* Veliko skladište »ukna Austro-Ugarske. U mojom stalnom skladišta u vriodnosti od '/, milijuna for. a>. v.- te u mojoj svjetskoj poslovnici j jst pojmljivo, da preostane mnogo odreaaka; svaki ramimno misleći čovjek mora sam uviditi, da Be od tako malenih ostanak* i odrezaka ne može poslati uzorke jer nebi uz koju stotinu naručala uzorkah u kratko niita preostal«,, to je ono ualjed toga prava slieparijiii kad tvrdke sa suknom objelodanjuju nzorke odreaaka t ustanaka, to su u takovih slučujovihi odrezei uzoraka od komada, nipošto od ostanak a; naknno takovog postupanja jesu bjelodane. — OdrH ici, koji se nedopartaju, ?.JWMjeuju.ju so il no lio-vruti a ovac. Kod narućbe treba navesti lioju. duljinu i donu. Posijjke jedino nz postarsko pouzetje preko 10 for. flrinko. 4 — 24 Dopisuje u nj«niačkoin, laudjarskom, češkom, iioljskom, italijiinskoin i fraiicezkom. jeziku. g. Nič več kašlja! PRSNI ČAJ napravljen po lekarničarju B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to sprićujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin in Čioti kri; ima dober okus in vela en zavoj za 8 dni ftO nvč. Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za prestouje života in proti madronu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri z:prtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Kna škatlja velja 80 nvč. P lan ter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debelej koži — cena 3 plaštrov zn kurja očesa 20 nvč. — Ena steklenica tinkturo 40 soldov. Edina zaloga v Trstu v lekarni ROVIS, v Oorici v lekarni C ri s to f ol 1 e t ti, Pontoni in GI i u b i c. 9 — 12 V tej lekarni govori se tudi slovenski. h) tj d S etri ;roko, je najboljši zoper kuSelj, pljučne bolečine : 1 steklenica S Kričistilne kroglj ioe, ) smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in ao ae uže Uootkrat sijajno osvežile pri zabasanji člov, škega tete«*, gl..vo 6Iu, otrpneMi udlli. »kaženem rnih in ot.istnih boleznih, v Skatljah h 21 kr. ; jndeu aavoj h ti škallj..ini l gld. & kr^ Trnk6czy-ieva limeljeva slatina kava (zdravilna kava). g lehko probavljajoče, želodec krepiloo, redllno sredstvo, jo važna za vaaoega in neobhodno, potrebna v oliranenje in dosego zdravja. »/« zamotek &0 kr. ANGLEŠKI ČUDOTVORNI BALZAM, 1 steklenica 10 kr., 1 tucat 1 gld.,. 5 tueatov samo 4 gld. ZDRAVILA ZA ŽIVINO. se več* potovalnih in Btahiifo zastopnikov za posredovanja za varovani j proti telesnim nezgodam. Ponudbe nuj se izvoli pošiljati pod »ifro „Nezgoda*, upravništvu tega lista. 3—7 Štiiiiu »» iivinn Tft dobra ltuPa P°" oluP« £a inu. milglk najbolje pri vseh boleznin krav, konj in prafllGev. Konje vii ruj ti ta ■tupa tromiju po Crevlh , btictavk, rseh niklezljlvlh • ^r •— ' kužnih liolbznlj, mf%tf K -—k«ilja. pluCuih In W BT ' tj vratnih boleznij. ter ndpruTlJrt VSC g i it«, mdi vzdržuje konji- dtthele, okrogle i iskraue- Kmvo dajo mnnprn dobrega inl"Vn. BV Zamotek 7. rahdnim navodi m vrpd velja le 50 kr , 5 zamotkov n*amo % gl. Vsa ta na9tet.a zdravila Ne samo prava dobijo Cva.* 7H knili<> Najboljfle mazilo za kni-Je-V'Vt?l poimitra pri pr.'t6gu Kil, ote- kanii kolen,kopitnih bolezni, otrpr nenji v boku, kril itd oieknnji noff mehurjih na no gah, i z v i J t- r i j i tiN 'It Canji se ila.op' «vH UfSioi itd..s kratka rl vbuIl vnanjih boleznin In hibah. StnkleTiiou z rthil-nini navodom vred stann to 1 »Id., « stekl z rubilnim uavttdnin vred samo 4 gld. v lekarni TRNKOGZY-ja zraven rotnvia in vs:tk nč.; „Sodni obrazci" po> 90: nč_; „.Viljem Teli" po 40 nč.; „Ljudmila" po20nč.; „Filip" po 20 n&y „Antigona-4 po 20 ni.; „Pjesmi* o zvonu11 po 90 nč.; „Istra" p« 90 nč. Ima v zalogi vse potrebne tiskovino ul knjige za župne urade. TVakarim Dolenc V Trstu gospAda se niso ustrašili tega sijajnega in jednodusnega manifesta prebivalcev Istre, ..niso uklonili svojega tilnika pred voljo ljudstva, kakor bi se poštenjakom spodobilo, ampak videči, da jim ni moči zlomiti značajnosti volilcev, doteknjliso se drzno svojo roko postavnih do-ločeb tikajočih se volilnega reda. Ker niso mogli upogniti trdne volje prvotnih volilcev, zastavili so svojo sekiro pri volilnih možeh — koje može je ljudstvo izbralo, da v njega imenu oddajo glasove svoje za pravico in resnico. Ako je že pregreha, zapeljevati prvotnega volilca, ki voli v svojem lastnem imenu, je pa naravnost zločinstvo, brez razloga odbijati volilnega moža, koji ne odda glasu v svojem imenu, ampak v imenu več stotin volilcev. In vseh teh 13 volilnih mož, koje so na predrzen način uničili, da pridobe svojemu kandidatu večino, imolo je postavno napravljene, od politiške oblasti izdane legitimacije, da torej nikdo ni mogel dvomiti, da ne bi bili prav isti, koje je ljudstvo izbralo za svoje zaupne možo. S početjem tem se niso nasprotniki naši le postavili nad postavo, ampak izrekli so nezaupanje politiškim cesarskim ob-lastim in potemtakem žalili te oblasti« Isti na pa, da vladni zastopniki niso mogli preprečiti gorostasne te krivice, daje nam mnogo misliti. Uverjeni smo sicer, da je vrhovni politični uradnik v deželi dober in pravičen mož, ki gotovo strogo obsoja taka nanilstva, ali gotovo je, da mej podredjenimi mu organi ni vse tako, kakor bi moralo biti, kajti no moremo si misliti, da ne bi beseda vladnega zastopnika prav čisto nič ne izdala, ako bi jo izgovoril takim naglasom, kakorŠen je jedino na svojem mestu proti ljudem, ki so vsak trenutek pripravljeni zakone krušiti. Vladni listi sicer zatrjujejo, da sta vladna zastopnika energično protestovala proti postopanju volilnih komisij, ali čudno, čudno, da so bili njuni protesti gla9 upijočega v puščavi. Sicer pa potrpimo malo: doba verifikacije državnozborskih volitev nam morda marsikaj pojasni, kar temu in onemu ne bode ljubo. In ko bode vse jasno, stopil bode italijanski poslanec raz sedež, do katerega so mu njega prijatelji pripomogli tak6 nezaslišanim načinom. Bodi-si pa tako ali tak6: zadnje državnozborake volitve, vršivše se po Istri, donesle so nam v e 1 i-k a n s k dobiček. Prepričale so ves svet, da je Istra slovenska zemlja in da se nasprotniki naši vzdržujejo le nemoralnimi sredstvi; prepričale so nas, da je ljudstvo tu doli značajno in pošteno in da bodemo zmagovali igraje, ko ne bodo več mogoča škandalozna de-jrtjna, s kakoršnimi so si pri teh volitvah ogrešili dušo svojo nasprotniki naši. —t—. Politični pregled. Notranj« dežela. Državnozborake volitve so do malega završene ; na vrsto pride še jedina Dalmacija. Tu volijo 16. t. m. kmetske občine, 18. mesta, 19. trgovinske zbornice in 21. veleposestvo. Žalostjo bilježimo, da so Srbi sklenili kompromis — z Italijani. Ni nam namen mešati se v bratski prepir mej Hrvati in Srbi in tudi nećemo dajati dobrih svetov ni jedni ni drugi strani, ali povedati moramo kar naravnost, da je postopanje Srbov nerodoljubno in neslovensko. Nad Srbi utegne se njih kratkovidnost šo britko maščevati, ker se pajda-šijo z neizprosnimi protivniki Slovanstva. Ako motrimo izid državnozborskih volitev, moramo pač reči, da so razmere bolj zmedene, nego kedaj poprej. To pa je gotovo, da je grof Taaffe igral z ognjem, kajti tako ubogljive in krotke večine ne dobi gotovo nikdar več, nego je bila v bivšem državnem zboru. Glavno vprašanje je sevoda : bode-li in kje dobil grof Taaffe svojo večino P Najbolj razširjeno menenje je, da bode skušal pridobiti Poljake, nemške liberalce in veleposestnike, kojim se utegnejo pridružiti — tako sodijo optimisti v vladnem taboru — tudi Slovenci. Kakor bi bila nenaravna taka zveza, vender ni nemogoča — Bog dal, da se motimo — ako pomislimo na žalosten rezultat volitev na Kranjskem. Jedino upanje naše so Primorski in Štajerski poslanci, o katerih se nadejamo, da bodo preprečili, da Slovenci ne zajdemo na taka neslovanska opolzla tla. „Neue Freie Presse" javlja, da grof Taaffe skliče konferencije odličnih mož vseh strank. Dogovarjanja ta bodo pokazala, ali je moči sestaviti večino, kakoršno bi si želel g. ministerski predsednik. Isti list javlja, da bode v kratkem ministersko posvetovanje, pri katerem bodo določili vsebino prestolnemu govoru povodom otvoritve novega državnega zbora. Glavni momenti izvršenih volitev so: poraz Staročehov in poraz nemških liberalcev na Dunaji in na Štajerskem. Staro-čehi so hočejo popolnoma umakniti iz političnega pozorišča ter odložiti tudi de-želnozborske mandate. O tem vprašanju so se že posvetovali etaročeški prvaki, sklenili pa še niso nič pozitivnega, Dr-Rieger, ki biva sedaj v Italiji, odložil je že predsedništvo šolskega društva češkega in mestno odborništvo. Različne vesti. Žalostna vest. Gosp. dru. Sanoiuu, deželnemu poslancu, odnosno mestnemu svetovalcu, umrl je sedemletni sinček. Ciril. Pogreb je jutri ob 1. uri popol. v Škednji. Odličnjaku našemu b6di izraženo najpriBrčniše sočutje! Umrla |e gospa Uršula Marte-1 a n č e v a, gospodinja poznani narodni obitelji v Barkovljah. Včeraj popoludne vršivšega se pogreba udeležila se je ogromna množica, prihitevša iz vse okolice. Ob tej priliki pokazalo se je zopet, kako okoličani Čislajo narodno misleče ljudi; kajti, da je umrl prvi milijonar, gotovo ne bi bili prihiteli v tolikem številu. Ker pa je zadela nesreča uarodno obitelj, prišli so, kdor je le mogel, skazat sočutje svoje. Društvo „Adrija" udeležilo se je korporativno pogreba ter pelo žalostinke pred hišo žalosti, v cerkvi in na grobu-Blaga pokojnica naj v miru počiva! Gosp. Janko Leban, večleten sotrud-nik našemu listu, imenovan je nadučite-ljem v Bengunjah pri Cerknici. Imenovanja. Gospod namestnik je imenoval c. kr. stavbinskim pristavom Ludo-vika Schoinza in Ernesta Dejaka; zadnjega provizornim. Iz Škednja se nam piše: Morda v ni* jednem kraju vse okolico niso bili volilci od prvega začetka tako jednodušno za našega Nabergoja, kakor pri nas. Pri nas ni bilo niti govora o kaki nasprotni kandidaturi : naši volilci poznali so le Nabergoja in nikogar druzega. Le par od drugod došlih nasprotnih agitatorjev poskušalo je rudi pri nas svojo srečo, ali opekli so so prav pošteno. Zato pa smo nestrpno čakali izida volitve in ker do večera nismo dobili nikacega poročila, poslali smo nalašč v mesto poizvedovat. Po deveti uri zvečer bližali su se poročevalci naši rotundi pod Skednjo glasnimi živio-klici. Ko smo to začuli, kar zavrelo je po vsej vasi. Odbor gospodarskega društva podal se je poročevalcem naproti, da iz njih ust čujo veselo vest. Vsa vas — z godbo na čelu_ pričakovala je poročevalce ter smo su potem v sprevodu podali v vas. Godbeni zvoki in radostni vsklici izražali so veselje naše, ki je trajalo čez polunoči. Značilno za mišljenje ljudstva našega je to, da smo čuli mnogo vsklikniti : Tako veselega dne še nisem doživel ! Il Rojana nam poročajo: Tudi pri nas, kakor drugod po okolici, dali smo odduška presrčnemu veselju m radosti nad sijajno zmago našega odličnega sorojaka, g. Iv. viteza Nabergoja. V nedeljo zjutraj videl si naše domačine trumoma hiteti na volišče. Na obrazu vseh si že videl, koga menijo voliti, za katerega moža nesejo svoje glasovnice. Nikdo ni ostal doma, nikdo ni zatajil svojega rodu, ampak vsi jednomiselno so glasovali za Nabergoja, iz-vzemši par mož vetrnjakov, v kojih glasovnico nismo mogli pogledati. In čudno : mej najbolj vnetimi volilci vit. Nabergoja opazili smo to pot take posebneže, ki so pri zadnjih občinskih volitvah glasovali za nasprotnike ; uprav isti so najbolj se ogrevali za kandidaturo g. N. ter druge nagovarjati, ker uvideli so, da jim nasprotniki obetajo zlate gradove, a potem pokažejo — ligo. V nedeljo popoludne hiteli so rodoljubi rojanski v mesto, kolikor jih ni ostalo v mestu od jutra. Hoteli bo vedeti, »kaj so vaejali in če je sovražnik premagan". Drugi so se pa zbirali v gostilni pri Ferlugi, kjer so do pozne noči čakali novice iz Trsta. Ko jim je ta došla, ni bilo veselja ni konca ni kraja, orili so gromoviti „živio Nabergoj" in napijalo se je in pelo. Pozno po polunoči čuti je bilo glasne „živio-klice" po Rojanu. V ponedeljek smo pa razobesili veli-kansk venec z napisom „Živio Ivan vitez Nabergoj" pri uhodu v Rojan, nad glavni obok in na večer zbrali smo se mnogo-številni v omenjeni gostilni, kamor je došel tudi naš vrli pevski zbor „Zarje". Mej krasnim petjem slovanskih zborov, navdušenimi govori in napitnicami naši diki, odličnemu zastopniku, minula je ura za uro in še-le pozno v noč smo se razšli navdušeni in prepričani, da slovanska stvar v Rojanu živo klije ter da nam naše pre-mile narodnosti iz src ne iztrga najljutejši sovražnik. Venec, ki je bil razobešen nad uhodom v Rojan, in njega napia bil je iskren klic vseh Rojančanov. Pač kukavica je moral biti oni predrzni berič, ki se je nekda izrekel, da bode dotični, ki je to uaredil, že „videl posledice" (!) Isti venec in zastavi (državno in mestno) odpravil je neki zlikovec, poturica s Krasa, kateremu bi bilo dobro, da se ga na pristojnem mestu zatoži. — Z eno besedo: Rojančani pokazali so se to pot prave državljane in narodnjake, ki umevajo narodov položaj. Slava jim 1 „Opazovale c". Qd SV. Ivana se nam piše: Zmaga je naša! Ko smo to izvedeli, da je zmaga naša, kakor blisk zadoneli so po naši svetoivanski dolini gromoviti „živio"-klioi na našega izbranega prvaka, Ivana vit. Nabergoja ter odmevali od hriba do hriha, tudi tja do bližnjega našega sosednjega hriba (Kadin), kjer biva nasprotni nam kandidat, Polde Mauroner in njega volilci. Radovedni smo pa, kaj so ai hri-barji mislili zroči po naši svetoivanski dolini in videči lepo razsvetljena okna v čast velikanske naše zmage. Menda so prav plaho gledali in si kaj mislili---- naj mislijo kar hočejo, naša jo zmaga. Dragi mi rojaki! naša je zmaga in zakaj? Zato. ker danes je ves drugi svet in mili naš narod ne spi več; vzdramil se jo, odprl je svoje oči. Celo otroci so komaj pričakovali tega veselega trenutka, kar priča, da se tu pri nas dan za dnevom vedno bolj širi narodna stvar, zato pa vsa čaBt starišem na lepi vzgoji njih otrok. Tedaj dragi rojaki in vsi bratje okoličani: le tako naprej in ostanimo trdni in zvesti za našo stvar. Se nekaj: prvaki naši so v volilni borbi točno vršili Bvojo dolžnost ter navdušili mnogo nezavednižev, da so tudi pristopili v naš tabor in tudi v naše mlado „Bralno društvo". Zabilježiti moram pa, da so se v nedeljo povsod vršile napitnice našemu izbranemu poslancu, Ivauu Naber-goju v čast; vse je bilo veselo, vsakemu bo je srce smehljalo same radosti, le v neki dvorani vtaknil se je mej kakih 200 druzih oseb nek mrčes, kateri jo na ves glas začel sikati proti našemu poslancu, a mi kot pošteni narodnjaki in možaki pustili smo ga pri miru misleči si, do oslovski glas ne sega do nebes. Ko je bilo dosti sikanja, preklinjanja, gnjusnega besedovanja in psovanja, naprosili smo nekega poštenega stražarja, da ga odpelje, kar je tudi storil. Vprašam Vas, dragi rojaki, kaj bi se bilo prigodilo, ko bi kdo naših v takem slučaju tako razsajal?! Čuvaj Bože, gotovo ne bi kože cele odnesel; mi pa smo v čast našega naroda vse to voljno potrpeli. Tedaj dragi rojaki! ostanimo tudi v bodoče zvesti našemu narodu ter držimo se našega nam znanega gesla. Vam Ka-dincem (hribarjem) pa bodi Sv, Ivan ogledalo! Bog živi še mnogo let našega poslanca in vse okoličanske volilce! Okoličan. Ne bo še konca ?! Poulična sodrga po italijanskih gnezdih istrskih kar besni. Iz Koperščine došle so nam od različnih strani vesti, da v mesto Kopersko došle se ljake naše kar na javnih ulicah napadajo in insultirajo. Pretočeno nedeljo morali so nekega seljaka žandarji spremljati, ker ti ni bil življenja svest, druzega seljaka pa so zaprli, ker se je energično branil. Dasi je predsedništvo političnega društva „Edinost" že storilo potrebne korake, opominjamo še enkrat kompetentne oblasti, da hitro in s vso eneržijo posežejo vmes in vkrote poulične aodrge, odnosno intelektuelnih provzročiteljev bojevitost, kajti, ako tega ne Btore, utegnilo bi — kar Bog ne daj — razdraženo ljudstvo zagrabiti za orožje samoobrambe. Glejte torej, kaj delate! Važno je, da je cel6 Puljski list, „L'Ecco di Pola* norce bril iz naših ita-lijanašev. Dokler so se čutili na trdnem, sklicevali so se vedno na svojo dvito coi-turo, sedaj pa so jadikovali : Iddio salvi ristria ! Ker se pa star grešnik še le tedaj spomni Boga, ko so 8e mu približali zadnji trenutki, misliti je, da italijanska gospoda piha že iz zadnje luknje. In najbrže je res tako! Rojakom našim na Koperščinl priporočamo toplo gospoda dr. Forsterja odvetnika v Kopru. Dasi ta gospod ni naše krvi, je vonder priporočila vreden, kajti ne sovraži narodnosti naše, kakor jo sov« ražijo par druzih tamošnjih odvetnikov, koji pa sicer radi lovć slovenske klijente po obsežju pol. okraja koperskega. Rojaki, ne pitajte se svojim denarjem onih, ki nas sovražijo! Lahonskl čenči vL'Indipendente" in „Mattino" sta si v laseh ter se preganjata za princip: kdo ve bolje in vspeši iše braniti lahonstvo Trsta. Povod m< jusobnemu boju je zadnja volitev. „Mattino* se namreč poganja, da bi bil Mauroner gotovo izvoljen, ako bi mu pomagala radikalna stranka, čeprav on sam „ni smel" priporočati kandidaturo g. Mauronerja ; „Indipendente" se pa spravlja na ostale državne mestne poslance, ki mu niso zadosti „Italiuni", čeprav bi nas Slovence v žlici vode vto-pili, ako bi jim bilo možno. Edini liberalni in vredni zastopnik bi bil — po mcnenju „Indipendenteja" — Poldek Mauroner: torej najstrastniši nasprotnik slovenske narodnosti. In za izvolitev tacega moža prizadevali so se tudi slovenski socijalisti v Trstu ! — Mauroner je vsem nam zadosti znan; poudarjamo to le, da svet spozna, kam človek luhko zabrede pod pretvezo socijalizma. Abotnost. Tržaški časopisi prinašajo vest, da je v ponedeljek zvečer prišel v mestno bolnico nek V. Thaller, rekoč, da je použil 11 škatljic žveplenic ter da je, vprašan zakaj se je hotel osrrupiti, odvrnil : „iz žalosti, ker je bil izvoljen Na-bergoj in ne Mauroner". — Sedaj neki ni več v nevarnosti, joče pa še vedno. Laški komedijanti. Znani irredentarBki poslanec Barzilai interpeloval je ministra Rudinija glede dogodkov v Trstu in na Tirolskem, rekoč, da je v Trstu avstrijska policija v gledališču odstranila italijanske grbove, na Tirolskem pa nekje zaukazala odstraniti podobe laikih regentov. Rudeči Barzilai je zahteval, da Rudini tirja od naše vlado pojasnila in zadoščenja. Ko je Rudini odvrnil, da je avstrijska vlada italijanski prijazno naklonjena, nadvladal je po zbornici — smeh, in ko je Rudini obljubil, da stori potrebne korake, so mu odrešenci ploskali. Uboga trozveza, kako šibke noge imaš! Glas 0 volitvi V Istri. Oficijozna dunajska „Presse" prinaša dopis iz Istre, v kojem šiba vedenje volilne komisije, ki je uničila II glasov za Laginjo ter s tem po krivici pomogla do izvolitve Vergottinija. Volitev je bila pravi monstrum. — »Pic-colo" pristavlja: „Mi vemo, zakaj so se uničili oni glasovi" — mi pa tudi. Ali krivica in laž iinati kratke noge, in slava La-honov ne bode dolgo trajala. Od SV. Ivana se nam piše: Volitve so končane in vzlic vsemu prizadevanju g. Poldeka zmagal je sijajno naš Nabergoj Ne moremo razumeti, da so se za g. Poldeta vnemali naši socijalisti, ko je vender Polde s a m k a p i t a 1 i s t, pri kateremu morajo delavci delati od zore do mraka za en bori goldinar. Istotako nam ni znano, da bi se bil v tukajšnjem deželnem zboru kedaj potegnil za koristi delavcev. G. Kle-menčič bil bi bolje storil, da si je poprej ogledal moža, predno ga jo priporočal za kandidata. „Delavska Zveza" je res potrebna in koristna, a nje načelniki morali bi si najprvo pot gladiti in razmere spoznavati, ne pa narod ščuvati. Ni-li imel g. Nabergoj prav, ko je pojašnjeval, da ni tako lehko priboriti delavcem vseh pravic, kakor nekateri mislijo in da ni mdči v 24 urah svet prebrnitiP! G. Nabergoj bil je ravno — kar drugi niso — odkritosrčen in zato ne zasluži, da ga grdo napadate. Delavci naj gledajo, da si osnujejo močno stranko na pametni podlagi in še le potem postali bodejo važen faktor pri državnozborskih volitvah; nikakor pa ne kaže, z golo roko kače loviti. Pri sedanji taktiki mora propasti „Delavski liBt". Nedoslednosti. Občo volilno pravico zahtevajo naši socijalisti, v resnici so so pa združili z ono stranko, ki je pri dr-žavnozborski volitvi v vztočni Istri krušila še ono malo volilne pravice in volilne svobode, kolikor je določa že sedanji volilni zakon. Da ao nam zavrnili kacega prvotnega volile a, bi človek še potrpel, a zavračali bo nam volilne može, postavno voljene po stotinah prvotnih volilcev in tako kratili torej volilno pravico stotinam voliloev-dav-koplačevaleev. Je-li to prava pot v dosego občega volilnega prava?! Menimo, da ne. — G. Mauroner je obljubil delavcem, da jim pribori obče volilno pravo, meščanski volilni odbor je pa na svojih plakatih zatrjeval, da bode g. Mauroner čuval stare tržaške tradioije. Sedaj pa nam povejte, katera teh dveh obljub je resna, kajti jedna absolutno izključuje drugo. Kdor bi hotel vresničiti socijali-stiški program, ob enem pa čuvati stare tradicije tržaške buržoazije, ta pa bi znal več kot hruške peči. Slovensk delavec nam piše : Pri ljudskem shodu, vršiv em se v dvorani hotela „Europa", ogreval se jej eden urednikov „Del. lista" ter se jezil, ker je Nabergoj omenjal, da je v Trstu že vsakdo volilec, kdor plačuje le 50 kr. davka. Omenjal je, da nekateri slovenski zastopniki niso zastopniki celega naroda, temveč le posameznih delov; kajti večina Siovencev so delavoi, in ko nimajo ti volilne pravice, ne morejo si voliti svojih zatropnikov, kateri bi se za njih potegovali, (sic !) Trdil je — za kar so mu vsi ploskali — da ni res, da bi bili Slovenci zatirani od katere-koli strani, od katerega-koli drugega naroda, da imajo ravno taiste pravice, kakor vsi drugi narodi v AvBtriji in da je to norost (DummhoitJ, ako zahte-vajo Slovenci več kakor imajo, češ oni so v malem številu in niso mogli in ne bodo nikoli dospeli na tako visoko Btopinjo omike, kakor drugi narodi, kajti ponašati 1 se ne morejo ne z slovstvom ne z drugimi umetnijami, in ako bodo hoteli kdaj take imeti, morali bodo od drugih narodov jemati. Ste čuli, dragi čitatelji P Menda vam je to zadosti, da veste, pri čem da smo. Takih odpadnikov imamo mnogo — mnogo tu v Trstu, — kateri nas izdajajo ob rasnih prilikah in smešijo naš narod. In od takih možakov bil je tedaj postavljen in proglašen slavni Mauroner za kandidata, katerega načela in program so nevarni veri in našemu narodu. Slovensk Obrtnik nam piše: Hvala Bogu, zmagali smo! Nasprotnikom niso pomagale vse njih spletke. Italijanski listi trde, da niso volili mestni volilci; revčeki, mislite-li da so vsi meščani privrženci MauronerjaP! In koliko jih ni dobilo glasovnic! Samo okolo „šrange" jih je kakih 20 in ti bi bili vsi glasovali za Nabergoja. „Mattino" se jezi, češ, da smo, slaveči g. Nabe igo j a zmago, provokovali mirne meščane, to pa ne pomisli, da oni nas pro-vokujejo pri vsaki priliki in na vso mogoče načine. Ali mi nimamo straha: trkali bomo, dokler se nam ne odpre, in če ho vrata s tisuč ključi zaprta! Iz Pomjana se nam piše : Ko je videl občinski tajnik iz Pomjana, da mu vse po volji ne gre, in da smo ga ošteli, se je neki kaj nespoštljivo izrazil o raznih odličnih uradnih osobah. To je nam zatrdil nek mož v pričo dveh prič ter dostavil, da so to slišale tri priče. Sicer pa poznamo g. tajnika in vemo, da je zmožen za kaj tacega. Zato mislimo, da žaljeni odličnjaki gotovo store potrebne korake. In to bi bilo potrebno, da se Po-mjanskemu predrznežu peruti pristriže. Čudno jo, da na hiši tega moža visi tabla c. kr. pošte. Mi ne bi hoteli sicer nikomur škodovati, ali dotične oblasti naj odločijo, je-li tako postopanje dostojno ali ne! Iz Pomjana se nam piše: Nekdo, ki se je že v koperski voliki rumeni hiši pokoril in še ne spokoril — pravijo celć, da je „kompare* nekemu znanemu tržaškemu kapelančeku — je dne 23. in 24. svečana v Pomjan prišel in po Vasi trobil: „Kaj boste farje poslušali, kaj vam hočejo farji, beseda farjev je gnoj ; s kopersko gospodo držite itd." Toda naletel se je na priprostega kmeta, kateri mu zavrne: „Poberi se brezverni postopač, tukaj ne boš ljudi lovil". In šel je res — drugam ljudi lovit, za dober denar seveda. O polunoči privlekel je ljudi, da volijo za Italijane; za dober denar prodal je nek starec narodnost svojo in ae zaletel v nasprotni tabor. Ali vzlic temu lovu smo zmagali. Dobro znani oblastnež je pa vskliknil: „Tutto že anda in časa del dia-volo" Toda vedi, da to zadene gotovo tebe po pregovoru : qua!is vita, mors ita". Volitve na Štirskem. S Pohorja se nam piše: „Slovenski Štajer osvetlil je Sloveniji lice"! tako je pisal pokojni Jurčič po volitvah v drž. zbor štajerski v „Slov. Narodu", menda 1. 1876. Takrat so naši kmetje prvič zmagali nasprotnike na vseh linijah in izbrali si prvič vseh osem slovenskih zastopnikov. Od tistega časa hodi naš kmet vselej ponosen na volišče, vsvesti si svoje pravico in narodne dolžnosti. To je nasprotnike čedalje bolj po parilo in potisnilo v — kot, da v dveh volilnih okrajih letos še kandidatov niso postavili, namreč v celjskem in ptujskem. Oudi pa ste kandidata Vošnjak in dr. Gregorec bila voljena skoraj enoglasno. Tem huje pa so še naskočili nasprotniki v volilnem okraji mariborskem, slav. gra-škem in marnberškcm ter konjiškem. Postavili so kandidata, nam davno znanega že pod imenom Hamer-Ambos, v resnici pa strastnega nemčurja in bogatina dr. Schrniderer-ja. Ta kot milijonar ima v mariborskem okraji velika posestva in _ upljiva vsled denarju, katerega menda zdaj tudi ni Štedil, da jo ondi dobil še zdatno manjšino 70 glasov. Ali tudi tu je zmagal naš kandidat, g. R o d i č z 121. Š« si-jajnejša je bila zmaga naša v slov. Gradoi, najbolj pa v Konjicah, kjer je nallamer-Ambosa odpadel le en glas. Najbolj nas veseli napredek Slovencev v najbolj mejnem okraji marnberškem! Ondi so nasprotniki še vselej zmagovali, ali letos dobili so komaj ubogih osem — glasov, čeravno je njih agitacija bila skoraj — divja. Ali Slovenci tudi niso spali, temuč po shodih in družbah eden druzega navduševali, na dan volitve pa vsi se borbe udeležili. Sreča za nas je, da nismo razdvojeni, kakor so žalibog bratje na Kranjskem, temuč tu so najboljši agitatorji — kakor sploh narodni buditelji — duhovni, za njimi pa je naše ljudstvo kakor jeden mož. Edino tej slogi se je zahvaliti, da imamo takšne vspehe vkljub toliki zagrizenosti nasprotnikov! V mestih bilo jo slabše za naša kandidata dr. Srneca in dr. Dečko-ta. Naša mesta in trgi so z malimi izjemami najhujša nemčurska gnezda polna germani-zatorjev, kateri sedaj kar pljuvajo od same jeze, videvši, da jim kmetje ne grejo več na limanice; zato so se znosili nnd Slovenci v mestnih skupinah. Ali tudi tu prišli bodemo Slovenci na vrh. Ker se ondi ne more govoriti o nevednosti v narodnih rečeh, moramo se Slovenci dela drugači lotiti. Gotovo namreč je, da mestjani kot obrtniki in trgovci žive večinoma le od kmeta, kateremu v zahvalo potem še zapovedujejo. Da bodo spoznali vrednost kmeta in ga znali spoštovati, treba, da ae kmetje svojih zogrizencev kolikor mogoče izogibljejo. Kmalo bo jih začela stiskati suša — v žepu, in ohlajenih možganov spoznali bojo, od koga ao odvisni. Da pa se to lažje stori, treba da Slovenci po vseh mestih in trgih ustanovijo narodne gostilne, kavarne, štacune in naselijo se narodni obrtniki. K tem naj zahajajo naši kmetje vsikdar in videli bomo, koliko časa bodo minolo, da bo marsikateri, sedaj oholi nem-škutar, postal pohleven Slovenec. Toraj „svoji k svojim"! Pogorski. Za podružnico tv. Cirila ln Metoda, oziroma otroški vrt v Rojanu, nabral je nekdo nekje 5 gld. 4 kr, Pojdite k sv. Jožefu v Rlcmanje! Ves mesec marc je posvečen sv. Jožefu, častimo torej z otroškim srcem ves ta mesec sv. Jožefa, da nam njega godovnik dne 19. marca toliko več sadu donese. 18 dni pred nje^ govim praznikom bodi odločenih v pripravljanje na godovnik. 12 dni po prazniku pa naj bod o dnevi zahvale. Da bi toliko go-tovejši dosegli svoj sad, so pravoverniki in častilci sv. Jožefa vabijo na romanje v Ricmanje dne 18., 19. in 20. marca. Tu ima sv. Jožef najkrasniše in največe svetišče; tu je tisti sv. kraj, kjer je Bog na prošnjo sv. Jožefa posebno milosti delil in jih deli še dandanes. Sv. oče Leo XIII. podelil je dno 6. junija 1890. popolen odpustek vsem vernikom, ki romajo k sv. Jožefu v Ricmanje in se spovejo in obhajajo ; oni pak, ki obišče svetiščo sv. Jožefa meseca marca, zadobi odpustek 7 let 7 kvadragen; oni verniki, kateri kadarkoli med letom pomolijo v tej cerkvi, so deležni odpustka za 300 dni. Resni časi so, v katerih živimo ; gotovo je Bila, da prosimo sv. Jožefa, da na njega prošnjo Vsegamogočni odvrne hude ravne čase. Romajte torej pravoverniki dobrovoljnim srcem k sv. Jožefu ; onda se učite od sv. Jožefa: „Človek, ako hočeš srečen biti moli iu delaj" in „prazno je delo brez blagoslova z nebes !" Lanjsko leto bilo je okoli 5000—6000 romarjev. Verno ljudstvo se vedno bolj zaveda svojih potreb, a tudi zna, da je potrebno pomoči Božje ! V Ricmanjih pije se letos izborna „bržanka", ki je prava esenca v okrepča-nje človeških živcev. Kdor ne veruje, naj se prepriča osebno. Državnih Železnic prometna direkcija nam javlja, da se od 22. marca 1891 naprej na progah T r s t - B o r š t in P u I j* V o d n j a n ob nedeljah in praznikih zopet prične lokalni promet. Prihajanje in odhaja-nje lokalnih vlakov razvidno je iz lokalnega vožnjega roda, izidšega ravnokar. Ta vožnji red je v primeri z lan jskim le malo premenjen. Ako bi se osobni promet posebno povišul, uveli se bodo, poleg v vožojem redu žo določenih vlakov, še drugi lokalni vlaki. Delalsko gibanja v Italiji. Minolo nedeljo zjutraj imeli so delavci v Rimu svoj tabor ali shod na trgu Dante. Vs.« bližnje ulice zasedene so bile po vojaci h in stražarjih, ker bati se je bilo nemirov. Zbralo seje več tiaočin ljudstva, večinoma ubozih in sestradanih delavcev, ki nimajo zaslužka ter žive v največji bedi. Videl si matero z otroci v naročju, strgano in umazane moške in ženske. Govorilo je več govornikov povsem v Bocijalistiškero in plitvo demokratiškem smislu, opisujoč žslostno stanje delavcev in nemožnost obstoječih zakonov, da se isto odstrani. Sem ter tja videl si obraze polne gnjeva in srda, ki so bruhali najbolj divje kletvine in roga-nja. Naposled se je sklenilo, da se izbere komisija, katera bodo iskala zvezo z vsemi delavskimi skupinami na svetu, osobito pa po Italiji, z namenom, da se po vsej Italiji ob določenih dobah prirede shodi ter ukrene potrebno, da se uteši velikanska beda in lakota med delavnkim stanom. Delavec na Laške ■u je v istini pomilovanja vreden, kajti zaslužka povsod jako pomanjkiiije, in vsled žulečih davkov vlada povsod draginja. Žalostno stanje delavcev v tej deželi kaže nam najjasnejše zmiroui se množeče izseljevanje. Dežela limon in medu spremenila se je zaista v deželo — bede iu siromaštva. „Brivca" 5. številka izšla je danes. Vabilo. Podpisani uljudno vabi vse društvenike in društvenice k posvetovanju glede vaporeda prihodnjemu občnemu zbora „Delalskega podpornega društva". Posvetovanje je jutri ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih. Ivan Hvastja. načelnik nadzornikov. Slovo in zahvala. Prešel je vaje se na Kranjsko, kličem prijateljem in znancem svojim srčni: „Z Bogom" ! Ob jednom tem potem zahvaljujem vse one. ki so mi čestitali k povišanju mojemu! V A v beru, 10. marca 1891. Janko Leban, nadučit«U v Begnnjah pri Cerknim. Varujte konje! Nitkupil nem za polovico navadne cone vso zalogo neke velika slovite tovarne 7.11 konjsko plahto. Oddaj.tn torej, dokler bode dopadala zaloga, velike debelo. široke, neobrabljive konjs'-e plahto po »krajno nizkih etnah: Konjske plahte odeu in pol m^tra dolgo in široko komad gld. 1.50 Konjsko plahte eden in tričetrti metra doI«e in široke komad gld. 1.80 Konjsko plahte rumenodlakanto „ „ 2.50 Konjnko plahto rumonodUkasto, double „ „ 3.50 Gosposko plahte posobno line „ , 8.— Tigraste plahte posebno fino „ „ VI,— Bouret svilene plahte „ n 3.50 Proti gotovem plačilu ali poAtnem povzetju razpošilja tovarniška zaloga 15-13 S. Altmann, Wi«n, 1., Doiuinikanerbastei Nr. 23. Exportour. Nič več kašlja! PESNI ČAJ napravljen po lokarničarju g. b. rovis v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, Ko tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvalo, ki dohajajo od vsoh Htrani in pa uHpehi prvih tuk. zdravnikov. Ta raj jo Moetavljon iz samih rastlin in Čisti kri; ima dober okus in velja en zavoj za 8 dni HO nvč. Omonjena lekarna izdeluje t tuli pile za proštenje života in proti madronu is soka neke pusobno rastline, katerih uspeli je velik, poHebno pri z .prtom truplu, želodčnih bolesnih itd. in ho lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena Akatlja velja 30 nvč. Plač ter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debclej koži — cena 3 plaStrov sh kurja oflesa 20 nvč. — Kna steklcnica tinkture 40 Holdov. Edina zaloga v Trstu v lekarni ROV18, v Gorici v lekarni C ri s t o f ol 1 e t ti, Pontoni in GHiubic. 10—12 V tej lekarni govori se tndi slovenski.