Leto LXXIII, Št. 33 P°«tnlne plaia bo izveden nemški protiudarec, ki l>o moral biti odločilne oblike, je prav tako kot izbera prostora, odvisno od vrhovnega poveljstva nemške vojske. Sedaj se Sovjeti trudijo, da bi predvsem oi) svojih bokih, torej v Pomorjanski tn spodnji šleziji, razširili svoje proti zahodu usmerjene napadalno kline, preden bi prešli pri Frankfurtu in KUstrinu v ofenzivo. Pri bojih v Pomorjanski in s|>odnji Šleziji naletijo Sovjeti nu odločno obrambo nemških divizij in bataljonov ljudske vojske, ki prizadevajo boljševikom visoke izgube ter dokazujejo s svojim hrabrim zadržanjem, da se nemški borec na vzhodu, tako stari kot novi, ne l>oji bolj-ŠeviSkega množičnega navala, ker ve, da so enkrat mora končali iu ker jo bila v poslednjih tednih na vzhodu zopet enkrat vidna bojna nadmoč nemškega vojaka. Novo nemško ljudsko topništvo Berlin, 15. februarja. »Vdlkischer Beobachter« se bavi v uvodniku z novim nemškim ljudskim topništvom, ki se jc pojavilo prvič v drugi bitki za Aachen. Zbori ljudskega topništva, ki so se priključili Ijudsko-grenadirskim divizijam, tako piše list, so šele omogočili doslej največje uporabljenje topništva. >Ti oddelki«, tako piše elunek, »so bili izročeni posebno odličnim poveljnikom, »Naša usoda« Piše dr. Gobbels v listu »Das Reich« Odpor v spodnji šleziji ojačen Obnovljeni sovjetski prebijalni poskusi v Vzhodni Prusiji so bali onemogočeni — Nov obrambni uspeh med spodnjim Renom in reko Maas — Severnoamerikanci so pričeli z napadom med Saargemiindom in spod. Vogezi V bitki med spodnjim Renom in reko Maas so dosegle našo četo nov obrambni uspeli. Vsi angleški napadi, izvedeni s težiščem ob cesti K le ve — Kalkar, so bili razbiti. Južno od tod FBhrerjev glavni stan, 16. febr. DNB. .Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Nadaljnje bojno skupine b u d i in p e -i t a n s k e posadke so se prebile do nagih črt. Ogorčeni boljševiški napadi na Slovaškem so dovedli na obeh straneh ceste Losonc — Zvalen do krajevnih vdorov, ki pa so bili zapahnjeni. V spodnji Šleziji se je ojačil nag odpor, tako da je sovražnik včeraj le malenkostno lahko razširil svoje vdorno področje. Uspešni protinapadi so ga prisilili do pregrupacij. Močni sovražni napadi so se izjalovili jugozahodno od V r a t i s 1 a v e, zahodno od Bunelaua in na obeh straneh S a g a n a. V južnem delu Pomorjanske jo bila zopet vzpostavljena začasno izgubljena zveza do naših oporišč Bahn in Arnsvvalde. V zahodni Prusiji vztraja nezmanjšan sovražni pritisk med Landeckom in Graudcnzom. V teku hudih obrambnih bojev jo uspelo sovražniku vdreti v Konitz in Tuchel. V vzhodni Prusiji so bili južno od Brauneberga, vzhodno od Mehl-saeha ln pri Zintenu po skromnem napredovanju onemogočeni obnovljeni sovražni prebijalni poskusi. Tamkaj jc bilo v hudih bojih uničenih 51 oklepnikov. Na Nizozemskem so poskušale sovražne sile pristati na otoku Scho-w e n. Posadka pa jih jc odbila nazaj v morje je doživel »ovražnik, ki jo napadel do 8 krat brez uspeha, najtežjo izgubo. Tudi na južnem robu tt e i c h s vv a 1 d a je bil sovražnik odbit. Ameriški napadi iz njihovega predmostja med W a 11 e n d o r f o m in E c h -t c r u a c h o m so ostali brez omembe vrednega uspeha, ali so bili razbiti že v razvoju. Jugovzhodno od It o m i c h a ob M o z o I i so jc ojafila krajevna bojna delavnost. Lastni protinapadi so vrgli začasno v naše utrdbe vdrlega sovražnika nazaj. Včeraj dopoldne so nastopili oddelki 15. ameriškega armadnega zbora k napadu po močnejši pripravi med Saar-g e m ii n d o m in spodnjimi Vogezi. Južno od B1 i e s b r u c k a jih je zaustavil protinapad. Vzhodno od tod so boji še v teku. Na Hrvaškem se nadaljnje čiščo nje Papuškega pogorja razbitih tolp. Severnoameriški bombniki so včeraj nadaljevali s svojimi strahovalnimi napadi na srednje in jugovzhodno nemško področje. Skoda je nastala predvsem v M a g d c b u r g u , C o 11 b u s u in na D n n a j u. London leži nadalje pod našim maščevalnim ognjem. Totalna podvodna vojna Berlin, 16. febr. 14. februarja je javilo vojno poročilo, da so dosegle nemške podmornice nove uspehe. S tem so potopile podmornice od pričetka decembra 1944 do srede februarja 1045 skupno 54 ladij z 32.2.900 tonami, 1 križarko ter 32 rušilcev in zaščitnih vozil. Nadalje so torpedirale še 17 nadaljnjih vojnih m trgovskih ladij. Računali je tudi s potopitvijo dela teh ladij. Omembe vredno na teh uspehih je žo ponovno omenjeno dejstvo, da so bili doseženi v poslednjih mesecih v vodovju v bližini sovražnih obal. To je, kot je to vojno poročilo nadalje javilo, omogočeno s pomočjo neke vrste zračnega jamborja — tehnične novosti za dovedbo zraka podmornici, ki je pod vodo. Od tega izboljšanja, čeprav je izredno pomembno za sedanjo podvodpo vojno, pa se še ne eme pričakovati izrednih podmorniških uspehov. V poslednjem času so dosegle uspehe ane podmornice, ki so v letih 1941 do 1943 napadalo spremljave. Takrat pa jim |e sovražno letalstvo otežkočilo njih delovanje. Sedaj pa so lahko s pomočjo tega lako imenovanega zračnega jamborja premestile svoje nastope v poslednjih dveh in pol mesecih neposredno na sovražne obale ter se borijo tako v Rokav-skem prelivu, v Irskem morju, v Severnem morju, pred Murmanskom in Hali-faxom, tako kot pred Reykjavikom in Gibraltarjem, torej ravno tam, kjer vozi največ sovražnih ladij in so izgledi za potopitev največji. To je brezdvoma najlažje doseči v bližini luk, ker na prostem Atlantiku imajo ladje možnost, dn so izognejo. Sedanja faza vojno nujno zahteva, da se napade nasprotnika povsod tam. kier se ga lahko zagrabi. Zato je treba računati na trše bojne pogoje in večje lastno izgube, predvsem ker pred- stavljajo samo odstotek tega, kar izgubi pri tem nasprotnik. Z izdelavo tega zračnega jamborja jo pokazala nemška oboroževalna industrija in ladjedelnice, kaj zmorejo. Veliko zaslugo pa imajo pri teh potopit ven ih uspehih stari preizkušeni podmorničarji, ki so v svojih ozkih ladjah deset in še več tednov pod vodo, ne da bi v tem dolgem času vsaj enkrat izpilili nad vodno gladino. S tem je postala totalna podvodna vojna resničnost. Od podmorničnih posadk zahteva ogromnih fizičnih naporov, ki jih lahko ti možje premagajo le zaradi svojega nezlomljivega bojnega duha, odličnega izšolanja ter zgledne oskrbe;- Ze mesece se pritožuje sovražnik nad naraščajočim delovanjem nemških podmornic. Agitacijska poročila kot »v Atlantiku mrgoli nemških podmornic« zasledujejo naravno samo namen opozoriti angloameriško javnost na nevarnosti zo-petnega cživljenja podmorniške vojne, ki se odigrava sedaj že neposredno pred njihovimi »vrati«. Kje so konsekvence? Madrid: Z ozirom na poročilo sira Walterja Citrina na mednarodnem kongresu delavskih združenj v Londonu piše list »Pueblo«: »Sedaj je bilo že dovolj povedanega o desettisoč žrtvah ELAS-a in sedaj je čas, da izvajajo iz tega konsekvence. Mir v Evropi ni mogoč tako dolgo, dokler obstaja nevarnost, da se lahko v vsakem kotu evropske celine nenadoma pojavi kakšen ELAS. To ni kakšna stranka, marveč instiktivm zbor podljudi, za katere veljajo vedno le kriminalni zakoni. Te pojave, ki lahko veljajo samo iz zoološkega stališča kot ljudje, so na najboljši poti, da si podvržejo vsak zdrav človeški razum.« Berlin, 16. febr. Najhujša vojna je vedno boljša in znosnejša, kakor mir, ki bi ga nam vsilili naši sovražniki. To ugotovitev jo napisal državni minister dr G&bbeis je v svojem uvodniku v tedniku »Das Reich«. Pod naslovom »Naša usoda« piše med drugim: Vojni razvoj jo tekoč in bo tudi ostal, dokler no bo položila orožja katera izmed vojskujočih so držav. Mi sami bomo o tem odločili, ali bomo to nri ali naši sovražniki.'Na katerem mestu so vrše sedaj boji, ni pri tem odločujoče. Gotovo razpolaga sovražni tabor in to predvsem danes z obsežnejšim vojnim potencialom kakor mi, toda le v materialnem, no pn moralnem pogledu. Svet, katerega zastopa sovražnikova plat, je kaotična zmešnjava sovraštva, primitivnega zahtevka po osveti, medsebojne prevaro in kapita-listično-boljševiška želja po ropu in dobičku. Ta svet rrima nobenih idealov in zaradi tega bo in mora propasti. Vsepovsod. kjer Jih silijo razmere, da uresničijo svoje visoko agitacijske fraizo. nastopi kot posledica lakota, beda |n politična in gospodarska annrhija. Ta Svet je popolnoma sterilen in zaradi tega proklot k politični breaplod nosti. To se bo izkazalo, če že ne danes, pa vendar že jutri. Prevarani narodi pa pričenjajo že polagoma u videvali: kajti nasprotje med agitatorskimi otdjubami sovražno plasti in trdo resničnostjo so tako velike in oči-gledne, da jih tudi najneumnejši in naj-naivnejši takoj opazi. Tudi narodom v sovražnem taboru jih ne bo možno dalje časa skrivati. Oni nimajo nobenega vojnega cilja, za katerega se splača boriti in umreti. Mi pa imamo ta cilj. Tega so nam naši sovražniki naravnost vsilili in obstaja v obrambi naših elementarnih eksistenčnih pravic, ki jih oni ogrožajo Narod, ki je odločen, da uporabi v obrambi svojega življenja vsako sredstvo, tudi najdrznejše in najsmelejše, je rekel bi, nepremagljiv. Vzdrži lahko v Vojni neomejen čas, najmanj pa tako dolgo, dokler morajo njegovi sovražniki uvideti, da no morejo doseči svojega cilja, ne da bi že istočasno ogražalj svojo lastno eksistenco. V tem leži bistvena šansa naše zmage, neglede pred vsem na druge realnejšo in dovzetnejše, ki so nam tudi danes na razpolago. Sovražni narodi so krvaveli v toliki meri, da si o tem le težko napravimo pravo prispodobo. Tega pa oni, kar nam morajo priznati, no morejo daljo vzdržati. Odvrnili nam bodo, da se isto tiče tudi na6. Toda le z eno razliko: Da mi, kakor je posneti iz groženj naš > sovražnikov, v primeru našega popuščanja tako ne bi Imeli nič izgubiti, ker smo zaradi tega napram vojnemu cilju v radikalnejšem razmerju, kakor oni. Ce bi hoteli verovati njihovim napovedbam, potem bi si moral vsak Nemec izbrati, na kak naoin, ga naj oni uničijo, ali s strelom v tilnik ali s prisilno deportacijo v Sibirijo, ali z lakoto, suženjskim delom ali kugo. No obstaja nobena kazen, napolnjena s sovraštvom, ki nam je oni ne bi določili. Skoraj bi lahko menili, da bi nas oni najrajši po smrti še parkrat obudili k življenju, da bi nam »naklonili« grožnje in trpljenje, drugo za drugim. Tako nekako si oni predstavljajo konec vojne. Toda tudi o onem, kar oni označujejo kot milo, da bi nas zavedli, nočemo izgubljati besed. Prej bomo zagrabi za najbolj brezupna sredstva, ko da bi jim nudili našo lastno roko za to, da prodamo življenje nemškega naroda in svojih otrok za vso bodočnost. Nemčija in Indija in naš kontinent ni noben divji, neraziskani del sveta, na katerem lahko divja in vlada prost rop, kakor komu pač pristoja. Ce bi vsaka vojna tako potekla, kakor si to lahko izračuna vsakdanji razum, potem ne bi bilo v zgodovini nobenih presenečenj, kakor tudi nobenih vzbud-ljivih sprememb. Zgodovina bi potem bila dolgočasna in neumna razvrstitev lahko predvidljivih dogodkov, kar bi bilo bolj stvar statistikov, kot velikih mož. Toda nasprotje tega so dogaja. In v našem položaju vidimo lo eno rešitev, to je hrabrost. V vsakem primeru. Ona bo dosegln končno no lo lovorjevo vence, ampak tudi zmago. Kdor pa v sovražnikovem tn-boru misli, tla so nas udarci, ki eo padli po nas, omamili, ta so vara in nas ne pozna. Brišemo si kri iz oči ter gledamo neomajni in brez strahu na sovražnika. Naša dobro leži v orožju: kujmo in do-važajmo ga za zadnjo bitko, ki bo dokončno odloČila. Ona jo dane« naša velika usoda. kajti jasno je. da zahteva vodstvo teko močnih oddelkov visoko topniško znanje. Zbori imajo veliko število oddelkov najrazličnejših kalibrov od 7,5 cm topov, lahkih in težkih poljskih hnvbic do 17 cm topov, ki streljajo 25 km daleč ter 21 cm težke topove. Ti oddelki so motorizirani in če jih uporabijo združeno so lahko vsled svoje velike moči v položaju, dn lahko z silovitimi ognjenimi udarci rnzbijcjo sovražnikove pripravljalne postojanke.« Zbori ljudskega topništva, tako piše članek dalje, imajo razen običajnih opazovalnih baterij tudi baterijo, ki vodi ogenj. To so posebno važntt sredstva za vodenje, s katerimi lahko v par minutah izvedejo osredotočenje vseh topniških cevi, s čimer so udarci izredno močni. S tem je duna tudi možnost gibljivegu vodenja vojne, ki luhko hitro premesti svoje težišče. Ustvaritev zborov ljudskega topništvu, in s tem ojučenje nemškega topništva sploh, je vsej nemški oboroževalni industriji in nemškim oboroževalnim de-, luvcem. ki morajo delati pod najstrožjim bombniškim terorjem, v velik po. nos. Ti topovi so v rokah kunonirjev orožja, ki se ga nasprotnik razen tigrov in panterjev nujbolj boji. Stalin sprejel lublinsko vlado Izdajstvo nad prvo zaveznico se nadaljuje Milan, 15. 2. Tsraclc Zollii, rimski vrhovni rabin se je, kakor izve »Corriere dolin Som« iz Rima, dal krstiti s svojo ženo v cerkvi Santa Marin Degli Angeli. Berlin, 15. febr. Kakor poroča agencija Reuter sta prispela lublinski sovjetski predsednik Berut z vodjem tako-zvane poljske vlade v spremstvu sovjetskega poslanika v Moskvo na poročanje k Stalinu. Kapitulacijo Churchilla in Roosevelta pred Stalinom označuje švicarski tednik Tat« z ugotovitvijo, da so sc dogovorili mesto združenja londonske in lublinske poljske vlade, da priznajo Lublin, s čemer so priznali moskovski postopek ter povsem zapustili begunske Poljake v Londonu. Komisija, ki bi naj določila ukrepe za razširjenje vlade, sedi — značilno — v Moskvi. Stockholmski list »Express» javlja iz Londona, da se bo vršil sedaj razvoj poljske krize brez ozira na bivšega zaveznika, za katerega je Anglija formalno stopila v vojno. Medtem ko poroča newyorški dopisnik agencije EFE, da je prejelo ameriško zunanje ministrstvo protestna pisma petih milijonov Poljakov proti novi odločitvi glede Poljske, ki jo označujejo kot očitni prelom določil Atlantske listine, je izvedlo isto zunanje ministrstvo iz izdaje že konsekvence, ne da bi počakalo na razširjenje lublinske vlade. Kakor javlja stockholmski list .Afton-bladet« iz \Vashingtona, ameriški veleposlanik pri londonski poljski vladi Art-hur Blisa Lane, ki jc bil šele pred kratkim imenovan, ne bo odpotoval v London. Predvidoma bo v kratkem odpotoval v Varšavo, da bo akreditiran pri tamkajšnji vladi. Poljska begunska vlada v Londonu je izdala poziv na poljsko vojsko, v katerem govori o težkem udarcu, ki je zadel poljsko stvar. Pozivajo vojake, naj ohranijo mir ter solidarnost. Spoštovanje in prijateljstvo za Poljsko, ki je nastalo iz službovanja poljskih vojakov kot pomožnih čet na zapadu, je še vedno dobroimetje poljske republike. Ženeva. Včasih se pojavi tudi v Sovjetotn poslušnem angleškem časopisju glas, ki imenuje poljsko usodo s pravim imenom. Tako piše list »Church Times« pod naslovom »Zasužnjenje naroda«: Poljaki so imeli v tej vojni že drugič svoje grozne izkušnje s Sovjeti. Od septembra 1939 do januarja 1941 je bilo odvlečenih v Sibirijo eden in pol milijona Poljakov. Danes so zopet na dnev nem redu v vsej Poljski ustrelitve, are tacije in množične deportacije. Bodisi vzhodno, bodisi zapadno od Curzonove črte — zasužnjenje poljskega naroda se nadaljuje z izredno brzino. V povsem boljševiški vzhodni Poljski ni nobene privatne lastnine več in ttčni sistem so organizirali po boljševiškem zgledu. Tisoče Poljakov pa so kot politično nezanesljive ali kot prisilne delavce odpeljali proti vzhodu. Več kot 40.000 žensk so poslali samo iz okrožja Tarnopola na prisilno delo v črnomorske luke. Nič mani ni trda usoda poljskih Ukrajincev, ki so jih postrelili že več tisoč. Zapadno od Curzonove črte prav tako vlada teror. Praktično zasledujejo vse prebivalstvo. Domoljubno obnašanje že zadostuje, da se lahko koga kot fašista zapre, deportira ali ustreli. V bližini Varšave so uredili več novih koncentracijskih taborišč, v katerih morajo aretirani Poljaki živeti noč in dan v 6 čevljev globokih jarkih povsem v temi ter do kolen v vodi. K vsej tej bedi pa še pride lakota. Glede Beruta piše -Chatolic Herald«, ila je ta sovjetski agent ravno primeren ia 'likvidiranje v moskovskem smislu. Kot politični komisar jc žc leta 1939 organiziral deportacijo Poljakov. Ker je kot član kominterne 23 let povsod v vzhodni in srednji Evropi izvajal svojo nalogo v popolno zadovoljstvo Moskve, jc gotovo, da bo tudi sedaj temeljito izvršil željo svojih moskovskih gospodarjev. Amsterdam. Kakor javlja nevvjorški radio, ie l»aje Izjavil ministrski predsednik |ioljske begunske vlade, da jo pripravljen odili na Poljsko, (La bi tamkaj sodeloval z lublinsko vlado. Roosevelt obljubil Stalinu 10 milijard Berlin. Po vvashingtonski vesti, ki pravi, da je Roosevelt sedaj obljubil Stalinu celo 10 milijardni kredit — doslej je. bilo namreč govora le o 6 mi-lijardnem kreditu —, nc more ostati po mnenju tukajšnjih političnih krogov zakrito, ker so švedska poročila že postavila vprašanje, kakšno politično ceno je lahko plučal Stalin za ta ogromni kredit. ŠubasiČ zopet izjavlja Ženeva. Iz intervjuja z jugoslovanskim ministrskem predsednikom Suba-šieein, objavljenem v »Ttmcsuc posnemamo, da bo postal šubašič po po-vratku v Beograd v Titovi vladi zunanji minister. V tem intervjuju zahteva Subušič popravek severozapadno meje in »gospodarsko in politično sodelovanje balkanskih držav«, ki ga je že pred tem Tito najavil pod narolo »federativna Jugoslavija« balkanski federaciji. Šubašič je izjavil, tla bo kpnčna ureditev jugoslovansko-bolgar-skih odnošajev ustvarilu predpogoj za to. Ženeva. Iz nekega poročila agencijo Reuter jo razvidno, da bo prispel šubašič predvidoma v Beograd v petek. Z njim bodo potovali štirje nadaljnji Matii. jugoslovansko vlade, šubašič bo, kot jo bilo žo javljeno, zunanji minister v Titovi vladi, medlem ko Ik> verjetno dosedanji Titov zastopnik v I/mdonu Velebit imenovan za poslanika v Londonu. Agencija Reuter pričakuje, da Tito glede na osebe regentskega sveta ne bo nasprotoval kraljevim željam. Stockholm. Kakor javlja »United Press« iz Kapskega mesta, je vprašal zastopnik delavsko stranko v južnoafriškem parlamentu IL J. Cilliora zunanjega ministra Južnoafriško zveze, ali ima ta namen izročiti princa Pavla, oivšega jugoslovanskega regenta »jugoslovanski vladi«. Cilliers je prav tako hotel vedeti, kakšno stališče zavzema sedanja jugoslovanska vlada glede odgovornosti princa Pavla za vojno ravnanje bivše jugoslovansko vlade. Maniu odstranjen Stockholm, 15. febr. Spletke proti romunski Radcscit-jcvi vladi in predvsem proti voditelju kmečke stranke Maniu-ju so imele zaželeni uspeli. Takozvnnn narodno demokratična fronta, ki jo votlijo boljševiki. hoče sestaviti vlado iz samih svojih pristašev, torej vlado, ki bi potem popolnoma plavala v moskovskih vodah. Maniu jim je bil pri tem na potu, vsled česar so gu močno naiiutlli ter organizirali opozicijo v njegovih vrstah. Kakor javlja agencija UP iz Ankare, jc izvajal vsled tega konsckvence ter jo izstopil iz vlade. »STjOVETVEC*, sobota. 17. svečana 194S - gf. Domobranska prosveta dviga podeželje Polhograjski domobranci so igrali Z noutruilljiviiu zasledovanjem tolovajskih tolp so polhofTraJskl domobranol pre-l>oilili komunistične, zločinske razbojnike daleč lz svojega okoliša. Marsikateri razbojniški tovariš je izgubil svojo glavo in preuekutora tovarišica je morula zapustiti svojega postreiljlvega sotovariša. Ljudstvo, ki prebiva med Polhograjskl-mi dolomiti lahko mirno dela avoja vsakdanja opravila v zavesti, da jih čuvajo domobranci. Ti z zadovoljstvom spremljajo kmetovo delo in eo pripravljeni sleherni trenutek, če treba, priskočiti mu na pomoč; pa najsi bo to pri delu na polju ali na kulturnem področju za obnovo narodovega življenja. Na 6večnieo J. t. m. so polhograjski do-mobranoi zopet pokazali, da prav nič ne zaostajajo za ostalimi pošto ankainl v nji hovi soseščini. Nasprotno. Kljub temu, do eo deljeni na Polhov gradoo in Korono, so zelo povezani med seboj. Tako m na pra-snLk popoldne ob treh v Marijinem domu postregli domačinom z ITo, vzgojno igro »Loč z gora«. Mala dvorana v Marijinem domu je bila de zadnjega kotička polna. Igralci so Igro podajali z nepričakovano spretnostjo in vživetjem v igro, tako da ob zadnji sliki skoraj nI bilo očesa, kl se ne bi orosllo. Vsestransko se je videlo, koliko zanimanja so pokazali prebivalci, saj so nekateri prišli ia poldrugo uro oddaljenih vasi. Na množične želje »o domobranci to ler« ponovno igrali v nedeljo 4. t m. Dvorana »l bila nič manj polna. Predstave tega dne so m udeležili tudi Gorenjski domo-branal. Po tolikem uspehu prvih dveh predstav, pa polhograjski domobranci niso počivali. Ma pustno nedeljo 11. t m. so pripravili »Večer burk za Polhograjce«. To pot pa je MW zbranega še več ljudstva. Pred prlčet-kom ln med odmori je igral zvočnik slovensko narodne pesmi. Tudi v postnem č«sn hočejo polhograjski domobranci nadaljevati a svojim, času prl-nsmlm sporedom. PolhogTajskl domobranci tmsjo edino željo, da bi bil njihov trud v prid dvorani v novem Prosvetnem domu, kl M Jo radi za ailo opromill in bi lahko v njej pričeli V veliko vsčjeim obsegu z delom. Kakor Polhograjel, tako Jim tudi vsi dTugl želimo veliko uspeha pri njihovem delu za ob. novo in napredek naroda. Prva domobranska prireditev v Zadvoru pri Ljubljani Zadvor pri LJubljani, nekdaj skoraj komunistično gnezdo, kjer ao se v tamošnjl dvorani zbirali pod Imenom delavskega komunističnega društva »Zarja«, Je v nedeljo prvič oživel z uspelo domobransko prireditvijo. Domobranci Rupnlkove bojne skupino so priredili dramo 1» španske državljanske vojne: »Krvava Španija«. Težavna Je bila priprava za prireditev, saj je bila dvorana v popolnem neredu. Treba je bilo temeljito vse preurediti. Tndi uprizoritev igre je zahtevala ipnogj truda, saj so vsi Igralci lz Itupnikove bojne skupine, katera je stalno na pohodih In v borbi s komunisti. Kljub temu pa so se domobranci ▼ prostem času sestajali na svojih položajih tor se vadili za svoj nastop. Uvod v prireditev Je bil govor domobranca Brsjerja Ivana, katerega Je občinstvo sprejelo s burnim ploskanjem. Nato je sledilo nekaj domobranskih ln narodnih pesmi. Največjo pozornost pa je vzbudila igra snma. Kot poveljnik v Alcazarju je v vlogi polkovnika Morskardoja nastopil poročnik g. Selan Leopold. Kapetana »Vela ln Alba. so igrali podnarednik Korošce Niko in domobranco Skrjane Metod, p. Benlta pa domobraneo Bra'er Ivan. Na drugi strani je nastopil kot poveljnik rdečih kot De Scto poročnik g. Korošee Ivan, kot njegov pomočnik De Hoja pa podnar. Kukovlca Marjan. Miličnika pa jo igral domobraneo Lovše Filip. Sinova polkov. Moskardoja sta lgTala domobranca Jagcr Franc in Dežman Janez. Ves trud Igralcev je bil poplačan z velikim odobravanjem občinstva, saj je bila dvorana obakrat napolnjena do zadnjega kotička, tako da je žal moralo oditi mnogo ljndi, ker nI bilo prostora. Tako je tudi v ta košček našo lepo zemlje, kl je bila nekoč žarišče ln zibelka komunistov In komunističnih laži, posijala vedrina domobran. ske misli. Igralci pa so «1 pridobili s to prireditvijo nove pobude ln novih sil zo bodoče dni v borbah s komunisti. Ta ho plačujejo komunisti Kaj je novega pri naših sosedih? Tz Postojne Tako lepe in prisrčne prireditve že izlepa ntamo videli v naši Postojni. Mladi šolarji s* pokazali, da pridno delajo ln so uče. Začela «e je prirodiitev s kratkim nagovorom g. Ferenčakove, upravlteljioo šole, kl je povedala mmen prireditve in pozdravila g. generala Mušickija, ki Je obiskal prireditev Zhor otrok jo dcidamiral veselo de-klamacljo: Nacek.pacek, kl Je izzvala veliko smeha. Sledila je pesmica: Eno rožoo ljubim. kl so jo lepo zadeli dve deklici in dva dečka. Za tem sta dva fantiča povedala J. Stritarjevo »Oba juuaka«. Najlepši del spo-T<*la pa Je bil gotovo zborna deklainaoija Mala mamica, ki je izzvala veliko smeha. Pod vodstvom gdč. učiteljice, Zdešarjeve pa Js zbor zapel pesmi: Tam doli za našo vasjo. . . ln Teče voda. tečo . Po petju pa je deilamirnl neki Solarček Oregerčičevo: Zvoi :a mila jo migljala in naš rod vodila ie... Gdč. učiteljica Vida je recitirala Can, arjeva: Nebesa pod Triglavom, zhor pa je znro.-l: Po jezeru . . Kot zadnja točka pa je bila Igrica enodejanka: Sestrin varuh. Z fiorenjskega Vprašanje prehrane na Gorenjskem. Kakor borimo v »Kurntner Tngblnttu« je sklical deželni oddclni vodja Kaufmann s svojima sotrudnikoma dr. Santnerjcm ln dr. Ha-rlnpom posebno zborovanje v Kranju, da so se z okrožnimi voditelji kmetov in štabnimi voditelji porazTOVcrili o strokovnih ln organizacijskih zadevah prehranjevalnega gospodarstva na Gorenjskem. S Koroškega JntranJIca v Velrlnju. Prošlo nedeljo jo vatirinjska zveza ljudskih brambovcev priredila lepo jutran ico, kjer je imel lep nagovor Oberfcldmoister Kreinor. — Tamkajšnje ženstvo pa jo ptnl vodstvom načelu ice Bene-dikjsove napeklo 7,a 2G0 vojakov pcciva in Jim podarilo šo cigaret in vina Smrtna kosa. Na vzhodnem bojišču Jo padel desetnik Ale& Dormastija iz 1'oroč ob jezeru. — Na jugovzhodnem bojišču jo doletela smrt podčastnika Lovrenca Jernejčlča ■annBBBaaaaaaaavBHniaaBaaaiD lz Guttaringa, okr. St. Vid. — V Celovcn sta umrli Antonija Gričnik in 58 letna Marija ltakovco, a v Beljaku 67 letna Marija Stra-ka. odlikovana z zaslužnim križcem za matere. Spominska slavnost t Zr. Dravogradu za dan Si) januarja 1938 Je bila prirejena po krajovnl skupini v zvezi z ljudskimi hram. bovci. Slavnosti ee '« udoložlla tudi ondi bivajoča mladina is Berlina. Iz Spodnje Štajerske Delavci, kl so nameščenci nekega celjskega velepodjctja, so za zim«ko vojno pomoč darovali vso svojo mezdo, ln sicer 18.840 mark. Oorenjskl domobranci «o pri svojem pohoda ■kozi Logarska dolino prijeli lt. januarja 1*41 t Zaboršta komunistko Ivanko Erjavec, rojeno K. VI. 1924 t Trsta, aazadajs slanujočo v št Vidu. Ko as je Erjavčeva znnSla v pasti, je hotela napraviti samomor, kar pa jI Je prepre. tU v njeni bližini stoječi domobranec, ko )i Je Izbil ročno granato. V tvojem obupa pa se je dekle vrglo aa granato la je bilo pri tem tudi ranjeno. Pri kratkem zasliševanju je Erjavčeva Izpovedala, da je bils rajoaska tajnica SKOJ-a v rajona Domžale In Je pri tem vso mladino komunistično organizirala. Samomor je hotela iz. vršiti, ker w je bala hude kazni, kl bi jo čakala, saj je v komunističnih vrstah vedno dišala, kako hode moke morajo prestati komunisti, kl Jih zajamejo gorenjski domobranci. Ivanka Erjavec Je bila od maja 1944 organizirana pri mladinski organizaciji SKOJ-a. V nojem stanovanju Je zbirala komuniste is jih podpirala z živili la obleko. Ko je bilo to komunistično gnezdo junija 1944 odkrito In bi morala tndi ona biti prijeta zaradi prevratnega delovanja, Js zbežala U M priključila prostovoljno tolovajem v gozda. Kljub tsms, da je Erjavčeva bila obtožena i svojimi dejanji, so Jo gorenjski domobranci odpeljali k njeni materi v M. Vid, kjer naj bi ai ozdravila rane, dobljene pri poskašenem samomora. Njeno zdravljenje jc hitro aaprtdo-valo, tako da Je bila že Izven življenjsk- »e-varnosti. V stanovanju Erjavčeve pa sta u 12. februarja 1945 pojavila dva komunista t civilni uhiA ki, odgnala mater lz bolniške sobe in z dvema streloma v glavo ubila brezmočno dekle. Iz tega lahko samo »poznamo, da je Erjavčeva veliko vedela ln je bila zato v napoto svojim blvilm »tovarišem«. Ns slišimo prvič, da m komunisti ubili svojega somišljenika. Sto la sto takih primerov Je, ki ps kljub tem* ae »pametujejo tistih, kl so slepo zaverovani v komunistično tolovajstvo. Gornji primer jasno dokazuje, kako podlo ravnajo komunisti s lastnimi ljudmi, kl so delali z njimi la zanje. Krsto js lo plačila Is naj pomislijo sanj nI tisti, kl ie slao spregledali is kl ie vedno verujejo v komunistično »svobodo«. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Poroke v letošnjem predpustu Letošnji predpust jo bil primerno kratek. Očak slovenskih časnikarjev Valentin Vodnik je zapel: »Kratek je pusti Ročno pobašte ženčt Kratek je plesi Kvatre zakonsko dolgč.« Te Vodnikove verze so prod 100 leti za januar objavile Blelwel-sove »Novice«. V 5 ljubljanskih corkvah je bilo lotos sklonjenih 65 zakonov. Lani janunrja in februarja je bilo vseh porok 122. Posamezne ljubljanske cerkve so vpisale v svoje poročne knjige to-lo poroke: frančiškanska cerkev 17, 2 izven, šentpe-trska 23, ko jih je bilo druga leta v predpustu nnd 50, viška župnija 7, trnov, ska 8 in bežigrajska 8. Proračun cestnega okrajnega odbora Proračun cestnega okrajnega odbora Ljubljana izknzuje za tekoče leto 1945 na Izdatkih 6,964.178 lir za vzdrževanjo raznih pokrajinskih in subvencioniranih občinskih cest v sodnih okrajih Ljubljana, Vrhnika in doloma Višnja gora. Od odbora vzdrževane pokrajlnsks oeste merijo 284 km, subvenelonirans občinske pa 86 km. Primanjkljaj v znesku 2,232.574 lir se bo kril s pobiranjem 20 odst. oestne doklado nn neposredne državne davke. Podeželski ponesrečenci Na Hukoku je slamoreznioa odrezala prste leve roke 38 letni posestiilel Mariji Požcuelovl — V Dobruujah pri Ljubljani pa je cirkularka porozala prste na desni roki 48 letni posostnlcl Antoniji Ložarjevl. — V Veliki Loki na Dolenjskem si je pri padou zlomil de6no roko 47 letni doln-voe Ivan I'ancar. NOVI GROBOVI Ljublja olika K jo Obvestila Prevoda Delitev kvasa pridelovalcem Pridelovalci krušnih žit, kl so prejeli osnovno živilsko nakaznico za mesec februar brez odrezkov za kruh ali moko, prejmejo pri svojem stalnem trgovcu na oba odrezka za kvas skupno 8» g kvasa. Operno gledališče Opera: Sobota. iT. februarja ob 1G-K> dramska predstava: »Poslednji ino«. Itrd Sobota. Nedelja. 18. februarji ob 16 operna predstava: »Tannhlliiser«. Izven. Oostovanje komornega pevca, tenorista dr. 1'olzerja Juli a in bnsista Aut. Orla. Nedelja. 19. februarja ob 1C.S0 operna predstava: »Stara pesem«. Izven. 20. obletnica smrti v. Parme. Ceae od 60 Ur navzdol. t Frančiška Kramar. V Ljubljani umrla v starosti 73 let Frančiška Kramar, upokojenka Tobačno tovarne. Pogreb bo lz kapeli sv. AUa^a na pokopališče v sobo.o ob pol dvanajstih dopoldne. t Anton Pogorclec. V splošni bolnišnici Je 15. februarja umrl po dvodnevni bolezni pljučnici g. Anton Pogoreleo, kovaški mojster iz S.rug. Blagopokojnl je bil mod kinoteki m ljudstvom PO svoji naravni Inteligenci, cnorgičnosti in kot nesebičen, požrtvovalen javen dclavio izredno močna osebnost. Brez šolskih študij fci jo pridobil potrebno znanje v živinozdravilstvu, v domačem zdravstvu ln spoznavanju javno upravnih poslov in to v taki meri, da ga je ljudstvo ijuelo za svojega vsestranskega svetovalen Njegovo mišljcuje in prepričanje se je vedno skladalo s krščanskimi načoll, katerim je bil Po. gorelec zvest vse svoje življenje In Jih je povdarjal tudi javno; zato je bil od komunistov obsojen na sinrt, pravočasno pa so jo umaknil v Ljubljano, kjer je živel kot begunec. Tu se je ustanovil svojo delavnico. Skrbi, grenkobe begunstva, težke življenjsko razmere pa so zelo vplivale na nokd: tako pogumnega moža, zato je Uit o naglo podlegel bolezni. V begunstvu je vedno hrepenel po svojem domu. zalo bodo danes, v soboto zjutraj, pripeljali njegovo truplo na dotnače [»kopališče v Strugah, kjer bo položen k počitku Za vso njogove žrtve v korist kmečkega ljudstva mu bodi ilobrl Bog večni plačnik. Naj v miru počival KULTURNI OBZORNIK Ksaver Meško: »Pridige« Slovenski pisatelj monsignor France Ksaver Meško, kl sedaj živi v Stični, je pred meseci praznoval sedemdesetletnico svojega rojstva. Oh priliki jubileja so se ga spomnili naši čusoplsl, koledarji ln revijo, zlasti dve založbi: Slovenčeva kn ižni-ca jo izdala v pučastitev sedemdesetletnice njegovo conlralno delo, roman Na Poljani z uvodom pesnika Scvcrinc Salija; Ljudska knjigurna pa mu je izdala I. knjigo njegovih Pridig, ki so prišle sedaj pod tem naslovom te dni na knjižni trg (str. 156). Tako bomo sedaj spoznali Moška tudi od druge strani, od njegove duhovniške strani kot homlletlka, cerkvenega govornika, kakor poznamo že Finžgarja in kakor bi bilo potreba spoznati tudi Sardonka, katerega lepo spisani govori leže še sedaj neizrabljeni v zapuščini. Meško je že v svojih delih ves duhovnik, saj Izvira vsa njegova čustvenost lz čistegn srca, lz plemenitega nasrnenja. pomagati vsem bednim in nesrečnim ter jih skozi blodnjo življenja pripcljavnti ropet — v mir božji. Kakor Gregorčičev pesimizem ima tudi Meškovo hrepenenje svoj izvir v krščanstvu in njegovi vseljubezni. Zato se Mešku tudi i posrečijo legendarne snovi morda bolj kn-| kor naturalistične. Legende o sv. Frančl- >ČF, KRAJCARJA Nf, GOLDINARJA NT« M^nS kot^rC Gospodinja misli, da izteče malenkost ŠPORT Razglašonje Gospodovo. Govora za prvo ln 1 drugo nedeljo po K-izglašenju Gospodovem , nas pripeljeta v postni čas, ki ga Moško v svojih pridigah napolni s tremi govori o I _____________ ________________ skrivnosti trpljenja, milosti trpljenja In _o sredo, in petek od 18 do 20 v Akademskem domu na Miklošičevi cesti 5. 8prejomajo se no vode, ako iz pipo po malem curlja. Toda v zmoti je. Kajti ob takem cttrlja-nju izteče lahko na dan 150—200 litrov vode. Vseh pip in drutrih izlokov je v Ljubljani približno 60.000. Če bi vsi curljali. bi izteklo dnevno 9000 do 12.000 m* vode, kar predstavlja dnevno škodo 11.000 do 14.000 lir. Ob varujmo se škode tn zapirajmo pipe tesno! BOJ POTRATII ni govornik, kl je v življenju pravi asket in živi svojo vero iz polne duše. Ze svoj čas je priobčil v cerkvenih listih (Praedicate. Duhovni pnstir) več priditr, sedaj je zbral to tor dorlnl šo nove, ki jih jo imel v preteku zadnjih let, ter jih — urejene v lep vonee — podal v tej kn.llgl. Zanimivo je, da začenjn Meško svoje prldiare z razlago nnilepše molitve Oče naš ter šote od tod preide nn dogodke cerkvenega lota, kl se začenja z adventom. Med tri adventne govore je vstavil tudi dva mn-rijanska govora v čast Brezmadežnemu spočetju, ki pade v tn prcdbožičnl čas. Nato slede govori za božič, novo leto ln sedmih mečih Žalostne Matere božje. Velikonočnemu času so posvečeni govori na veliki potok tor dva na veliko noč, ki nanj pričata o veliki milosti vstajenja od smrti In greha. In prav zato, da no zapravimo milosti tega vstajenja, je Meško dodal velikonočni pridigi pridigo o av. spovedi ter pridigo o postavljanju zakrnmontov, ki jili je Jezna ustanavljal v tem povelikonoč-nom času, ter zlnsti o sv Režnjem Telrsu. Z govoroma za praznik Mnrljincga rojstva in praznika Kristusa Kralja zaključi prav za prav govore o ccrkvenem letu. Tom govorom priključuje še spominske besede k prazniku ev. Bernarda, največjega moža XII. veka. patrnnn belili menihov, pri katerih uživa gostoljubnost, nato govor M.-u rijiuim driižnbnieiim, otrokom k prazniku sv. Neže ln prvoobhajancem. Ti zadnji govori so bili že vcčlnomn objavljeni prej. Vsem govorom pa je dodal šo osnutek no-tika za ženina ln nevesto, kl bo prišel marsikateremu župniku prav pri razlagi sv. zakona oklicancema. Teh 27 govorov obsega I. knjiga Me-škovih Pridig. Govori sami so kratki ln Izredno skrbno zgrajeni, z uvodom, v katerem je že nakazana teza, nato — večinoma tridelna razprava, ter konec, ki jasno povzame misol in konkluzijo. Odlika teh govorov je v jnsni besedi in misli, naslanjajoči se nn sv. pismo, ter lenem slogu. Poživljajo jih tudi osebni spomini lz duhovno prakse nn štnjerskem, iz romanj v Jeruzalem (postni časi in s kongresa v Budimpešti in drugod. Prcprlčnni smo. da bodo radi segali p o teh hotnllljali ne samo duhovniki, katerim bodo dobro služile pri dušehrižništvu, tem-voč tudi vsi tisti, ki ljubijo pisatelja Moška, pa bi sc radi seznanili tud z Moškom duhovnikom in cerkvenim govornikom. — Ljudska knjigarna pa jo storila prav. dn je za njeprov življenjski iuhilej izdala prav to njegovo duhovno knjigo. td. ZŠK llcrinm — odsek za boks. Hodni treningi odseka za bok« so vsak ponodoljo*. " ka šo novinci, ki imajo veselje do boksa. •OddamUka iniiiuno lacnam primurn* RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 17 februar: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji koncert, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 12 Napoved sporeda, nato nemški spored, vmes 12.30 Poročila v nemščini, o položaju ln v slovenščini — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Nemški spored — 15 Nemški spored — 17 Poročila v nemščini ln slovenščini — 1715 Nemški spored — 18.30 Mcdigr* - 18.45 Gospodinjsko predavanje — 19 Fantje na vasi — 19.30 Poročila v slov. — 19.45 Pfitznerjeve pesmi poje dr. Polzer — 20.45 Medigre — 21 Nemški spored, vmes 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda. MALI OGLASI *" .... t ROŽNI VENČEK sem 9 SlIDZbe L "aSla- Dobi " Praia" 1 o g k0" »-11- de8U0- URADNIK, vešč vseli pisarniških del ter nemščine, dober risar, oproščen obvezne bI., išče primc»rne zaposlitve. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Solidna moč« št. b06. »Kaj je prav za prav z Antonom?« je vprašal .\fannel. »Zakaj je bil odpuščen?« »Nenadoma je zbolel,« je odvrnil Sipmar. Sestra Renata pa je pristavila: »Vgriznil ga je pes, ki je bržkone bil stekel. Morali smo ga nenadoma odposlali v bolnišnico.« »Nekaj časa sem bil brez služabnika in nisem vedel, kje bi dVibil drugega. Tudi sem se Antona tako navadil in neprijetno mi je bilo vzeti f hišo tujega človeka. .« »A knko si našel Petra?« je hotel vedeti Mannel. »Slučajno. Knko je že bilo, sestra Renata? Saj sem to zadevo že skoraj pozabil...« »Šla sva na sprehod, ko se je gospod nenadoma čutil utrujenega. Prišla sva do klopi, nn kateri je sedel moški in pozorno prebiral časopis. Gospod se je zanimal za list, ki ga je možakar bral ...« »Saj resi Tako je bilo. Začeli smo pogovor, mož je nameraval objaviti ogtas za službo. Bil je namreč 9luga nekega gospoda, ki se je pred par dnevi ustrelil v Monte Carlu in ga pustil brez Sredstev, »'ud no naključje I On je iskal gospodurja — jaz pa služabnik«!« V tem je prijel v jedilnico Peter in jim stregel. Medtem ko se je spretno sukal okrog mize, ga je Mannel natančnejše pogledal v obraz. Ni bil več mlad. Njegova postav-a pn je bila vitka in je spominjala Mannela na nekoga drugega... A ni se mogel spomniti nn koga... Njegov obraz ni kazal tiste duševne nrnznote, ki je tako značilna pri ljudeh, ki vse svoje življenje pre-nijejo v brezskrbnem položaju podrejenih. Preko njcovega obraza je šel že marsikateri vihar. »Čudno,« je rekel Mannel, ko je Peter zopet odšel, *pn obrazu ni prav nič podoben služabniku. Ali je imel dobra izpričevala?« Sigmar je potrdil. »Da. ima nekaj zelo dobrih in dolgoletnih izpričeval, kajne, sestra Renata? Saj ste jih pregledali?« Sestra je prikimala. »Bil je v na jboljših parišikih hišah,« je dejala. »Med dfriigjfhi tudi pri grofu d'Argenteuil, čigar ' rodbino osebno dobro poznam.« »Zdi se, da ti ni všeč?« je pristavil Sigmar. »Odkrito rečeno, net Nekaj zahrbtnega in neiskrenega ima na sebi. A morda se motim.« »Tudi meni se ne zdi simpatičen,« je priznala sestra Renata. »A dozdaj se je vedel brezhibno. Spreten je, pri den in pošten.« »Seveda, seveda... Toda ko Anton ozdravi, se mora zopet vrniti. Morda bomo pozneje rabili tudi dva služabnika« Zdelo se ie, da je Sigmar prešel s tem nn veselejši predmet, kajti z zadovoljnim glasom je nadaljeval: »Morda boni zdaj le uresničil svoj načrt in kupil to vilo. Lastnica mi je pred kratkim pisala, da jo lahko dobim za 8*5.000 frankov. Knj se ti zdi, Mannel? Želel sem najprej govoriti s teboj.« . Načrt ni bil nov. Že prej je Sigmar izrazil željo, da bi se za stalno naselil v Beaulieujn, n takrat se lastnica ni mogla odločiti, da bi prodala vilo .. Medtem je prišlo usodno srečanje z Julito in zaradi vsega, kar se je pozneje zgodilo, je to vprašanje stopilo v ozadje. Zdaj pa se je stric začel zopet zanimati za ureditev svojega življenja. Mannel je celo imel vtis. da gleda s precejšnjim zaupanjem v bodočnost. Mannel seveda ni mogel deliti z njim teh veselih upov. Bodočnost se mu ie zdela bolj zmedena kot kdaj koli. Zato ga je stričev prerlkjg o nakupu hiše nekoliko presenetil, a ne neprijetno. Saj je v vsej zmedenosti le bilo nekaj jasnega in dobrega. | Službe 1 f__dob« g POSTRF.Ž.N1CO za dva-krnit tedensko sprejmem. Naslov » upr. , »Slov.«_j>od it. 1092._ Gospod. POMOČNICO sprejmem takoj. De. belok, Tavčarjeva 11, 111. nadstr._ \ prodamo Dve moški KOLESI ln radio Pilil iips ugodno naprodaj. »Merkur« -Puharjeva 6. ŽAGANJE prodam. _ Nnslov v upr. »Slov.« pod itev. 1091. l.opo OMARO prodam. Naslov v upravi »Si.« pod št. 1072.___ D AI. J N OG LED, dobro ohranjen, prodam. — Znjc Franc, Stožice št. 30, Ježica. ^^ i Poizvedbe f OBI.EKO. ponoSeno -sem zgubila t sredo 14. t. m. med 7 ia zvečer od Komcnskcga do Vegove ul. Pošten najditelj nnj sporoči svoj naslov na upravo »Slovenca«. PTIČEK pevec se je zatekel na Ciril.Mcto-dovo 62, priti, desno Drap ROKAV od mo, škega suknjiča sem zgubila 14. t. m. od •/•S do 8 zvečer na poti od Pralakove do Ulice sv. Marka. Ker je last revneira dliaks, prosim poStenega naj. ditelja, da ga odda proti nagradi t upravi »Slovenca«. jencl^ Fotograf. VAJENCA ali vajenko sprejmem takoj. Fotograf Mavec, Sinartinska cesta. , Izamenjampl T NEKAJ KASONOV / ™s 1 Prvi pogoj za spoznavanje ljudi je suiuospoznanje. (Suiler.) Koledar« Sobota, 17. svečana: Frane Kle, mučeneo; Silvln, škof; Romul, mučeneo; Flntan, spoznavalco. Nedelja. 18. svečana: 1. postna, pepelnič- na; Simeon, škof in mučenee; Klasik, mučeneo. Lekarniška »lužba-. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Plucoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Crfov-ika cesta 62; mr. Gartus, Most« — Zaloška cesta ■ ZATEMNITEV OD 18.16 DO «.51. , V_____J novica. Kongregaclja gospodlčen tn kongregaol- ja učltoljio pri sv. Jožefu imata v nedeljo 18. t. m. ob pol 7 skupno sv. obhajilo, v po-nodcllok Pa redni shod. Pridite vsel Družba sv. Vincencija Pavelakcga vabi člano ln dobrotnike, da se udole4e sv. mu še, ki se bo darovala, kakor vsako leto po namenu družbo jutri, 1 postno nedeljo ob trlčotrt na 7 v marijantški kapeli. Namesto vonca na grob t Franceta An-žiču so darovali šentjakobski Vinconcljevi konferenci za domačo uboge g. Karol Peč 500 lir. g. Kastelic Alojzij 300 lir. ga. Do-linšek aMrlja 3U0 lir. za kar se jim konfe-renea najlepša zahvaljuje. Podpornemu društvu za gluhonemo mladino jo poklonila družina Kosovinčeva z Ilirske ulice 20. v počastitev spomina bla-gopokojn« gospe Ivaturine Schuller jeve *ne-sk lir 300. Društvo se spoštovani družini Korovinčcvl najsrčnejše zahvaljuje I. moška meščanska šola v LJubljani (Prule) prične zopet z rednim poukom v ponedeljek, dne 19 februarja v trnovskem prosvetnem domu po urniku, kl Je bil učencem objavljen. Nnkupovalnlea Socialne pomoM kupuje oblačila, obutev, porilo- posteljnino ln drug» po dnovnih conah. Novi eno-, dvo-, trimesečni strojepisni tečaji pričenjajo 19.. 20. 21 februarja. Praktično znanje koristno vsakomur sedaj ln ▼ bodoče. Uro dogovorno. Vpisovanje. Informacije: »Chrlstofov trgovski u«n4 Mvod«, Domobranska 15. Nedeljsko zdravniško služb bo opravljal mestni zdravnik dr. Igličar Vinko, Ljubljana, Tržaška cesta 14, tel. 22.89 Olajšave pri omejitvi porabe električnega toka fief pokrajinske uprave J* z odredbo VIII. št. 15/142 predpisal naslednje oUJteve od določb o omejitvi potrošnje električnega toka: 1. Dovoli se uporaba električnih dvigal za osebni promet 1. Obrtni motorji do skupnega oMnfca i KS (3.6 K\V) smejo do nadaljns odredbe obratovati podnevi od 8 zjutraj do 18 iveier. Prednji odredbi etopMa takoj v veljave. Določitev postrežnine Gene za vino v gostilnah ls toAlinieah so narasle v tako višino, da postrežnina, kl se Je odobrila z odločbo šefa pokrajinske upruve — komisarja za ceno i dne 1(. VUL 1944. XI. 136(3-1945 nI reč t skiadu s saslulkt r drugih strokah. Zato odrejam s takojta}* veljavnostjo: Postrežnina pri oddaji vina ▼ vseh gostinskih obratih brez ozira na kategorijo lzvzemš! kavarne sme znašati največ 4 Ure pri litru. Postrežnina pri oddaji desertnlh vta, te so vina, kl vsebujejo več kot 16 stop. alkohola ln pri oddaji jedil ostanejo zaenkrat nespremenjena. Točilel vina so dolžni objaviti odločbo ▼seh gostinskih prostorih na vidnem kraju. Kršilci teh odločb pa bodo kaznovani Po obstoječih protidraglnjsklh predpisov. Rdeči križ poroča Pozivi. V poizvedovalnem oddelku, Ma-rliln trg 5, naj se zglase pri ref. III sledeče osebe ali njih svojoi: Vldrlh Ivan, Jenko Zinka roj. Damjan in Poklukar-Kocjanči-čeva. Kinematografi KINO UNION - »Dunja - poštarjeva nčl«, po Puškinovem roinunu . Heinrich George, Hilde krulil - Predstave ob 16 in 18. Tel. 22.21 KINO MATICA - »La Ilabanera« . Žarah Lean-der, Ferdinand Marian • Predstave ob 16 to 18. Tel. 22-41 KINO SLOGA - »Natakarica Ana« - Ob 16 in 18 KINO KODELJEVO : Daniel Danielle Darieux v prekrasnem filmu »Njen prvi sestanek«. Predstave ob 18. Tel. 21-91 prvovrstnega gnoja zamenjam za košnjo detelje ali fine trave Ponudbe na npr. »Slovenca« pod šifro »Za Bežigradom« — podšjt. 1020. GOJZERJE ženske St. 39 ugodno zamenjam za protivrednost. Ale-Jevfeva 26, podpritličje, levo._ iJCupImoJ OLJNE POGAČE ku. pim. tudi ^ečjo količino. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod šifro »Pogače 1019«. OTOMANO in komiet. posteljo v dobrem sta. nju knpim. Plačam v Crotivrednosli. Ponud-e na upr. »SI.« pod »Moka^ St. 1059. ZAPRAVLJIVCEK - in konjsko oproroo, vse v dobrem stanju, kupimo. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1074. STOJALO za toto-apa-rat, dobro ohranjeno in namizni ventilator kupim. — Ponudbe z označbo ceno na upr. >Slov.< pod »Stojalo« St. 1070. 1 Razno_J LIMONO ▼ čaju do. bro nadomešča limonin ekstrnkt Citrol. Stekleničko prinesite s seboj. Drogerlla Anton Kano. Zidov, skn ulica 1. ZBIRKA »SVET« Po dolgom in mučnem trpljenju nas je za vedno zapustila in mirno v Gospodu zaspala nnSa ljubljena, predobra žena, mama, stara mama, sestra in tašča, go6pa Helena šporn roj. Majcen soproga trgovca Pogreb bo v soboto 17. t. m. ob '/t 5 pop. iz hiše žalosti na pokopališče Sv. Jurija v Stožicah. Mala vos, Jcžica, dne 13. februarja 1945. Žalujoča rodbina špornova in sorodstvo. ZAHVALA vsem, kl ste sočustvovali ob nenadomestljivi izgubi ljubljenega sina in brata Miroslava Kreglja mu poklonili cvetja in ga spremili do preranega 5robu. Posebno zalivalo izražuino g. šelu prim. r. Ivanu Jenku za njegov trud pri lajšanju trpljenja drageuiu ix>kojniku. Zahvaljujemo so tudi g. ravnatelju in gg. profesorjem lil. drž. real. gimnazije za njihovo spremsrtvo. Sv. tnaiu zadušniea se bo darovala v ponedeljek 19. t. m. ob osmih zjutraj v cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 15. februarja 1945. Žalujoča mati in sestra in ostalo soredstvo. ZAHVALA. Tih in skromen je bil polic, stražnik Maks Mozetič njegov pogrob pa je bil v sončnem dnevu pričakovane pomladi slovesno lep. Hvala za to Upravi in Poveljstvu PZI Prisrčna livola g. upr. policije dr. llacinu in poveljniku g. podpolk. čakovane pomladi slovesno lep. Hvala za to in Po —' - policije dr. Palčiču za udeležbo pri pogrebu, gT nadporoč. Pircu za nagrobni govor. g. nadpor. Ilusu za vodstvo častne čete, vsem drugim gg, častnikom, predstojnikom pokojnikovim in tovarišem, ki so ga spremili k večnemu počitku, in pevskemu zboru za žnlostinkc . vsem iskrena hvala! llvnla tudi za poklonjene venec! Ilvala dragim sorodnikom. prijateljem in znancem, kl so bili pri pogrebu, in drugim, ki bi radi prišli, pa niso mogli. Prosimo molitve zn pok. Maksa. Naj mu dobri Bog žrtev življenja zn domovi.no poplača z večnim veseljem v rajski pomladil Mozetlč-evl. PBr »Ljudska fskarna« »a »Ljudsko tiskarno«; Jože Kramarlč — Heransgeher. Izdajatelji Joškn Krošelt — Schrlftlelter urednik: Janko Hafner.