THE VOICE OF SLOVENIA AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK — 14-dncvnik,cenaS2.00 — THE AUSTRALIAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORMATIVE NEWSPAPER ■■■HKB^nHHHSIHHHHHHHBHHBBHHHMnHaHHHHi^HHi^HHHH 7.6.1995 ■■■ TINA OMAHEN OB VISOKEM JUBILEJU QUEENS LANDSKE-GA SLOVENSKEGA DRUŠTVA "PLANINKA" V soboto 20. maja so v Queenslandu proslavili 40. obletnico tamkajšnjega društva Plani nka. Na svečanosti je prisotne pozdravilo nekaj govornikov, med njimi predsednik Planinke gospod Coper, pater VaJerijan Jenko in Jože Košorok iz Sydneya, v imenu slovenskega Veleposlaništva RS iz Canoerre pa Tina Omahen, upravno konzularna referentka,ki je prisotne pozdravila v imenu Aljaža Gosnaria, odpravnika poslov RS iz Canberre in dr. Petra Venclja, državnega sekretarja in vodjo urada za Slovence po svetu. Tina Omahen je med drugim dejala: Kot enemu najstarejših slovenskih društev v Avstraliji vam v imenu Veleposlaništva Slovenije posredujem naše iskrene čestitke ob tako visokem jubileju. Slovenijo ste iz različnih razlogov zapustili pred več kot štiridesetimi leti in našli v teh prelepih krajih Avstralije svoj drugi dom. Vaše usode so bile različne, vendar so bile prav gotovo za vse enako boleče in težke in prav zato je bilo združevanje tako zelo pomembno, l/stanovitev vašega društva vam je pomagala, da ste se lažje družili med seboj, pogovorili ste se v domačem jeziku, izmenjali mnenja, izkušnje, zgodbe in domače novice, pošalili in popili in vsaj maio pozabili na delo in življenje v novi domovini in si že nekaj trenutkov pričarali Slovenijo. Slovenija vam je izjemno hvaležna, da ste tako s srcem zavedno vseh štirideset let, tako daleč od svojega rojstnega kraja ohranjevali ne samo domačo slovensko besedo, marveč tudi naše tradicije in kulturo in to tudi grenasali na mlado generacijo. SLOVENSKA PLOŠČA V MEDNARODNI STENI PRIJATELJSTVA HOB ART - TASMANIJA, 20. mai 1995 - Tasmanski Slovenci so s posebno svečanostjo predali slovensko ploščo, ki bo vgrajena v mednarodno steno prijateljstva v Commonwealth Government Centru v Hobartu. To je 36. plošča, ki so jo na tem mestu vgradili pripadniki različnih etničnih skupnosti, ki živijo v Tasmaniji, prvo ploščo so položili Kitajci. Tasmanija je tako naredila še en korak naprej k sožitju in prijateljstvu svojih prebivalcev, ki so se zatekli na ta avstralski otok iz različnin delov sveta - to je še en doprinos k tako popularni avstralski multikulturi. Vec na strani 10 BOŠNJAŠKI IN HRVAŠKI SKUPNOSTI V AVSTRALIJI OB 50. obletnici zloma enega fašizma na pohodu drugi - srbski Ob grozodejstvih, ki jih doživljajo vaši rojaki Bošnjaki in Hrvati v Bosni in Hercegovini že tretje leto in ki je zadnje dni doživelo svoj vrhunec z masakrom v Tuzli, ko je bilo pobitih 68 mladih življenj -od 3 do 25 let starosti - ranjeno pa okrog 170, s sestrelitvijo helikopterja v katerem je bil zunanji minister BiH Trfan Ljubijankič in drugi vladni možje in posadka ter z usmrtitvijo častnih sester in duhovnikov iz Banja Luke, izražamo naše globoko sožalje in obsodbo nad takim početjem. Svet slavi 50. letnico zloma fašizma -novi srbski fašizem pa je očitno na pohodu... Obenem obžalujemo, da so žrtve teh grozodejstev tudi pripadniki srbskega naroda, ki morajo umirati od lastne, srbske roke - od tistega dela svojega naroda, ki se je podal v ta avanturistični terorizem in ki s svojimi zločini dokazuje celotnemu svetu, da se jih ni zaman oprijel psevdonim "amok" - vrsta blaznosti pri malajskih domačinih. Ki so divjali in napadali ter pobijali nedolžne ljudi. To ni državljanska vojna - kot svet tako rad ponavlja! To sploh ni vojna! To je barbarizem in zločin najvišje vrste kar jih svet pozna! LJredništvo Glasu Slovenije ENGLISH PAGE FOR THE WHOLE FAMILY - Page 11 VIKTOR BARAGA častni konzul Avstralije v R Sloveniji trenutno v Avstraliji, več na strani 6 V TEJ ŠTEVILKI — Iz dnevnika urednice Zanimivo kajne... Tudi to je Avstralija str. 2 — Pišejo nam... Postopek pri imenovanju ambasadorja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije sporoča str .3 — To in ono iz Slovenije str. 4 — Gospodarstvo Kultura Maša vseh narodnosti v QLD. str. 5 — Srečanje v moji deželi Razstava slovenskih upodabljajočih umetnikov v Sloveniji Ansambel "Štajerskih 7" novembra v Avstraliji str. 6 — Viktor Baraga častni avstralski konzul v Sloveniji trenutno v Avstraliji str. 7 — Pripisuje Slovenija dovolj pozornosti informiranju Slovencev po svetu? Okvirni program obiska urednikov slovenskih medijev iz tujine str. 8 — In še o sodobnem sloven- skem pesniku iz v Sydneya Jožetu Zoharju četrta obletnica samostojne in neodvisne države Slovenije -Kje bodo praznovali Slovenci v Avstraliji str. 9 — Tudi slovenska plošča vgrajena v mednarred kratkim odkriti v arhivih Službe državne varnosti (SDV). Odkrivajo dejansko vlogo takratnega političnega vrha - tistih ljudi, ki tudi danes zasedajo najvišje položaje v državi. Idrijska topilnica danes in nikoli več V topilnici živosrebrnega rudnika so še zadnjič pognali rotacijsko peč za žganje cinabaritne rude. Po treh tednih bodo peč dokončno ugasnili -to bo slovo od 500-letnega pridobivanja živega srebra v Idriji. Slovenija in Evropska Unija Kaj se bo zgodilo 12. junija? Evropska stran je izrazila pomisleke pri štirih tehničnih podrobnostih. Kaj je novega v trikotniku Rim—Bruselj —Ljubljana? Takšna vprašanja so se pojavljala v zadnjih tednih, še posebej, ker je slovenski zunanji minister Zoran Thaler izginil iz javnosti. Globina njegovega molka pa je,, sorazmerno s težo odločitev, ki nastajajajo v diplomatskem zakuhsju. Tajni dogovori med Italijo in Slovenijo? Slovenski novinarji pišejo "kar je v Kopru še skrivnost, je v Trstu že javna tajna". Trdijo, da so slovenski pogajalci prikrili marsikaj, kar je objavil italijanski Piccolo. " Da sta se Italija in Slovenija skoraj dogovorili o vračilu nekaj sto hiš ezulom (natančno število je še 'top secret'), da bodo Slovenci v Italiji dobili nazaj nekaj ustanov, odvzetih pod fašizmom, da se Rim upira temu. da bi v sporazum zapisali obljubo, da bo Italija podpirala Slovenijo na njeni poti v Evropo, ter si hkrati obotavalja prevzeti večjo skrb za slovensko manjšino, italinajski novinarji že obveščajo o referendumih, kiju predlaga Drnovškova stranka, da bi se Slovenci izjasnili ali hočejo v Evropsko Unijo in ali soglašajo, da se nepremičnine prodajajo tujcem." Nekateri slovenski novinarji menijo, da sta Drnovšek in Thaler pripravljena Italijanom preveč popuščati in da s svojim molkom pred slovensko javnostjo igrata tvegano igro. Piran na robovih stoletja Multimedijska razstava ob 100. letnici mesta, ki so jo odprli 2. junija. Na razstavi so povečane fotografije po- ^^^^ sameznih delov mesta oz. piranskih arhitekturnih de- llpij,. tajlov. Fotografije so pred- ,JSHp! stavljene v parih, saj je po- IBi"P^Pl: leg starega posnetka na Bjfigjl ogled najnovejša fotografija istega motiva. Prikaz "zgo- Bp^ dovinsko - arhitekturnega P^ [ preskoka" je dopolnjen s pP|K| projekcijami, predvajanjem stare glasbe in z razstavlje- iMj; |§ no filatelistično zbirko. iMSiSS Vpis v mrliško knjigo za doslej zamolčane Končno so sprejete dopolnitve zakona o matični knjigi, ki omogočajo v naslednjih petih letih poenostavljen in hiter vpis v knjigo umrlih za vse tiste državljane, ki so bili po vojni ali med njo umorjeni, pa so bile njihove smrti doslej zamolčane in o njih ni bil izdan mrliški list. Postopek za vpis v mrliško knjigo bodo lahko predlagali svojci brez omejitev, za vpis bo zadostovala že pisna izjava, postopek bo oproščen plačila takse. Vprašanje grbov, rodov in zastav spet v obravnavi Pred kratkim je bil redni sestanek Heraldičnega genealoškega in veksikološkega (HGV) društva, torej grboslovnega, rodoslovnega in zastavoslovnega društva Heraldica Slovenica — Slovenski ščit. V tem času se člani društva pripravljajo na strokovno izvajanje občinskih grbov in zastav, obenem pa izpopolnjujejo tudi monografije ljubljanskega grba. Pred društvom je svetovni kongres v Varšavi in srednjeevropski kongres v Neubrandenburgu. Pogodbi med Slovenijo in Hrvaško Podpisana je bila pogodba o sodelovanju obeh elektrogospodarstev, potem pa še sporazum o morskem ribištvu. V Otočcu pa sta se 6. junija neuradno srečala se Drnovšek in Valentič. Podrobnosti o njunem srečanju so bile v javnosti pomanjkljive. Zdi se, da so si ponekoa pogajalci prišli bliže, drugje pa ne, saj ostajajo še vedno odprta vprašanja meje na morju, sporazum o jedrski elektrarni Krško, premoženjskopravni sporazumi, vprašanje pa je tudi kako bodo rešili problem hrvaških varčevalcev, ki so po razpadu Jugoslavije v Ljubljanski banki izgubili svoj denar. Med državama pa so delno še vedno nerešena obmejna vprašanja, vprašanje izvoza slovenskih kmetijskih izdelkov na Hrvaško in še nekaj drugih vprašanj. Pri maši za domovino ni bilo Kučana Lojze Peterle, predsednik Slovenskih krsčanskih demokratov (SKD) je v W>5 ■m /",711] Lr—r ' JmV-vP ' NinfiSi' ¿i RS i fjjfflp iliM i IžCT nekem intervjuju dejal, daje pri nedavni maši za domovino pogrešal predsednika RS Milana Kučana, saj bi se je predsednik države le moral udeležiti. Še bolj čudno je bilo, ko je prišel Milan Kučan po maši spit kavo v gostilno nasproti škofijskega dvorca. Telefon za bolnišnice Hos-tel je naprava, ki omogoča brezžično telefoniranje s kartico s čipom. Izdelali sojo strokovnjaki novogoriškega podjetja Impulz in kranjske Iskre Terminali in jo, ker je novost v svetovnem merilu, tudi pravno zavarovali. Telefoniranje lahko poteka v razdalji 150 do 300 metrov. Hos-tel je ekološko neoporečen in ne škoduje srčnim bolnikom. Prekmurci štenkajo Člani društva nergačev, ki jih je zdaj blizu štirideset slavijo že svojo 35-letnico. Takega društva ni nikjer po Sloveniji. V društvenem statutu Društva štenkačev Murska Sobota piše, da je nepolitično združenje in da se ne sme nikogar žaliti, klevetati ali izmišljati raznih stvari. Parlamentarna komisija raziskuje ozadje sojenja "četvenci" Novi predsednik komisije je Vitodrag Pukl, sicer član SDSS. Komisija bo zaslišala Milana Kučana, Staneta Dolanca, Janeza Stanovnika, Mirana Potrča, Andreja Marinca, Tomaža rtla, Miloša Prosenca, Dušana inigoja, Igoija Bavčarja in druge. Ugotoviti bodo skušali ali so bili državni in politični funkcionarji obveščeni o pripravah na aretacije in če so bili. kako so na zadevo vplivali. Komisija je v zadnjih tednih svoje dosjeje obogatila tudi z gradivom Janeza Janše. V Mariboru Britanski center informacijskih virov Deloval naj bi za učitelje angleščine v Sloveniji pri Univerzitetni knjižnici Maribor. Za ljubljanskim je to že drugi tovrstni center v Sloveniji. Britanski svet bo center letos oskrbel s 3.000 knjižnimi enotami in stotimi video ter avdio-kasetami, prihodnje leto pa poslal še 2.000 knjig. V centru poudarjajo potrebo učenja angleščine kot svetovnega jezika. GOTIKA V SLOVENIJI Narodna galerija, Narodni muzej, Ljubljanski muzej Razstava od 1. junija do 1. oktobra TEČAJNA LISTA - slov. tolarjev (SIT) Junij 995 DRŽAVA VALUTA NAKUPNI PRODAJNI Avstralija 1 AUD 84.3160 84.8234 Nemčija 1 DEM 81.0730 81.5609 ZDA 1 USD 117.2154 117.9208 Srednji tečaj hrvaške kune:: 2262. 3695 SIT za 100 kun V LUKO KOPER PRIPELJALI 23 TISOČ TON AVSTRALSKEGA SLADKORJA Cezoceanka Bled iz ladjevja Splošne plovbe je priplula v koprsko luko z 23 tisoč tonami avstralskega sladkorja, ki ga je Slovenija kupila pri podjetju Queensland Sugar Corporation. Za sladkor so v državnih rezervah Slovenije odšteli 370 dolarjev za tono ali skupno 8,5 milijona dolarjev. Sladkor bodo predelali v jedilnega v tovarni v Ormožu. Doslej ie Slovenija uvažala surovi sladkor in že predelanega iz Nemčije, Nizozemske in Kube, zaradi ugodnejše cene pa so tokrat sklenili posel tudi z Avstralci. STARE MARKE BODO V OBTOKU SAMO ŠE JULIJA Slovenske banke so se odločile, da bodo stare marke (gre za bankovce za 5, 10, 20, 50, 100, 200, 500 in 1000 nemških mark) sprejemale samo še do 30. junija - do takrat bodo namreč veljale kot zakonito plačilno sredstvo. Po 1. juliju bo stare bankovce mogoče prodati ali zamenjati z novimi samo še v Novi Ljubljanski banki, vendar bo zaračunavala posebno, višjo provizijo. Spremembe glede deviznega plačilnega prometa pa se obetajo tudi na obmejnih bencinskin črpalkah. Banka Slovenije je namreč sprejela sklep, da bodo lahko tujci na črpalkah kupovali z devizami samo še do konca junija. SLOVENSKO GOSPODARSTVO ŠE V UGODNEM POLOŽAJU Trenutni gospodarski položaj v Sloveniji je ugoden: industrijska proizvodnja se še naprej povečuje. Naravna stopnja brezposelnosti znaša 8 odstotkov in sedanje število brezposelnih bi se lahko znižalo s 120.000 na 90.000. GOSPODARSTVO V LETU 1994 Skupnih prihodkov je bilo 4,315.197 milijonov, odhodkov pa 4,340.106 milijonov tolarjev. Podjetja so lani izvozila za skoraj 12 odstotkov več kot predlani, več, in sicer za 11.5 odstotka, pa so tudi uvozila. ŽELEZNIŠKA POVEZAVA Z LUKO Slovenske železnice so skupaj s koprsko Luko začele prodirati tudi na azijske trge, svojo ponudo so predstavile še na kitajskem transportnem sejmu. Lani so v Sloveniji začeli z obnovo prog, pričakujejo pa tudi skorajšnjo gradnjo proge z Madžarsko. NOVOSTI IZ IZOLSKE LADJEDELNICE V Izoli je na posebnem mestu program izdelovanja razkošnih jaht, dolgih 4(J metrov. Od nemške projektantske hiše so zdaj odkupili načrt za petnajstmetrsko janto, poimneovali so jo Izola 500. Pred dvema letoma so izdelali 22 m dolgo jahto Calypso, pred nedavnim pa so 30 metrov dolgo vojaško ladjo preuredili v razkošno plovilo. OGLAS Prodamo hišo na lepem mestu v Trzinu pri Domžalah. Hiša ima tri spalnice, kuhinjo, kopalnico in veliko drugih ugodnosti. Brez zemljišča. Cena: AUS $ 75,000,a). Kličite NSW: (02) 389 7673 ali pišite na uredništvo Glasu Slovenije. Nova pridobitev Narodne galerije. Sedeča Marija z jezusom (ok. 1450-60) v lesu, dar družine Kersnik. Kip, vidite ga na fotografiji desno izvira po družinskem . izročilu iz Marijine kapelice na Brdu pri Lukovici in je lep primer južnotirolskega rezbarstva. Razstava slovenskemu kulturnemu občinstvu prvič ponuja celovit pregled umetniškega snovanja v visokem in poznem srednjem veku na slovenskih tleh. Zasnovana je kot prikaz razvoja umetnosti na Slovenskem od srede 13. stoletja, ko je nastala tako imenovana Krakovska Marija, do konca prve tretjine 16. stoletja, časa, ko so nastala dela Jerneja iz Loke in poslikava v brestaniškem gradu. Gotika ie poleg baroka umetnostni slog, ki se je v Sloveniji najgloblje zakoreninil in Slovence v marsičem povezal s srednjeevropskim kulturnim prostorom. V Narodni galeriji bodo na ogled kiparstvo, stensko, tabelno in knjižno slikarstvo ter poslikani leseni stropovi. Razstavljenih bo več kot osemdeset plastik in pet odlitkov, ki jih ni mogoče predstaviti v izvirnikih. Razstava v Cekinovem gradu bo prikazala razvoj gotske arhitekture, spremljala jo bo razstava Nastanek, ogroženost in reševanje likovne dediščine. Narodni muzej bo oblikoval razstavo Svet predmetov, na kateri se bodo obiskovalci lahko poučili o materialni kulturi omenjenega časa. Ob razstavi bo izšel obsežen katalog. IZ QUEENSLANDA MAŠA VSEH NARODNOSTI Surfers Paradise Cerkev Srea Jezusovega Piše Jože Vab Nekega dne, koledarje beležil 14. september 1994 smo se našli pri skupni mizi štirje člani nase fare, vsi različnih narodnosti, z namenom, da bi uvedli v nedeljsko bogoslužje nekaj starih navad in običajev - vsak iz svoje bivše domovine. Tukajšnji župnik oziroma dekan nam je nudil vso pomoč in tako se je začelo... V nedeljo, 28. maja 1995 je tisoč in sto vernikov prisostvovalo maši vseh narodnosti v naši farni cerkvici Srca Jezusovega. Maševalo je dvanajst duhovnikov različne narodnosti, med njimi tudi naš slovenski pater Valerijan Jenko. Prisotnih je bilo tudi veliko častnih sester različnih narodnosti. Maša je otekala na čelu s škofom in slišati je bilo različne jezike: anton jezik, malteški, madžarski, poljski, španski, korejski in druge ter seveda tudi slovenski. Na oltarju so bile različne zastave, nas Slovence je seveda ponosno predstavljala slovenska. Petje pri tej maši je bilo nekaj posebnega. Sestavili smo si evski zbor, v katerem nas je bilo pet Slovencev, osem lovenk, dve Kitajki, Filipinka, Italijanka ter Italijan, ki je pel solo. Zbor je pel pesmi različnih narodnosti ves čas maševanja, zapeli smo seveda tudi slovensko pesem O, srečna duša, blagor ti. Na koncu so nas nagradili z bogatim aplavzom, prisotna množica je bila neverjetno navdušena in zadovoljna. Po maševanju je šla procesija s škofom in duhovniki, za njimi zastave in zadaj množica veselih in presenečenih vernikov v dvorano zraven cerkve, kjer so čakale polne mize različnih jedi vseh narodnosti, ki jih še marsikdo izmed nas ni nikoli videl. V času kosila so se pojavile na odru plesne skupine, ki so nam prikazale značilnosti različnih narodnih plesov. Tako se je končal ta lep in za Avstralijo nenavaden dan, upajmo, da jih bo še več! SREČANJE V MOJI DEŽELI Postojna, sobota 1. julija 1995 Osrednje srečanje Slovencev po svetu v organizaciji SIM bo prvo soboto v juliju v Postojni. — Bovec, petek, 30. junija razstava slovenskih slikarjev iz vseh delov sveta. — Ljubljana, sobota, 1. julija - ob 8. uri zjutraj odpelje muzejski vlak v Postojno. Za veselo vzdušje bosta poskrbela kitarist in harmonikaš, v Postojni jih bodo pričakala dekleta v narodnih nošah. — Postojna, sobota, 1. julija -dopoldan nastop pred postojnskim prediamskim gradom: nastopajo folk lorne skupine, srednjeveški trio, koncert godbe na pihala, ljubljanske plesalke mažoretke; opoldan v koncertni dvorani Postojnske jame sveta maša, daruje jo koprski škof Metod Pirih. Popoldan od 15. ure naprej pozdravna govora postojnskega župana in ar. Janeza Bogataja, predsednika SIM, nastopi folklornih skupin iz Bele Krajine, glasbene skupine Tolovaj Mataj, ki nadaljuje tradicijo ljudskih viž iz slovenskih dežel, nastop notranjske pevke Ljube Jenše, ki pripoveduje in poje stare ljudske pesmi, nastop pevskega zbora iz ZDA in folklorne skupine Planika s kanadskimi plesi. Zabavni del se prične s srečolovoni in nastopom moderne plesne skupine iz Slovenije, se nadaljuje z nastopom zmagovalca na otroškem festivalu Melodije morja in sonca, na programu še narodno zabavni ansambel Slovenija in nastop humoristične skupine Moped Snow. V večernem delu igrata ansambla Slovenija in Happy Day, zaključek z velikim ognjemetom. *** Sedanji predsednik SIM dr. Janez Bogataj je dal pobudo, da bi Srečanje v moji deželi potovalo po vsej Sloveniji, vsako leto naj bi bilo v drugem kraju. Prav tako je nastala zamisel, da bi vsakoletno srečanje posvetili določenemu kontinentu kjer živijo Slovenci. Tako je predlagala Helena Drnovšek, da bi posvetili Srečanje v moji deželi 96 Avstraliji in to prav zaradi velikih dogodkov, ki jih avstralski Slovenci pripravljajo za naslednje leto. Dr. Bogataj se je že povezal z avstralskimi predstavniki SIM in prišli so do različnih zanimivih predlogov. O tem poroča Ivo Leber. SLOVENIJA MOJA DEŽELA - LEPA, UREJENA IN ČISTA BRIDGE - MOST AVSTRALIJA - SLOVENIJA RAZSTAVA SLOVENSKIH UPODABLJAJOČIH UMETNIKOV - 1996 Lani je nastala zamisel o razstavi slovenskih avstralskih likovnikov v Sloveniji. O projektu smo se pogovarjali ze ob obisku delegacije SIM v Avstraliji in tako smo doslej prišli do sledečega programa: - Od 16. do 26. aprila razstava v atriju Slovenskega narodnega muzeja v Ljubljani - Od 28. aprila do 9. maja v Trebnjem na Dolenjskem - Od 10. do 21. maja v galeriji starega Rotovža v Mariboru. Razstavo bomo prenesli tudi v Tinje na Koroškem in v Trst. V Ljubljano jo bomo vrnili ob času Srečanja v moji deželi. DRUGI PREDLOGI AVSTRALSKIH PREDSTAVNIKOV SIM ZA LETO 1996 1. Poleg razstave likovnih umetnikov predstaviti tudi literarno delo Slovencev v Avstraliji od začetka do danes. Prikazati slovenske medije -časnike, revije, knjige, razne listke, novice in drugo. 2. Predstaviti avstralsko slovensko trgovsko povezavo. 3. S pomočjo SIM pokazati dosedanje sodelovanje med STM in avstralskimi Slovenci. 4. Predstaviti posamezne literarne ustvarjalce in njihova dela na Srečanju v moji deželi. 5. Predstaviti nekaj vokalnih in glasbenih umetnikov. 6. Nastopi avstralskih slovenskih športnikov. Ivo Leber Koordinator Izseljeniškcga sveta SIM za Slovence v Avstraliji Našemu naročniku Dr. Jožetu Berniku iz Chicaga, predsedniku Svetovnega slovenskega kongresa, želimo po operaciji srca hitro in uspešno okrevanje. Uredništvo Glasu Slovenije Velika akcija pripravljalnega odbora Slovenskega narodnega sveta Viktorije (SNSV) VRHUNSKI ANSAMBEL "ŠTAJERSKIH 7" iz SLOVENIJE V AVSTRALIJI Od 9. novembra do 12. decembra 1995 Člana pripravljalnega odbora Štefan Merzel, predsednik SNSV in Vinko Rizmal, član odbora SNSV in odpredsednik Avstralske slovenske onterence ter predsednik Slovensko avstralskega poslovnega združenja, že lep čas skrbita, da bi ansambel "Štajerskih 7" slišalo in videlo čim več avstralskih Slovencev in njihovih avstralskih prijateljev. Točen program gostovanja bo objavljen v eni od naslednjih številk Glasu Slovenije. O ansablu iz dnevnika Slovenec Ansambel "Štajerskih 7" je zmagal na festivalu Slovenske polke in valčki, ki ga ie organiziral Razvedrilni program T V Slovenija v Vinski gori. In ne samo to, dosegel je kar trikratni uspeh. Skladba Ranjeno srce avtorjev Robija Smolnikarja in Ivana Sivca je zasedla prvo mesto med valčki, Robi je dobil še nagrado strokovne žirije za priredbo, ansambel pa seje s skladbo Ranjeno srce uvrstil po glasovanju žirij dvanajstih radijskih postaj na prvo mesto z najvišjim številom glasov. Tako so ob deseti obletnici svojega prizadevnega dela enkratno bero dvajsetih nagrad na raznih festivalih zaokrozili na najlepši način in še enkrat dokazali, da spadajo v sam vrh ansamblov narodnozabavne glasbe v Evropi. Že nekaj let kot poklicni glasbeniki uspešno igrajo in snemajo v tujini. Tudi letos jih čaka vrsta nastopov, radijskih in televizijskih oddaj v Nemčiji, Avstriji, Italiji in Švici, pred kratkim so v Avstriji snemali svojo tretjo lasersko ploščo. Poleg domače glasbe ansambel izvrstno izvaja tudi zabavno glasbo. Ž;irko Petan AFORIZEM Leta 1945 je bila Osvoboditev, petinštirideset let pozneje Osamosvojitev, zdaj čakamo samo še na Otreznitev. Glas Slovenije stran 7 — DIPLOMACIJA VIKTOR BARAGA ČASTNI AVSTRALSKI KONZUL V SLOVENIJI TRENUTNO V AVSTRALIJI Viktor Baraga, glavni direktor slovenskega podjetja Eurofurni ture v Avstraliji in častni konzul Avstralije v Sloveniji, se te dni mudi pri nas. Na slovenski oddaji Radia SBS v Melbournu je v pogovoru z Eli Rizmal povedal marsikaj zanimivega. Najprej se je seveda zahvalil za vse čestitke ki jih je sprejel od rojakov iz Avstralije. ? f 1 V.-XX V.,. . v. •■■Si Častni konzul Avstralije v Sloveniji za vse svoje aktivnosti odgovarja pristojni avstralski ambasadi na Dunaju. Gospod Baraga je povedal, da na konzulatu v Ljubljani že na velifco zvonijo telefoni; ljudje se predvsem zanimajo za potovanja v Avstralijo, kličejo v zvezi s pokojninami in zaposlitvijo, s problemi, ki jih imajo avstralski državljani v Sloveniji, zanima jih po4aljsanje viz, potnih listov, izdajanje novih potnih listov itd. Že v prvih desetih dneh po uradnem odprtju konzulata so imeli velik naval s strani neslovenskih državljanov, ki bivajo v Sloveniji, predvsem beguncev iz BiH, saj bi jih dosti želelo oditi v Avstralijo ali Kakšno drugo deželo; tiste dni se je osebno oglasilo na konzulatu kar 150 ljudi. Tem ljudem sicer ta konzulat formalno in pravno ne more pomagati, saj je za to pristojen emigracijski oddelek v ambasadi na Dunaju. Viktor Baraga ima, tako kot vsi drugi častni konzuli, še celo vrsto dolžnosti. Tako mora biti prisoten na večini diplomatskih zborov, razen poslovnih zastopa tudi kulturne interese obeh držav ter znanstvene izmenjave. Vključen bo tudi v pogovore socialnega varstva oziroma pokojninskega zavarovanja, ki so se med Avstralijo in Slovenijo pravkar začeli, delegacija iz Canberre je bila že v Sloveniji, vendar taki pogovori lahko, po mnenju Barage, trajajo zelo dolgo časa, vse pa je odvisno predvsem od slovenskega ministrstva. Kako pridejo Slovcnci iz Slovenije do avstralske (turistične) vize? Na konzulatu v Ljubljani dobijo obrazec, ga izpolnijo, priložijo potrebne dokumente, zaenkrat še vse konzulat pošilja na dunajsko avstralsko ambasado, koncem junija pa bo dobil možnost, da bo lahko vize (turistične vize do treh mesecev) izdajal kar v Ljubljani. To bo v velik ponos Sloveniji, saj bo prvi konzulat Avstralije v svetu, ki bo imel pod vodstvom častnega konzula možnost, da izdaja vize na licu mesta. To pa zaradi tega, ker je Slovenija po statistiki, ki jo vodijo ambasade Avstralije v svetu, država z najnižjim "over stay rate"— kar pomeni, da se Slovenci od vseh državljanov Evrope pridržujejo pravilom igre, ki jih avstralska zakonodaja pripisuje po vprašanju bivanja v Avstraliji in večina Slovencev s turistično vizo po treh mesecih res zapusti Avstralijo. Ta informacija je bila predstavljena na Dunaju na nedavnem seminarju častnih konzulov iz cele Evrope, in podatek je bil seveda za vse Slovence zelo ugoden. Kdo krije stroške častnega konzulata? Konkretne stroške, ki so povezani z delovanjem konzulata krije vsak konzulat oziroma konzul sam; v primeru avstralskega v Sloveniji krije stroške slovensko podjetje Slovenijales (iz Slovenije in Avstralije). Stroške dejavnosti za katere avstralska ambasada ali Avstralci zahtevajo, da jih konzulat izvrši krije Avstralija. Plače častnemu konzulu torej ne dajejo, tajnice oziroma asistentke, ki je polno zaposlena z delovanjem konzulata pa tudi ne plačajo. Večina častnih konzulov je v Evropi iz poslovnega sveta in tako opravljajo za Avstralijo koristne posle. Viktorju Baragi želimo prijetno in uspešno bivanje v Avstraliji. KONZULAT AVSTRALIJE Častni konzul Viktor Baraga Dunajska 22, LJUBLJANA 61 000, SLOVENIJA Telefon:+ 61/1327 341 Fax: +61/1331 052 _ ADRIA AIRWAYS NOW IN AUSTRALIA OFFERING THE FOLLOWING RETURN AIRFARES us s FRANKFURT -LJUBLJANA $220 ROME -LJUBLJANA $220 ZURICH -LJUBLJANA $220 LONDON -LJUBLJANA $275 MUNICH -LJUBLJANA $165 VIENNA -LJUBLJANA $165 FRANKFURT -LJUBLJANA-SKOPJE $400 MUNICH -LJUBLJANA-SKOPJE $400 LONDON -LJUBLJANA-SKOPJE $400 VIENNA -LJUBLJANA-SKOPJE $400 ZURICH -LJUBLJANA-SKOPJE $400 ROME -LJUBLJANA- SKOPJE $400 FRANKFURT -LJUBLJANA-TIRANA *350 MUNICH -LJUBLJANA-TIRANA $350 LONDON -LJUBLJANA-TIRANA $350 VIENNA -LJUBLJANA-TIRANA $350 ZURICH -LJUBLJANA-TIRANA $350 ROME -LJUBLJANA-TIRANA $350 MORAY TRAVEL COMPANY Suite 13, 11 5 PITT STREET PIBA HOUSE - SYDNEY NSW 2000 PHONE: OOÖ öl Ö 002 2316099 PRIPISUJE SLOVENIJA DOVOLJ POZORNOSTI INFORMIRANJU SLOVENCEV PO SVETU? Piše Stanka Gregorič Pripisuje naša domovina Slovenija dovolj pozornosti informiranju Slovencev po svetu? NE! Ustavimo se pri izseljenskem časnikarstvu. Izseljenska glasila niso namenjena samo obveščanju ožje slovenske skupnosti v določenem okolju, ampak so tudi kronika in pomemben vir proučevanja slovenskega izseljenstva, medsebojnega spoznavanja, in nenazadnje služijo tudi propagandnim namenom domovine Slovenije, še posebej turizmu. Prav zaradi tega bi morala tudi Slovenija čutiti obveznost pri postavljanju medsebojnih informacijskih mostov s številnimi izseljenci - ne samo s prvo generacijo, še pomembnejše so vse tiste, ki prihajajo za njo in ki jih utrip domovine njihovih staršev, starih staršev in pra staršev zanima. V novi slovenski državi se prav v sedanjem času dogajajo pomembni miselni, politični, gospodarski in drugi premiki, s katerimi bi morali biti slovenski zdomci pravočasno in pravilno seznanjeni. Žal pa organiziranega poročanja iz Slovenije, namenjenega številnim, predvsem amaterskim, izseljenskim časnikom, ni. Tako spoznanje nas oddaljuje od Slovenije bolj kot vse zemljepisne oddaljenosti, nas demoralizira in nam govori, da rojakom v Sloveniji ni do skupnega slovenskega prostora, nekoč smo temu rekli "skupni kulturni prostor". V dejavnosti naših dveh svetov - Slovenije in zdomstva - bi moralo vendar vstopiti tudi in predvsem informiranje in s tem ohranjanje in razvijanje jezika in bralne kulture. In kako je z našim časnikom? Do nas prihajajo kvečjemu poročila Slovenske tiskovne agencije STA, ki nam jih po faxu posreduje slovensko Veleposlaništvo iz Canberre. Izbira teh vesti je bolj namenjena diplomatsko konzularnim predstavništvom kot pa povprečnim Slovencem, saj za nas marsikaj ni pomembno oziroma zanimivo (n.pr. kam potujejo slovenski politiki, s kom se pogovarjajo, strankarski prepiri in tako naprej...) Če se ustavimo še pri Glasu Slovenije, moramo dodati še slovenske časnike Delo, Slovenec in Družina, ki do nas prihajajo preko druge osebe iz Svdneya in ki so zaradi tega žal včasih stare že tri ali štin tedne. Turistična zveza Slovenije nam po ladijski pošti pošilja turistično revijo I^ipov list in ker ta prispe v Avstralijo šele po treh mesecih je skoraj neuporabna. Četudi ob vsem tem upoštevamo še druge publikacije (Mladina, Rodna gruda. Naša Slovenija in drugo), je vseeno iz omenjenih virov iz katerih Črpamo informacije razvidno, da je po sredi vrzel -HITRA INFORMACIJA, h kateri je treba pribiti še besedo: namenska, se pravi informacija, ki bi bila namenjena potrebi in ukusu slovenskega izseljenca oziroma njegovega potomca. Kakšna informacija je za nas zanimiva informacija? Je kombinacija pomembnejših političnih dogodkov, gospodarskih in kulturnih zanimivosti, športa (športa!!!), je poročanje o novih zaKonih pomembnih tako za ostarele kot za mlajšo generacijo, o socialno-zdravstvenih vprašanjih, narodno-zabavni glasbi, o slovenskih turističnih dogodkih in prireditvah, o pomembnostih in spremembah v določenih slovenskih krajin, o zgodovinsko pomembnih vprašanjih, tečajne lestvice in še in še bi lahko naštevali, čeprav je sigurno ostalo še kaj neomenjenega. Približen vzorec bi lahko bil naš Glas Slovenije. Približen zato, ker bi se dalo še marsikaj postoriti in spremeniti na bolje, upoštevati pa bi se moralo seveda tudi povprečne zahteve drugin časnikarjev in rojakov po svetu. Naši predlogi Osebno že nekaj let načenjam in obnavljam razpravo o potrebi vsestranskega informiranja Slovenije namenjenega Slovencem po svetu. Kot amaterji ali na pol amaterji z ne ravno velikimi nakladami časnikov bi bili potrebni pomoči domačega naroda oziroma odgovornih pri Ministrstvu za zunanje zadeve v Uradu za informiranje. Zato upam, da bo tudi ljubljansko srečanje urednikov slovenskih medijev v tujini z vso resnostjo pristopilo k rešitvi tega &roblema in da bodo rezultati medsebojnih pogovorov vidni in pozitivni. Se pravi, da nas odo zbližali! Zato bi bilo nujno: — Nuditi strokovno pomoč novinarja - postavitev novinarja pri Uradu za informiranje, ki bi morda vsaj enkrat tedensko pripravil nekak "Fax-bilten za Slovence po svetu". Bilten naj bi vseboval cim krajšo in jasno informacijo, tako, ki bi bila zanimiva, kot smo že dejali, za vse generacije Slovencev. Bilten naj bi bil delno v slovenskem delno v angleškem jeziku. V angleškem naj bi bile take informacije, ki bi govorile o položaju Slovenije nasploh, o določenih gospodarskih razmerah, o turističnih zanimivostih, morda cenah turistične ponudbe, o zanimivostih za mlade in podobno. — Po možnosti direktno pošiljanje različnih slovenskih časnikov (ki jih uredniki poUebujeio predvsem zaradi fotografij, pa tudi zaradi nepristranskega poročanja). Od vsakega časnika vsaj ena številka tedensko. — Letalske pošiljke turističnih prospektov in brošur, predvsem pa kataloga letnih prireditev v Sloveniji, ki ga izdaja Turistična zveza Slovenije. Prav gotovo bi lahko še kaj dodali - vendar pa prepustimo besedo še drugim udeležencem srečanja v Ljubljani. OKVIRNI PROGRAM OBISKA UREDNIKOV SLOVENSKIH MEDIJEV IZ TUJINE Slovenija, od 19. do 24. junija 1995 Udeleženci srečanja se bodo v ponedeljek, 19. junija najprej sestali v sejni dvorani Vlade, na Gregorčičevi 27, kjer bo medsebojna predstavitev, izmenjava informacij o pogojih in specifičnosti delovanja v različnih okoljih oziroma razmerah. Po ogledu Ljubljane razgovor z dr. Petrom Vencljem, državnim sekretarjem za Slovence po svetu, obisk in razgovori na Društvu novinarjev, zvečer pa^bodo na večerji gostje Boruta Sukljeta, direktorja Orada vlade RS za informiranje. Naslednji dan, v torek, 20. junija srečanje z dr. Alojzijem Šuštarjem, ljubljanskim nadškofom, za tem udeležba na tiskovni konfrenci Milana Kučana, predsednika RS. ki bo udeležence srečanja še posebej sprejel v svojem uradu, popoldan razgovori na Radio televiziji Slovenije. V sredo, 21. junija odhod v Maribor, predstavitev ČZP Večer, na Koroškem pa srečanje s Slovenci v Celovcu, nočitev v Št. Jjikobu v Rožu. Četrtek, 22. junija srečanje z organizacijami Slovencev v Čedadu in Trstu. V petek, 23. junija ogled slovenskega parlamenta, nato razgovor z Jožefom Školjčem. predsednikom Državnega zbora, razgovori na Gospodarski zbornici Slovenije ali na Ministrastvu za ekonomske odnose in razvoj, izlet na Dolenjsko oziroma ogled kulturne prireditve v Ljubljani. V soboto bodo srečanje zaključili z individualnimi programi. Kot smo že poročali bo Glas Slovenije na srečanju urednikov slovenskih medijev iz tujine v Ljubljani zastopal naš občasni sodelavec Jože Žohar iz Sydneya. OBVESTILO V nedeljo, 11. junija 1995 bo po deseti maši v obcdnici Baragovega doma v Verskem in kulturnem središču Kew v Melbournu prvi občni zbor Društva prijateljev Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Vabljeni Za Društvo Ivan Mejač Glas Slovenije stran 9 - NOVA KNJIGA OBLETNICA IN ŠE O SODOBNEM SLOVENSKEM PESNIKU IZ SYDNEYA Jožetu Žohar ju Spremna beseda Beseda urednika [gor Maver Pesmi v Veku bukev močno presegajo značilno izseljensko nostalgijo po 'izgubljeni' domovini in hkrati predstavljajo pesnikov poskus identifikacije Avstralije kot nove domovine, vendar Jože Žohar ostaja »vmes«, »nemesissemen« in poje »haremu kamel v puščavi, nagrobnikom pod evkalipti, razlitim valom na obali, kengurujem, razbežalim pred gozdnimi požari«. Svoj lastni dom in druge »prazne« domove polni z njo, z domovino in vztraja: »Bom v svojem ostal.« Kljub tem pesnikovim ugotovitvam pa je domovini spričo distance »tam za oceani« paradoksalno celo bližje, kot ji je marsikdo doma, saj so, kot pravi že John Keats, tiste melodije, kijih ne slišimo, pač pa le slutimo, često slajše kot one, ki sladko v ušesih nam zvene. Kljub nekoliko pesimističnemu in eksistencialistično-tesnobnemu naboju pesmi, le-te ne delujejo mrakobno ali celo nihilistično: pesnik v svojih fizičnih in duhovnih vračanjih in odhajanjih s »soncem«, z domovino »panonskih močvirij«, »drsi k zrelim zoram« in v tem vidi »neko ponovitev«, »v senci druge domovine«. Pesniška ubeseditev Žoharjeve izseljenske izkušnje je sicer dovolj jasno postavljena v slovensko-avstralski okvir, vendar bi prav lahko predstavljala katerokoli izseljensko ali eksilantsko izkušnjo. Pesmi so dragocene spričo subtilne ubeseditve te izkušnje, ki jo pesnik doživlja na specifično slovenski način. Svojevrsten tematski razvoj v zbirki predstavlja pesnikova heraklitovska preokupiranost z minevanjem vsega (»vse se giblje«), z odtekanjem časa, kipa se po. njegovem giblje v krogu, s prihajajočo starostjo in nenazadnje s sramom pred svojim bezanjem, od sebe, mimo sebe, »v ne-dan«, »ne-bit«. Milan Vincetič Sodobni slovenski pesnik Jože Žohar, ki že vrsto let živi in ustvarja v Avstraliji -pred petimi leti se je oglasil s pesniškim prvencem Aurora australis - se tudi v pričujoči zbirki s palimondričnim naslovom Veku bukev vse bolj in bolj zateka v »sonce v senci druge domovine.« Na eni strani torej daljna peta celina, ki odzvanja kot privid in odmev njegove domače goričke pokrajine, po drugi pa zarekanje na lastne potomce, ki pa se ne morejo več upreti krvi »matere otrok, ki z njimi roma v Tebe«. Zdi se, da se ta usodna dvojnost pleteniči v »nič, ki ga biča po plečih«, v »medle odslikave očetnjave«, ki se prinika »nekje vmes«; in prav ta vmesnost, ta negibni jeziček na tehtnici, je tista boleča latentnost, ki ga zabubi v »sprimek obeh, v kri krvi«: zato pa je celotna zbirka kot vdih-izdih, kot dialog med moškim in žensko, kot pev in odpev, kot navdušenje in hkrati elegija. Kajti zmotno bi bilo, da je za pesnika Žoharja »nova domovina« le pribežališče, zanj je vedno znova bedenje nad »sušnim senčasom«, med »slo po biti tu in ostati tu«, kjer nekdo »zajaha dolgonogega emuja«. In če se vrača, zablodi v »sanjskih sostih«, v »vekanje iz veka bukev«, v poganskost »nežno ranljive poezije iz šumenja bukev, topolov in jelš«. Vrača se torej v čarno sobivanje, v odmeve štirih zajetnih ciklov, v osmero samogovorov, ki se iztisnejo v ne preveč nostalgični »mure erum«, bolje rečeno, zahlapijo v pijanost izsušene zemlje, ki seprislikava kot zapreden zemljevid otroštva sredi priseljene širjave. SEM VMES, SEM VMES Nomad, nomad, Damon, Damon, si do vrnitve k meni bil. Jaz sem tista temna voda, ki sem tekla tvojo ero vznak, da si se v pretečenem prekrstil. Zate mehčala sem obrežje, da si čezenj zlahka stopil v tok, se z mojo silo v eno zlil. Seaem dni sva se valila po široki strugi, sedem teles sva snela z dreves, sedem lun sva sklatila v tolmun, sem utopljenih sva vrnila murski prsti. Sem vmes, sem vmes, sprimek obeh, kri krvi rodov, odišlih preko svojih meja. Na robu tvojih bregov sem begotna senca teh. Ki te tu in zdaj veselo v novi vek neso, v spiralen svet, med gnečo v teku sredi hitrih cest. Spoznal sem zagonetno, nedeljivo gmoto, to kar sva: veza in navez. A vzel vrvi ne bom. Nosil bom to svojo zmoto, se dalje klatil z njo. (Odlomek iz cikla Sem vmes, sem vmes) Pri Pomurski založbi jc izšla druga pesniška zbirka Jožeta Žoharja, sydneyskega rojaka, pesnika, urednika literarne revije Svobodni razgovori in občasnega sodelavca našega časnika, pod naslovom VEKU BUKEV V Knjižnih listih ljubljanskega Dela označujejo Žoharjeve pesmi kot "nežno ranljivo poezijo" 25. JUNIJ 1995 ČETRTA OBLETNICA SAMOSTOJNE IN NEODVISNE DRŽAVE SLOVENIJE "' ' ■ d -tfrSžte Parlament Republike Slovenije Kje bodo praznovali Slovenci v Avstraliji... — Alfred Brežnik, častni konzul RS bo ob dnevu slovenske državnosti pripravil v petek, 23. junija sprejem za konzularni zbor, prisoten bo tudi Aljaž Gosnar, odpravnik poslov RS iz Canberre. — V Slovenskem društvu Canberra bodo proslavljali v soboto, 24. junija, prisoten Aljaž Gosnar. — Pri Slovenskem društvu Sydney bodo praznovali skupaj tamkajšni" Slovenski narodni svet in društva in to v soboto, 24. junija. — Slovenski narodni svet Viktorije pripravlja svečano akademijo za soboto, 24. junija zvečer v dvorani Verskega in kulturnega središča v Kevv; v nedeljo bo maša. po maši dvig slovenske zastave in zakuska. Prisoten Aljaž Gosnar. — Tudi v Queenslandskem slovenskem društvu Planinka v Cornubiji bodo svečano obeležili dan slovenske državnosti v soboto, 24. junija. — Predsednik Slovenskega društva Melbourne nam sporoča, da bo pri njih v nedeljo, 25. junija ob 15h veselo srečanje prve, druge in tretje generacije - veselje naj bi potekalo v duhu slovenskih m avstralskih pesmi, besede in glasbe. Plesa ne bo. Prisoten Aljaž Gosnar. — Slišati je, da bo potekala svečanost ob prazniku slovenske države tudi pri Slovenskem društvu Adelaide in to v nedeljo, 25. junija. — Prav gotovo bodo slavili še kje, žal podatkov iz drugih slovenskih okolij nimamo. ZAHVALA Časniku Glas Slovenije, predvsem pa požrtvovalni in na vse misleči urednici g. Stanki Gregorič se iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje ob smrti mojega očeta. Hvala. Mar/za Ličan Hobart, Tasmanija — Sobotni večer, 20. maj 1995 bo dolgo ostal v spominu Slovencev v Tasmaniji, saj so se na ta večer zbrali iz vseh koncev tega prelepega otoka in v prisotnosti gostov tasmanske in slovenske vlade slavnostno predali slovensko spominsko ploščo, ki bo vgrajena v mednarodno steno prijateljstva v Commonwealth Government Centru v Hobartu. Majhna skupnost Slovencev, raztresenih po Tasmaniji, se je ob tretji obletnici, saj je Slovenija 22. maja 1992 postala polnopravna članica velike svetovne družine narodov: Organizacije Združenih narodov, zbrala v Italijanskem klubu v Hobartu ter se udeležila tega pomembnega večera, ki sta ga organizirala Jessie in Anton Ambrož. Ob prisotnosti častnih gostov tasmanske in slovenske vlade ter odbora za steno prijateljstva, se je začela slovesnost. V lepo okrašeni dvorani, pred približno sto-dvajsetimi gostije zbrane pozdravil Anton Ambrož, nato pa je družbo nagovoril predstavnik Republike Slovenije Aljaž Gosnar, odpravnik poslov slovenskega Veleposlaništva v Canberri,ki seje slovesnosti udeležil s svojo soprogo in hčerko. V svojem govoru je poudaril pomembnost tega večera, vzporejal obe državi, ki sta kljub majhnosti uspešni, ter govoril o sodelovanju med Slovenijo in Avstralijo. Slovesne predaje spominske plošče se je udeležil tudi predstavnik tasmanske vlade dr. Frank Madill - minister za policijo, multikulturo in etnične zadeve, ki je čestital slovenski skupnosti za doseženo, saj je zelo pomembno, da vsaka etnična skupina zabeleži svojo prisotnost v tej multikulturni državi, katere simbol je prav mednarodna stena prijateljstva, na katero so Tasmanci zelo ponosni, saj ni take nikjer na svetu. Prisotnim je spregovoril tudi Frank Hesman, ki predseduje posebnemu odboru mednarodne stene prijetljstva. Tudi on je zelo ponosen na steno, ki so jo uradno odprli leta 1992 in je nastala po zamisli Basila Raita, znanega tasmanskega zgodovinarja. G. Hesman se je v imenu odbora zahvalil za predajo slovenske spominske plošče, ki je že 36. po vrsti. Prvo ploščo je leta 1984 predala kitajska skupnost. Holandska ima namesto plošče opeke, ki so iz temeljev hiše, v kateri je bil rojen Abel Tasman, ki je Tasmanijo odkril. Grška je iz beleea marmorja, iz katerega so nekaj stoletij pred Kristusovim rojstvom 442 leta pred našim štetjem zgradili Partenon. TUDI SLOVENSKA PLOŠČA VGRAJENA V MEDNARODNO STENO PRIJATELJSTVA V TASMANIJI Piše Eli Rizmal Tudi predstavnik tasmans Karl Underwood je ponosen na steno prijateljstva in je mnenja, da predstavlja najlepši simbol sožitja in prijateljstva mea skupnostmi. Vsi skupaj pa so poudarili naj še naprej gojimo naše kulturno izročilo, saj bo to obogatilo našo novo domovino. Tasmanka Jessie Ambrož, pred steno prijateljstva - v desni spodnji okvir pride slovenska plošča Preživela sem prijeten večer med temi našimi otočani - tasmanskimi Slovenci. Lepo je bilo ob spremljavi harmonike zapeti našo slovensko Mi se imamo radi, radi, radi, radi...in avstralsko Waltzing Matildo -pomagala sta celo oba predstavnika slovenske in avstralske vlade g. Gosnar in dr. Madill. Zanimivo, na harmoniko je igrala Gail Fanetič, učiteljica, poročena s Slovencem. V Jessie Ambrož sem srečala prvo Tasmanko, kot rečemo v Avstraliji: true blue Tasmanian, ki mi je s hčerko Lesley pokazala Hobart, in Ki je vložila ogromno dela in truda v organizacijo tega pomemnega večera. Nedeljo sem preživela v tasmanskem narodnem parku Mt. Fein National Park. Vodič je bil Marjan Fanetič, ki nosi v sebi pravi zaklad znanja o tasmanski naravi - o gozdu in razmerah v njem. Tasmanski gozd spominja na Sherbrooke forest, z visokimi evkalipti, gumijevci in praprotnim drevjem, z liro, z betongom (ki se je pustil celo fotografirati) in jezerom, ob katerem smo se najedli cfobre domače hrane in napili vode iz potoka, nato pa zapeli ob spremljavi Gailine harmonike. Sicer pa naj omenim še to, daje njuna hči Dana dosegla čudovite uspehe na športnem področju, saj je z avstralskega prvenstva prišla prišla s tremi zlatimi medaljami in bo zastopala Avstralijo na svetovnem mladinskem prvenstvu v veslanju v Poznanu na Poljskem. Z avtom smo se povzpeli tudi na Mt. Wellington, ki s svojimi pečinami, ki spominjajo na orgle, kraljuje nad Hobartom. Od tam pa k sveti maši, ki jo je bral pater Tone iz Melbourna. Na koncu hvala vsem, ki ste nas tako lepo sprejeli na tem prelepem otoku -in upajmo kmalu na svidenje! Z leve: pater Tone, Gail in Marjan Fanetič Z leve: dr. Frank Madill, tasmanski minister za etnične zadeve, Aljaž Gosnar in Toni Ambrož, spredaj slovenska dekleta NEWS FROM SLOVENIA STA English Service and SLO Weekly Commenting the UNPROFOR's mandate in Bosnia the Ljubljana daily Delo estimates that in the past three years the UN operation in Bosnia has turned the military and political logic on resolving conflicts upside down. Peace troops are involved in the war, but they do not shoot, the international organization of sovereign states has succeeded in systematically annulling its member states' sovereignty, humanitarian organisations are providing food for the aggressor, while peace meditators are continually inventing new political arguments to justify the aggression. The myth created around American forces of rapid intervention in crisis situations has fallen last. Daily Slovenec writes: The leaders of the USA, Russia, France, Great Britain and Germany took to rapid measures but do not know how to respond to Karadžič's provocative moves exactly...the chaos in BiH has reached its climax. The Maribor's daily Večer writes that Boutros Buotros Ghali and other important world leaders are merely trying to find a way out of the disgraceful situation they have been puslied in by the Serbs. Not knowing what to do from the very beginning... The Security Council as well as the USA, do not know how to avoid making fools of themselves. * The NATO Council adopted an individual programme on partnership with Slovenia, making Slovenia its 13th partner country. Slovenia considers the NATO one of the foundation stones for the enforcement of security in Europe and inaugoraiion of the overseas partnership, dr. Janez Drnovšek, President of the Slovene Government says in answer to the US President Bill Clinton's letter. The expansion of the NATO into Central and the Eastern Europe will provide an environment for the enforcement of parliamentary democracy, free-market economy, the protection of human rights, and law-ruled state. In the letter Premier Drnovšek says Slovenia joined the Partnership for Peace at the very beginning and is particularly interested in tne cooperation with the NATO and the US. Slovenia would like to be among the first countries in the extended NATO. According to Drnovšek, the embargo on the export of arms, still in force - against Slovenia, represents a stumbling block in the Slovenia's partnership with the NATO and the US. Slovenia would appriciate the US' help in the lifting of the embargo. The cxccutivc committee of the Slovene People's Party decided to oppose the change of the Slovene constitution in the article which rohibits purchase of real estate in lovenia by foreigners. * Slovenia and Canada signed an Agreement on cooperation in peaceful utilization of nuclear energy . * From 1 June Slovenia has notaries, who carry out a public service as a freelance occuaption. The body of notaries is to be controlled by ministry of justice which can ask for a supervision of operations of a notary. * Industrial production in Slovenia up by 9.6 percent in the first quarter of 1995. Retail prices and inflation drop 0.1 percent in April over March this year for the first time since June 1990. Payments for investment in Slovenia increased by 50 percent in the first quarter of 1995 over the same period last year. * SKB Bank is the first Slovenian bank to be present in the global computer network, the Internet. Bank will initially offer over the Internet information pages and the possibility to leave messages, as do American and English banks. In the longer term the Bank would be also introducing transactions services. * Pensions. The minimal pension for full working period (including peasants' and veterans' pensions) from 1 April amounts to SIT 36, 541, the lowest pension is SIT 15, 046,51 while old-age allowance to farmers is SIT 18, 270.76. The higher aid and care benefit is now SIT25,579.06, while the lower is. SIT 12, 789.53. * In 1995, Slovenia joined the European Sprint program which promotes inventions and helps Inventors, as well as the international program providing assistance to young inventors headed by an international group in the framework of the Young Inventors Network, -f* The Slovene Independent Trader's Fund for Mutual Help was founded in 1956 to assure social security for traders. It has operated very successfully for the last 40 years. Today the fund has 22,300 members and the number will probably increase because now the fund for the first time has opened its door to all Slovene citizens not only to tradesmen. Who's Who - important Americans of Slovene descent. During his visit to Ljubljana, Joseph Velikonja, a university professor of Slovene descent from Washington, presented a completed edition of the book Who's Who. This was written in the preface to the book by the editors Joseph Velikonja and Rado L. Lencek, professor of Slav languages and cultures at the Columbia University, New York. The work is not finished yet, so they appeal to the Slovene-American intelligentsia to provide data about more Americans of Slovene descent to be mentioned in the publication. * President of Slovenia Milan Kučan appraised at the inauguration of the exhibition, entitled "The Gothic in Slovenia" at the National Gallery in Ljubljana, "the superb achievements of experts in the history of art who managed to preserve and put together an exeptionally convincing presentation of the past times". The jury for the central European literary award Vilenica - it will be presented in September in the Vilenica cave, west Slovenia -decided this year's award would be given to Swiss novelist and writer of theatre pieces Adolf Muschg. * The prints of the competitive part of the 21st international graphical biennial will be exhibited in the Modern Gallery in Ljubljana after 17 June. * The 28th Internationa] Writers Meeting PEN, which took place in Bled (northwest Slovenia), concluded with a visit to the Slovene capital and a reception, given by Mayor of Ljubljana dr. Dimitrij Rupel. * Quinquagenary celebrations of the Cankarjeva založba publishing house (CZ) were marked by the fascimile edition of the White Chrysanthemum by Ivan Cankar, the edition of a bibliography, which includes all CZ editions, and a solemn prize-giving in the Cankaijev dom in Ljubljana. The celebrations will be accompanied with an exhibition of manuscripts, dedicated to the centenary of Cankar s writing, which will open on June 8 in the National University Library. Uli *_4- * * » ■ ■ m AUSTRALIA IUI euro " pty.ltd. EURO FURNITURE Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings Bentwood Chairs Rocking Chairs Modern Bedrooms Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety ofother products SHOWROOM ADRESS: SYDNEY BRANCH: 3 Dal more Drive 2 A Bessemer Street Scoresbv VIC 3152 Blacktown NSW 2148 Ph.: (03)7641900 Ph.: (02) 671 5999 Fax: (03) 764 1461 Fax:(02) 621 3213 A KONCU SE NASMEJTE... "Enkrat moramo vendar že kupiti barvni televizor." "Ja, ampak treba pa bo paziti, da se bo barva ujemala s • tapetami." *** "Včeraj sem spekla h kosilu posebno sladico. Ali si opazi IT' "Seveda. Popoldne me je prav posebno bolel želodec." *** "Kako je bilo na tekmi?" "V reau. Trije rdeči kartoni, šest rumenih, osem enajstmetrovk in sodnik je pogoltnil piščalko." Voždov (Miloševičev) vic Mirjana Markovič (Miloševičeva žena) skuša na Dedinju kupiti največjo vilo. Lastnik je nekoliko skeptičen: "Gospa, to je zelo drago. Ali imate dovolj denarja?" "Seveda ga imam, stan! Kolikor hočeš!" "Od kod gospa? če pa so plače tako male?" "Možje proaal košček zemlje v Slavoniji!" ^OOOPNlXX Cena posamezne Številke $ 2IX); letna naročnina $ 50 DO; polletna $ 30 XX); letna naročnina za prekomofske države vključno z letalsko pošto 5 100 XX) GLAS SLOVENIJE Založnik: Založba Glas Ustanovitelji: Stanka Giegorič. Alfred Biežnik, Dušan Lajovic in Štefan Meizel Upravni odbor Alfred Biežnik, Dušan Lajovic in Stanka Giegorič UredmStvo - glavna in odgovorna urednica, tehnično oblikovanje, priprava strani: Stanka Giegorič, 4 / 316 Dorset Rd. Boronia 3155, Melbourne, Avstralija Telefon-fax: (03) 762 6830 Občasni sodelavci: Dr. Stanislav Frank. Draga Gell, Jožica Geiden. Lojze Košorok. Martha Magajna, Vinko Rizmal in Jože Žohar Logo: Frances Gelt: Distribucija: S Z. Giegorič Informacije: STA (Slovenska tiskovna agencija), obvestila Veleposlaništva RS v Canberri in Konzulata RS v Sydneyu, Delo, Slovenec, Mladina, Družina, NaSa Slovenija, Rodna grada. Mladika, Slovenian Weekly, Finance, Lipov list, turistične brošure iz Slovenije. Radio SBS (Sydney in Melbourne), Radio 3 ZZZ ter posamezni poročevalci 1/ Naročam Glas Slovenije 2/ Obnavljam naročnino 3/ Prilagam za tiskovni sklad r i i i i i i I Ulica in kraj............... ........ ' Država............. .... Poitna It. NASLOV: GLAS SLOVENIJE 4/316Dorset Rd. Boronia VIC 3155 1 Podpisani(a) Podpis Datum